• Rezultati Niso Bili Najdeni

UKREPI ZA ZMANJŠANJE STRESA V RAZLIČNIH GENERACIJSKIH OBDOBJIH

Obvladovanje stresa je predvsem prevzemanje odgovornosti: prevzemanje odgovornosti za svoja razmišljanja, čustva, urnik, okolje in način reševanja težav. Končni cilj preprečevanja stresa oziroma obvladovanja stresa je doseči uravnoteženo življenje med časom za delo, medsebojnimi odnosi, časom namenjenemu za sprostitev in času za zabavo.

Obvladovanje stresa se začne z ugotavljanjem virov stresa v našem življenju. Spopasti se stresom ni tako enostavno, kot se sliši. Naši viri stresa niso vedno očitni in vse preveč enostavno je spregledati lastne misli, občutke in vedenja, ki povzročajo stres.

Učinkovito obvladovanje stresa nam pomaga prekiniti stres, s katerim se spopadamo v življenju, zato boste lahko srečnejši, bolj zdravi in bolj produktivni. Obvladovanje stresa ni enotno za vse, zato tudi podjetja, ki že koristijo ukrepe za zajezitev stresa ne morejo v celoti preprečiti prisotnosti stresa na delovnem mestu. Pomembno je, da v prvi vrsti vsak zaposlen sam pri sebi poskuša ugotoviti, kakšne vrste spopadanja s stresom mu najbolj ustrezajo.

Obvladovanje stresa se začne z ugotavljanjem virov stresa v našem življenju. To ni tako enostavno, kot se sliši. Čeprav je enostavno prepoznati glavne stresorje, kot so zamenjava službe, selitev ali razveza zakonske zveze, je določanje virov kroničnega stresa lahko bolj zapleteno. Preveč enostavno je spregledati, kako misli, občutki in vedenje prispevajo k vsakdanjemu stresu. Čeprav je stres samodejni odziv živčnega sistema, se nekateri stresorji pojavijo ob predvidljivih časih: na primer pot v službo, sestanek s šefom ali družinska

srečanja. Pri ravnanju s takimi predvidljivimi stresorji lahko človek spremeni situacijo ali poskuša spremeniti svoj odziv na posamezen dogodek. Kadar se človek odloči, katero možnost bo izbral v danem scenariju, je koristno, da pomisli tudi na izogibanje konfliktov, saj tako lahko spremeni potek dogodkov, se na stresni dogodek prilagodi ali sprejme dejstva v povezavi s stresom.

Kot posameznik ne glede na življenjsko obdobje, v katerem smo, lahko največ zase naredimo ob prisotnosti stresa, da pričnemo telovaditi. Telesna aktivnost je izjemno sredstvo za lajšanje stresa. Vadba sprošča endorfine, zaradi katerih se počutimo dobro, lahko pa tudi dragoceno odvrača vaše vsakodnevne skrbi. Poleg telovadbe ni nič bolj umirjajoče kot preživljanje kakovostnega časa s partnerjem, zaradi katerega se počutimo varni in razumljivi. Dejanska interakcija iz oči v oči sproži nivo hormonov, ki preprečuje obrambni odziv telesa "boj ali beg". To je naravno sredstvo za lajšanje stresa. Kot posameznik se moramo zavedati, kako pomembno je, da se redno povezujemo z družino in prijatelji, saj v tistih trenutkih pozabimo na stres in lažje zadihamo.

Ne le posameznik, tudi podjetje lahko zaposlenim precej pomaga pri obvladovanju stresa.

Glede na vse izsledke, do katerih smo prišli tako iz teorije kot iz raziskave, bi lahko rekli, da prava metoda obvladovanja stresa na delovnem mestu so mesečni razgovori z nadrejenimi.

Nadrejeni bi ob tem že od začetka imel nalogo, da ga vsak zaposleni spozna kot verodostojno vodjo, ter bi tako lahko odpravljali morebitne dogodke, ki v posamezniku sprožijo stresno reakcijo. Težko bi namreč trdili, da postavljeni programi za preprečevanje stresa v delovnem okolju dosežejo prav vsakega posameznika, saj smo si ljudje med seboj različni, različno pa je tudi naše dojemanje stresa in okolice, ki nam stres prinaša.

Stres dojemamo različno v starostnih obdobjih, vse od mladosti do starosti, oziroma v našem primeru vse od prve zaposlitve in do upokojitve. Izsledki raziskave so pokazali, da 54

% vseh anketiranih predstavlja delež, starih med 25–35 letom starosti, na kar se nanaša tudi prva hipoteza. Iz podatkov o izobrazbi smo razbrali, da imajo anketiranci v tej starostni strukturi srednješolsko, visokošolsko ali magistrsko izobrazbo, kar pomeni, da so višje izobraženi. V večji meri opravljajo delo v obsegu 8 ur, ter so izpolnili, da so z delom zadovoljni. Med obremenilne dejavnike, ki jim povzročajo stres na delovnem mestu, prištevajo nezadovoljivo plačilo, preobremenjenost na delovnem mestu in čutijo previsoko odgovornost. Poudarili so tudi, da se delo pogosto opravlja pod časovnimi pritiski, kar tudi prištevajo med enega izmed sprožilcev stresa. Nezadovoljstvo s plačilom mladi povezujejo s preobremenjenostjo in previsoko odgovornostjo, saj pogosto menijo, da so za odgovornost, ki jim je dana premalo plačani, ter so zaradi časovnih stisk in rokov preobremenjeni. Stari med 25–35 let predstavljajo populacijo ljudi, ki si po študiju želijo urediti tudi stanovanjsko vprašanje in ustvariti družino, kar pa jim osnovna plača za mladi kader ne omogoča, s čimer so povezani tudi ostali izpostavljeni dejavniki. Tu izhajamo iz

dejstva, da si stresno okolje vzpostavljajo sami, saj imajo previsoke začetne ambicije in plane, in sicer v kratkem roku doseči vse, kar so si zastavili za čas, ko se zaposlijo. Mladi se sicer zaradi svojega elana po dosežkih in napredovanju pogosto odločijo prezreti stres, kar nakazuje tudi dejstvo, da so v povprečju zaradi zdravstvenih težav odsotni le 1- do 5-krat na leto. Mladi prisotnost stresa prezrejo, zato tudi ni čudno, da se v večji meri ne zanimajo, ali podjetje opazi prisotnost stresa pri njih in ali snuje ukrepe. Iz odgovorov sodeč se zdi, da mladi ne poudarjajo stresne situacije na delovnem mestu, temveč namesto da bi se pritoževali, kako jih stres obremenjuje, raje poprimejo po športnih dejavnostih in druženju s prijatelji in družino. Med prebiranjem rezultatov je opaziti, da so mladi med 25. in 35.

letom starosti bolj izpostavljeni stresu, vendar tega ne poudarjajo v službi, saj se zdi, da stres pravzaprav ustvarjajo njihove visoke ambicije po tem, da si čim prej želijo doseči primerno pozicijo v službi in doseči primeren življenjski slog. To pomeni, da služba ni tista, ki v njih sproži stresni dejavnik, temveč slednje sprožijo sami, zato tudi nisi pogosto zdravstveno odsotni, saj bi to zanje pomenilo izgubljen dan po dokazovanju v službi.

Ambicije katere smo imeli v mladosti se z leti spremenijo. Boj kot smo stari manj nam je pomembno napredovanje in težnja po še boljši plači. Mlad človek pa ima željo po kariernem napredovanju in dobri plači, saj si še postavlja temelje v svojem življenju. Ob tem postanemo dojemljivi za stresne dejavnike, ki izvirajo iz zunanjega okolja, torej tudi iz delovnega okolja. Ker smo dosegli zase primerno plačo, se na to ne odzivamo več burno, se pa kot starejši zaposleni oziramo na obseg dela, svojega dela ne marajo več toliko, kot so ga imeli radi prvi dan ter so na splošno pozorni na vse detajle, ki se zgodijo v službi. Ob tem so pozorni tudi na to, ali podjetje snuje programe za obvladovanje stresa in ali vodstvo opaža prisotnost stresa na delovnem mestu. Zdi se, da je zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih odvisno predvsem od življenjskega toka človeka in življenjskega cikla, ki ga naj bi dosegli vsi. Tu imamo v mislih potek dogodkov, ki sledijo človeku v življenju torej od zaključka študija, prva zaposlitev, ustvarjanje in nakup lastnega doma, družina ipd. Vsak tudi doseže svoj višek kariere, ki mu sledi umirjanje in znižanje ambicij, pri čemer se nehamo pehati za dosežki in se počasi pripravljamo na upokojitev, kar pomeni, da se znižuje tudi raven prisotnosti stresa. Je pa seveda vse odvisno od posameznika in njegove zdravstvene kondicije.

8 ZAKLJUČEK

Stres je neizogiben del današnjega hitrega življenja in način upravljanja s stresorji lahko močno vpliva na duševno in fizično zdravje ter splošno kakovost življenja. Zaradi vse daljšega delovnega časa, zahtev in pritiskov za uspeh lahko delo postane eno najzahtevnejših okolij za ljudi. Uspešnost zaposlenih je bistveni element uspeha organizacije. Stres je univerzalni element, s katerim se mora soočiti vsak posameznik. Na delovnem mestu je veliko različnih virov stresa: tisti, ki so neločljivo povezani z delom; tisti, ki so povezani z vlogo v organizaciji, razvojem kariere, odnosi na delovnem mestu, organizacijsko strukturo in klimo. Za nekatere poklice velja, da so čustveno bolj zahtevni in stresni od drugih. Ugotovljeno je, da so reševalci, učitelji, uslužbenci socialnih služb, uslužbenci in klicni centri, zaporniki in policisti fizično in psihološko najbolj zahtevni poklici, medtem ko so ljudje v teh poklicih tudi najmanj zadovoljni s svojimi službami. Najmanj poudarjeni in najbolj zadovoljni so tisti, ki delajo kot analitiki, nadzorniki za kosila in direktorji v zasebnem sektorju.

Stres na delovnem mestu in njegova prisotnost danes pogosto posegata v organizacijo dela.

Vpliv na izčrpanost in dobro počutje sta nastajajoče vprašanje v raziskavah, povezanih z zdravjem. Raziskave na temo zaznavanje stresa zaposlenih, katere so bile do danes že izvedene so se običajno osredotočale na dejavnike na ravni organizacije in na ravni posameznika v povezavi s prisotnostjo stresa, premalo pa se je ugotavljala povezanost med različnimi življenjskimi obdobji zaposlenega in prisotnostjo stresa v različnih fazah življenja.

Do sedaj je podobna raziskava bila narejena le ena, kar pa je občutno premalo glede na to, da se ugotavlja, da je vsaka faza posameznikovega življenja bolj ali manj podvržena stresu.

Izčrpanost in podaljšana delovna doba je za starejše delavce težava, saj so nekoč delali do petdesetega leta in so se upokojili, danes pa se upokojitev vsako leto bolj oddaljuje od nas, kar pa naj bi tudi vplivalo na prisotnost stresa pri zaposlenem posamezniku. Aktivno staranje naj bi ne le podaljšalo delovnih let, ampak tudi povečalo starostno tveganje po večji izpostavljenosti tako telesnega kot tudi psihičnega zdravja posameznika.

Pripravljenost za delo in učinki delovne sposobnosti na zdravje in počutje bi lahko bili ključni vprašanji. Vendar pa je bilo malo raziskano, ali je mogoče negativne vplive izčrpanosti na dobro počutje zmanjšati ali se jim izogniti z delovnimi metodami ali stališči posameznikov ali s sistemskimi spremembami in politikami tako za mlajše kot za starejše delavce.

Delovni dejavniki, vključno s politiko dela, delovnimi pogoji, medosebno podporo in celo vodenjem na delovnem mestu vplivajo na delovno obremenitev in stres. Nižja stopnja nadzora nad delovnimi mesti in manjša podpora delu v družbi sta, povezana z večjim tveganjem. Manjše zahteve na delovnem mestu in fizična obremenitev in dobro vodstvo so povezani z boljšo delovno sposobnostjo. Delovna angažiranost, boljši življenjski slog (kot so vadba, dober spanec, nekadilci), nizko zahtevno delo, majhna fizična obremenitev in velika

sredstva so povezani z boljšo delovno sposobnostjo. Višja zaposlitvena sredstva so povezana z večjo angažiranostjo. Višja raven socialne podpore nadzornikov in sodelavcev, večji nadzor nad delom, povratnimi informacijami in samostojnostjo so zmerno močno povezani z nižjo stopnjo prisotnosti stresa. Napetost zaposlitve, osebni napor in različna življenjska obdobja so povezani s stresom, vendar je odvisno tudi od posameznika in njegovega psihološkega stanja, kako se na stres odzove ter kakšne tehnike uporablja, da stres omili v zasebnem in službenem življenju. Stres v prvi meri vpliva na osebni in socialni ravni, torej kako zaznamo stres na delovnem mestu in šele nato na zadovoljstvo z življenjem oziroma življenjskim obdobjem, v katerem se nahajamo. To pomeni, da morda ne bomo spremenili osebnosti, lahko pa spremenimo delovno okolje, da zmanjšamo poklicni stres.

Ključ do učinkovitega obvladovanja stresa na delovnem mestu je povečati nadzor nad počutjem delavcev, vključno z zagotavljanjem sredstev za preprečevanje stresa, spodbujanjem in aktivnim obvladovanjem stresa ter socialno podporo. Psihosocialni dejavniki, kot so čustvene zahteve, zahteve po skrivanju čustev, pomen dela, zavzetost za delovno mesto, organizacijski vpliv, zaupanje, družbena skupnost pri delu, kakovost vodenja, predvidljivost, jasnost vlog, ravnovesje med delom in življenjem ter negativna dejanja (npr. nasilje in ustrahovanje) so pomembna. Reaktivnost kortizola je povezana z reakcijami na stres. Ob zmerni stopnji stresa je regulacijski mehanizem najboljši, kar pojasnjuje večjo odpornost.

Človek je v mladosti na vrhuncu zmogljivosti, ko si želi doseči vse, in s tem povezano je tudi način, kako dojema in sprejema stres, hkrati pa tudi kako se z njim spopada. V mladosti imamo občutek, da vse zmoremo in z leti ta vnema tudi mineva. A kljub vsemu se ne da z gotovostjo trditi, da je edini dejavnik, ki vpliva na raven stresa pri zaposlenih življenjsko obdobje posameznika, v katerem smo. Bistvenega pomeni pri obvladovanju stresa so celotni življenjski cikel in navade, ki jih vnese posameznik v svoje življenje. Določeni posamezniki s(m)o v življenjskem obdobju, ko jim je rast v službi, dober življenjski slog in priljubljenost med sodelavci največjega pomena. Ta oseba se žene za uspehe, a je kljub temu življenjsko dorasla, da si vsak dan vzame čas zase in gre teč in se s tem otrese prevelike prisotnosti stresa. Enako je tudi pri starejših, ki naj bi razmišljali zgolj o upokojitvi, ter jim delovna vnema pada. A če je ta oseba sama pri sebi prepričana, da brez nje ne gre, dela nadure, se ukvarja z nalogami, ki niso primerne zanjo, bo še vedno doživljala visoke stresne reakcije, kar pa v starosti ni najbolje zanje.

Starejši delavci se pri delu lahko spopadajo z več ovirami in stresnimi dejavniki, kot so omejitve fizične moči in zdravstvene težave, vrzeli, povezane z uporabo nove tehnologije, in sodelovanje pri delu. Dokazano je, da je zdravje povezano z upokojitvijo ali odhodom iz delovne sile, vključno s fizičnim in duševnim zdravjem. Glede na izsledke raziskave, ki smo jo izvedli, obstaja povezanost med plačo, zavzetostjo pri delu, ambicijami, ki pa od delovnih

zahtev do zadovoljstva pri delu najpogosteje vpliva na mlajše delavce. Starejši delavci so bolj odporni kot mlajši na konflikte med družino in delom za akademske uslužbence.

Starejši ljudje so se sposobni bolje odzivati na obremenitev v zasebnem življenju in obremenitvami kot mlajši. Zaznavanje starejših delavcev ali starostna diskriminacija lahko vpliva na pripravljenost za delo ali na psihološko stanje pri delu. Pri analizi podatkov smo prišli do izsledkov, da obstaja dejstvo, da se starejši zaposleni bolje spopadajo oziroma odzivajo na stres na delovnem mestu. Ključnega pomena pri obvladovanju stresa so zagotovo želje po dosežku, osebni rasti, družini, študiju in še marsikateremu dejavniku, ki vpliva na rast posameznika v družbi in v zasebnem življenju.

Stres prispeva k zmanjšanju uspešnosti organizacije, zmanjšanju splošne uspešnosti zaposlenih, visoki fluktuaciji osebja in odsotnosti zaradi zdravstvenih težav. Stres zaradi obremenitve lahko opredelimo kot nepripravljenost za delo in občutek stalnega pritiska, povezanega s splošnimi fiziološkimi, psihološkimi in vedenjskimi motnjami. Stres je torej škodljiv fizični in čustveni odziv, ki se pojavi, ko se zahteve delovnega mesta ne ujemajo z zmožnostmi, viri ali potrebami delavca in je izrazil, da lahko stres na delovnem mestu povzroči slabo zdravje in celo poškodbe.

Da bi se na delovnih mestih učinkovito spopadli s prisotnostjo stresa na delovnem mestu, bi morala podjetja zasnovati programe za spoprijemanje s stresom, ki bi bili osredotočeni ne zgolj na samo prisotnost stresa, temveč tudi na starostne skupine zaposlenih. Pogosto imamo v mislih, da so starejši zaposleni bolj podvrženi stresu in se na ostale zaposlene, ki so v drugih življenjskih obdobjih pogosto pozabi. Kot smo že omenili zanjo mlajši, zatreti stres pred drugimi, saj dejavniki stresa pogosto izvirajo iz njih samih in njihovih ambicijah po tem, da si čim prej zagotovijo življenje, kot so si ga načrtovali, ob tem pa pogosto prezrejo faze strese, skozi katere se pogosto že pomikajo. Primerno bi bilo uvesti pogovore z nadrejenimi ali letne razgovore, kjer bi se prepoznalo odnos do dela, počutje pri delu in način, kako opravljamo delo. Na ta način bi vodstvo lahko primerno oblikovalo načrte za učinkovito obvladovanje stresa . Le-ti bi bili lahko starostno naravnani, posledično pa bi bili le ti učinkovitejši in primernejši.

Uporabnost raziskave, ki je bila izvedena v diplomskem delu, se kaže v tem, da je bilo ugotovljeno, da so mladi bolj izpostavljeni stresu, a ne zato, ker bi jih služba prisilila v to, temveč zaradi življenjskega cikla, ki narekuje, da naj bi si mladi čim prej zagotovili uspešno delovno pozicijo, dober zaslužek in lasten dom. Pri tem smo prišli do dejstva, da niso starejši pred upokojitvijo tisti, ki so najbolj izpostavljeni stresu, in da se je treba ozreti dejansko na mlade in ustvariti programe za spoprijemanje s stresom glede na starost oziroma življenjsko obdobje posameznika.

LITERATURA IN VIRI

Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.

Boundless Psychology. (2021). Coping with and Managing Stress. Pridobljeno s https://courses.lumenlearning.com/boundless-psychology/chapter/coping-with-and-managing-stress/

Božič, M. (2003). Stres pri delu: Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Bucik, V. (11. 3. 2007). Kako uporabljate humor? O osebnosti, 2007(11), 70–71.

Canadian Mental Health Association. (27. 2. 2016). Stress. Pridobljeno s https://cmha.ca/documents/stress

Casarella, J. (2020). Causes of Stress. Pridobljeno s

https://www.webmd.com/balance/guide/causes-of-stress

Chopra, D. & Simon, D. (2004). The Seven Sprirtual Lows of Joga. Hoboken: John Wiley &

Sons.

Cleveland Clinic. (24. 11. 2020). Stress: Coping With Life's Stressors. Pridobljeno s

https://my.clevelandclinic.org/health/articles/6392-stress-coping-with-lifes-stressors

Cohen, M., Bodeker, G. (2011). Understanding the Global Spa Industry: Spa Management.

New York: Routledge.Cohen S, Janicki-Deverts, D. & Miller, GE. (2007).

Psychological stress and disease. Journal of the American Medical Association, 298(14):1685–1687.

Cole, N. (21. 6. 2017). The 5 stages of stress (It’s important to know which one you’re in).

Pridobljeno s https://www.inc.com/nicolas-cole/the-5-stages-of-stress-its-important-to-know-which-one-youre-in.html

Craven, J. L. (1989). Meditation and Psychotherapy. Canadian Journal of Psychiatry, 34(7), str. 648-653.

Č., U. - Poslovni bazar (1. 3. 2008). Stres v podjetništvu. Pridobljeno s http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=214

Dernovšek, M. Z. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Dong, M., Giles, WH., Felitti, VJ., Dube, SR.-, Williams, JE., Chapman, DP. & Anda, RF. (2004).

Insights into causal pathways for ischemic heart disease adverse childhood experiences study. Circulation, 110(13), 1761–1766.

Fatur, J. (2017). Doživljanje stresa skozi različna življenjska obdobja: subjektivno zaznane posledice na zdravje (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Fink G. (2017). Stress, Definitions, Mechanisms, and Effects Outlined: Lessons from Anxiety.

In: Fink G, ed. Stress: Concepts, Cognition, Emotion, and Behavior, Volume 1 of the Handbook of Stress Series. San Diego: Elsevier Inc.

Galobardes, B., Smith, GD. & Lynch, JW. (2006). Systematic review of the influence of childhood socioeconomic circumstances on risk for cardiovascular disease in adulthood. Annals of Epidemiology, 16(2), 91–104.

Garibović, M. (2010). Osebnostna rast kot posledica stresa v delovnem okolju (diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Globačnik, B. (2013). Prisotnost stresa med slovenskimi študenti (diplomsko delo). Bled:

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled.

Greenberg, J. & Baron, R. A. (2000). Behavior in organizations : understanding and managing the human side of work. New Jersey: Prentice Hall.

Jakšić, J. (2019). Stres v delovnih organizacijah. HR&M: strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu, 5(24), 51‒53.

Kaminsky, B. (15. 1. 2021). What are the stages of stress? Pridobljeno s https://www.sharecare.com/search?query=What+are+the+stages+of+stress%3F Lake, AA., Mathers, JC., Rugg-Gunn, AJ & Adamson, AJ. (2006). Longitudinal change in food

habits between adolescence (11–12 years) and adulthood (32–33 years): The ASH30 Study. Journal of Public Health, 28(1), 10–16.

Leiter, P. M. & Maslach, C. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Kako

Leiter, P. M. & Maslach, C. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Kako