Pri korporativnih barvah, za razliko od današnje različice grba, pa tudi prejšnjih rešitev, je ideja čim več minimalizirati kakršne koli nacionalne ali verske konotacije. Čeprav samo mesto nikoli ni imelo posebej opredeljenih barv, smo pri analizi mestnih grbov lahko ugotovili, katere barve so v njihovem vizualnem jeziku primarne in kakšna je njihova
zgodovinsko - politična vloga. V emblemu iz obdobja socialistične vladavine je prevladujoča zelena barva, verjetno izhaja iz barve reke Vrbas⁽⁶³⁾. Banja Luka je neformalno veljala za zeleno mesto zaradi velikega števila alej, ki so bile prej v širšem mestnem središču. Danes žal ni več tako, pa tudi sama barva ima na lokalni ravni določen politično – verski kontekst, ki bi na nek način, čeprav ne neposredno, lahko ustvarjala določene težave pri identifikaciji in posvojitvi med prebivalstvom. V uradni različici iz leta 1992 sta prevladujoči barvi temno modra in zlata⁽⁶⁴⁾. Ne moremo najti jasne razlage, zakaj so bile izbrani ti barvi, lahko pa se reče, da je prevladovala modra, če upoštevamo mestno zastavo.
Na današnjem grbu prevladuje trobojnica Republike Srbske, kot so predvidevale tudi same smernice, ki so bile posredovane heraldiku Acoviću, in to so rdeča, modra in bela barva⁽⁶⁵⁾. Njihova simbolna vrednost je popolnoma jasna. One temeljijo na panslovanskih barvah v postavitvi, ki jo vidimo na zastavah Republike Srbije in Republike Srbske, in so kot take v prvi vrsti simbol srbskega naroda, kar glede na nacionalno strukturo prebivalstva mesta ni nelogično. Če torej iz analize ločimo vse naštete barve, lahko sklepamo, da so to na prvem mestu modra (v različnih odtenkih), zelena, rdeča in zlata barva. Prav tako jih lahko razvrstimo v primarno in sekundarno skupino. Primarna bi vključevala zeleno in modro, prvo zaradi svoje simbolike, drugo pa zaradi najdaljše kontinuitete. Druge barve zaradi “sporadičnega pojava” bomo uvrstili v sekundarno skupino. V želji, da bi odstopali od kakršnih koli političnih konotacij, ki jih nosijo tako primarne kot sekundarne barvne skupine, bomo (na prvi pogled) presegli te definirane okvire, pri čemer bomo nekoliko upoštevali, da je današnja barvna kombinacija najbližja prebivalcem mesta. Kot smo povedali, v današnjem grbu prevladujejo osnovni oziroma primarni barvi – rdeča in modra. Znano je, da z njihovim mešanjen nastane sekundarna vijolična barva⁽⁶⁶⁾. Izabrani odtenek vijolične barve definiran z CMYK in RGB sistemom barv⁽⁶⁷⁾ je: C: 84%, M: 96%, Y: 0%, K: 0% i R: 78, G: 6, B: 170.
Zaradi dejstva, ker je bil pigment, ki se je uporabljal pri izdelavi vijolične barve, v starodavnih časih zelo redek in zato zelo drag, so to barvo uporabljali le ob posebnih priložnostih. Zaradi tega je dobila vzdevek »kraljevsko vijolična«, še danes pa slovi kot barva prestiža. ⁽⁶⁸⁾. Prav tako, vijolična je tudi barva globokih občutkov, poguma in moči ⁽⁶⁹⁾. Iz vijolične se je razvila paleta sekundarnih barv. Barve so zelo živahne, simbolizirajo sodobnost, napredek in odprtost
63. POPOVIĆ in JOVANOVIĆ 1979, op. 17, str. 283-284.
64. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (8.7.2021).
65. Prav tam.
66. Ellen LUPTON in Jennifer COLE PHILLIPS, Graphic design the new basis second edition: revised and expanded, New York 2015, str. 83.
67. Gavin AMBOSE in Paul HARRIS, The fundamentals of graphic design, Laussane 2009, str. 156.
68. Catharine SLADE - BROOKING, Creating a brand identity: a guide for designers, London 2016, str. 48.
69. Betty EDWARDS in Jeremy P. TARCHER, Color: a course in mastering the art of mixing colors, New York 2004, str. 184.
za raznolikost. Definirane so na naslednji način: temno modra (C: 90%, M: 84%, Y: 0%, K:
0% i R: 35, G: 44, B: 195), svetlo modra (C: 64%, M: 2%, Y: 0%, K: 0% i R: 3, G: 195, B:
251), turkizna (C: 65%, M: 0%, Y: 47%, K: 0% i R: 2, G: 218, B: 172), zelena (C: 67%, M:
0%, Y: 100%, K: 0% i R: 3, G: 234, B: 52), svetlo zelena (C: 29%, M: 0%, Y: 100%, K: 0%
i R: 195, G: 227, B: 11), rumena (C: 2%, M: 19%, Y: 100%, K: 0% i R: 251, G: 203, B: 3), oranžna (C: 0%, M: 82%, Y: 98%, K: 0% i R: 250, G: 83, B: 27) in vijolična (C: 0%, M: 95%, Y: 43%, K: 0% i R: 251, G: 35, B: 99).
Slika 32 Barve 6.5 Spremljajoče grafike
Spremljajoče grafike vizualne identitete, ki se pojavljajo na poslovnem in promocijskem gradivu, črpajo navdih iz teritorialne razdelitve mesta Banja Luka. Samo mesto je razdeljeno na sedeminpetdeset (57) krajevnih skupnosti.
Same lokalne skupnosti so opredeljene na naslednji način:
»Lokalne skupnosti so oblika neposrednega sodelovanja občanov v lokalni samoupravi in se oblikujejo za območja, ki predstavljajo teritorialno in funkcionalno enoto, kjer obstaja interes prebivalcev za doseganje skupnih interesov in potreb ter medsebojno povezovanje meščanov.
Na območju Mesta Banja Luka je 57 krajevnih skupnosti, ... «⁽⁷⁰⁾
70. Mjesne zajednice, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/gradska-uprava/mjesne-zajednice> (14.7.2021).
Območja lokalnih skupnosti praviloma sovpadajo z ozemlji mestnih in primestnih naselij in so po abecednem redu: Agino Selo, Ada, Bistrica, Borik 1, Borik 2, Borkovići, Bočac, Bronzani Majdan, Bulevar, Verići, Vrbanja, Goleši, Gornja Piskavica, Debeljaci, Donja Kola, Drakulić, Zalužani, Karanovac, Kmećani, Kola, Kočićev Vijenac, Krmine, Krupa na Vrbasu, Kuljani, Lazarevo 1, Lazarevo 2, Lauš 1, Lauš 2, Ljubačevo, Mišin Han, Motike, Nova Varoš, Obilićevo 1, Obilićevo 2, Pavići, Paprikovac, Petrićevac, Piskavica, Pobrđe, Potkozarje, Prijakovci, Priječani, Rekavice 1, Rekavice 2, Rosulje, Saračica, Srpske Toplice, Starčevica,
Slika 33 Imena krajevnih skupnosti (1)
Slika 34 Imena krajevnih skupnosti (2)
Stratinska, Stričići, Centar 1, Centar 2, Česma, Čokorska Polja, Šargovac in Šimići. Vsaka krajevna skupnost je ločena od zemljevida mesta in njeno ozemlje je opredeljeno kot grafični element. Z individualnim testiranjem vseh 57 grafik so bile ustvarjene vizualne slike, idejno na podlagi topografskih kart, od katerih jih 15 ustreza estetskim kriterijem. Uporabljene bodo v predhodno opredeljenih korporativnih barvah posamezno ali kot vzorec, odvisno od potrebe in materiala, na katerega so naneseni.
Slika 35 Lokalne skupnosti
Slika 36 Spremljajoče grafike
6.7 Materiali in uporaba
Potem, ko so definirani osnovni parametri vizualne identitete, je naslednja faza testiranje vizualnosti na materialih, ki bodo pokazali, kako uspešna in aplikativna je sama identiteta.
Prikazani material je bil izbran iz več podskupin, od gradiva za poslovno korespondenco, kot so memorandumi in vizitke, do posebnosti tesno povezanih mest samo za mesto, kot so parkirni drogovi.
Prvi del obsega gradivo za korespondenco in pisarniški material, ki so memorandum, vizitka, mapa in ovojnica in kuverta. Na teh materialih so, ko gre za komunikacijo na državni ravni, se logotip in vsi napisi pišejo v cirilici. V primeru mednarodne korespondence je možna tudi uporaba angleškega jezika in latinice. Ta uporaba ni obvezna na pisarniškem oglasnem materialu, kot je pisalo ali rokovnik, in je lahko poljubna ne glede na pisavo ali jezik. To pravilo velja tudi za druge reklamne materiale. Posebnost se kaže v uporabi različnih grafik in sloganov. Izbira slogana na njem je odvisna od uporabe materiala in ciljne skupine, ki ji pripada. Priponke in baloni so oblikovani v vseh korporativnih barvah, da so čim bolj zanimivi za otroke in mladostnike, na njih pa se nahaja le znak. Znak brez tipografije je tudi edini motiv obeska za ključe. Na cegerju, ki je bil v prvi vrsti oblikovan za žensko populacijo, je bila uporabljena grafika in slogan “Ljubezen je Banja Luka”. Priporočena tehnika tiska bi bil sitotisk, ter bi on bil primeren tudi za tisk majic “Mladi so Banja Luka” v rumeni barvi in oranžnem printu. V prvi vrsti bi bili vzorci natisnjeni zaradi velikosti potiska, tako bi šivilja sestavila že natisnjeno majico. Slogan “Tradicija je Banja Luka” je bil vzet kot referenca za
kozarce za pivo. Razlog za to je v dolgoletni tradiciji pridelave piva na območju Banja Luke, ki je obravnavana v poglavju o zgodovini mesta. Banjaluška pivovarna deluje še danes in je zelo priljubljena tako v mestu na Vrbasu kot v celotni Republiki Srbski⁽⁷¹⁾.
Slika 37 Memorandum, vizitka, kuverta in rokovnik
Slika 38 Mapo
71. Istorija banjalučke pivare, Banjalučka pivara, dostopno na <https://www.banjaluckapivara.com/ba/istorija> (15.7.2021).
Slika 41 Priponke
Slika 39 Obesek za ključe Slika 40 Pisalo
Slika 44 Vrečko Slika 45 Baloni
Slika 42 Ceger Slika 43 Kozarec za pivo
Slika 47 Skodelice za čaj Slika 46 Majica
Za materiale vrečk, v katere bodo pakirana darila in spominki, je bil izbran papir, zaradi njegove razgradljivosti, recikliranja in ohranjanja okolja. Poleg plastenk za vodo, namenjenih športnikom in dežnikov, so z znakom oblikovane tudi skodelice za čaj in dežnik. Skodelice so termoobčutljive in znak bi glede na temperaturo tekočine spremenil barvo iz bele v svetlo modro.
Slika 48 Plastenka za vodo
72. BL - Bike, Nextbike, dostopno na <https://www.nextbike.ba/sr/banjaluka> (15.7.2021).
Slika 49 Dežnik
Poseben material je zasnovan za službo mestnega parkirišča. Na vseh javnih mestnih parkiriščih bi postavili stebre v osnovni korporativni barvi z znakom. Za delavce, ki nadzorujejo parkirišče in preverjajo plačilo parkirnih mest, so predvidene uniforme, ki bi bile sestavljene iz svetlo modre kape z znakom in vijolične polo majice ter službenega vozila, brendiranega z grafiko in logotipom z napisom v cirilici. Terminali za izposojo koles so postavljeni na več mestih v širšem mestnem jedru, ta storitev, ki je na voljo 0/24, pa se imenuje BL-Bike. Kolo je oblikovano v skladu z vizualno podobo s telefonsko številko službe za pomoč.⁽⁷²⁾. Signalizacija mestnih ulic je prav tako oblikovana v korporativnih barvah z uporabo predhodno definirane pisave. Napisi na njej so dvojezični, srbsko/cirilično in angleško. Imena v srbščini so zapisana v fontu Cera Pro Bold, medtem ko je bila Cera Pro Light uporabljena za angleške prevode. Specifično gradivo so tudi zabojniki za smeti v zeleni barvi s sloganom “Narava je Banja Luka”, znak na steni, ki bi bil nameščen nad vhodom v stavbe in pisarne mestnih služb in uprave, ter zastava. Zastava je vijolične barve z belim znakom na sredini in se lahko izobesi na formalnih in neformalnih dogodkih.
Slika 50 Stebrički za parkirišča
Slika 51 Uniforma Slika 52 Zabojnik za smeti
Slika 53 Službeno vozilo
Slika 54 Kolo
Slika 55 Zastavo
Slika 56 Signalizacija
73. Priroda Banjaluke, Banja Luka JU turistička organizacija,
dostopno na <https://www.banjaluka-tourism.com/index.php/sr/o-banjaluci/kolona-1/priroda-banjaluke/item/2114-prirodni-kameni-most> (16.7.2021).
74. Borac šampion!!!, FK Borac, dostopno na <https://fkborac.net/borac-sampion-2/23/05/2021?lang=cir> (17.7.2021).
Slika 57 Znak na steni
6.7 Izvedbena kampanja
V okviru izvedbe vizualne identitete je nastal primer kampanje z banerji, panoji, plakati in objavami na družbenih omrežjih. O dogodkih in predavanjih v okviru akcije obveščajo banerji na ulični razsvetljavi. Za panoje, plakate in družbena omrežja so bili oblikovani vizualni elementi na podlagi pomembnih in turistom zanimivih podatkov, povezanih z mestom. Na prikazanem primeru panoja vidimo sliko Kamnitega mostu, skale specifične oblike, ki velja za čudež narave z ustreznim opisom samega kraja. Ta lokacija predstavlja zaradi panoramskega razgleda na reko Vrbas⁽⁷³⁾, posebno atrakciju kakor za pohodnike tako tudi druge turiste.
Na plakatu se nahaja fotografija proslave naslova prvaka Prve lige Bosne in Hercegovine v nogometu za sezono 2020/2021, ki ga je osvojil Nogometni klub Borac Banja Luka, najuspešnejša nogometna reprezentanca v Republiki Srbski⁽⁷⁴⁾. Ko gre za družbena omrežja, je svoje zasluženo mesto našel srbski pisatelj Petar Kočić, o katerem smo govorili v poglavju
»Zgodovinsko-politični kontekst«. Seznam zanimivih turističnih informacij in pomembnih podatkov za Banja Luko je veliko večji od navedenih primerov, ideja je bila le prikazati vizualni jezik, v katerem naj bi bila ta kampanja oblikovana kot del nove identitete. Tako postavljen sistem pušča neomejene možnosti uporabe tako v kampanji kot pri ustvarjanju novih materialov, ki so bili pri delu izpuščeni in bi jih v realni praksi potrebovali.
Slika 58 Plakat Slika 59 Banerji
Slika 60 Pano
Slika 61 Objave na družbenih omrežjih
7 Zaključek
Skozi besedilo so bili že omenjeni sklepi, ki izhajajo iz omenjenih in analiziranih virov, govora pa je bilo tudi o koristih, ki jih prinašajo posamezno. V prvem poglavju »Zgodovinsko – politični kontekst« smo videli, zakaj se je danes ustvarila ustrezna klima za ustvarjanje vizualne identitete mesta Banja Luka in kako so politične okoliščine vplivale na strukturiranje mesta skozi stoletja, zlasti v treh poudarjenih obdobjih razvoja. Naslednji razdelek z
naslovom “Simboli mesta Banja Luke” je analiziral, kateri vsi simboli so bili na grbu mesta in kateri izmed njih so najpomembnejši. Na podlagi tega poglavja je bila kasneje narejena anketa med meščani, da bi natančno opredelili znak in njegov pomen. Raziskava je v veliki meri potrdila sklepe iz tega dela besedila in bistveno olajšala delo pri oblikovanju identitete.
Poglavje “Tržna znamka in identiteta” je razširilo število upravičenih razlogov za resno ukvarjanje s to tematiko in tudi skozi literaturo obenem opredelilo, kaj je tržna znamka in zakaj je vizualna identiteta pomembna. Povlečene so tudi določene vzporednice in izvedeni sklepi glede delovanja podjetij in mesta. Vzporednice je bilo mogoče zaslediti tudi v besedilu
“Primeri vizualnih identitet mest”, kjer je bilo ugotovljeno, da Banja Luka z vsemi svojimi specifičnimi okoliščinami ni izjema in da imajo podobne pomanjkljivosti tudi velika evropska mesta. Prav tako se je s primerjavo različnih situacij in problemov pokazalo, na kateri način bi se lahko Mesto moglo učiti in od pridobljenega znanja imeti direktno korist, pri čemer se opira na primere svetovnih prestolnic. V praktičnem delu naloge je zasnovan in grafično rešen osnovni del vizualne identitete mesta Banja Luka. Na podlagi prejšnjih zaključkov in analiz je bil izdelan logotip, definirana tipografija in barve, razložen koncept spremljajoče grafike in izdelan korporativni material na podlagi izvedbene kampanje. Definiranje grafičnega jezika pušča prostor za možne razširitve na vseh področjih, ki bi v primeru resnične uporabe prišle kot neizogibna. Nazadnje se moramo ozreti tudi na današnje razmere v mestu.
Žal gospodarska in finančna klima v Banja Luki še zdaleč ni pozitivna. Čeprav mesto iz dneva v dan napreduje, še vedno ne moremo reči, da bi se lahko investicija, kot je izdelava vizualne identitete, kmalu lahko znašla na mizi Mestne uprave. Glavni razlog je, da takšen korak zahteva velika finančna sredstva, ne le za načrtovanje, ampak tudi za izvedbo. Danes ima Banja Luka številne infrastrukturne in komunalne težave, zato bi se kljub tem prednostim takšna naložba v mestu, kjer oddaljenim lokalnim skupnostim še vedno primanjkuje vode ali kanalizacije, zdela neracionalna.
8 Literatura
ACOVIĆ, Dragomir, Heraldika i Srbi, Beograd 2008.
AMBOSE, Gavin in Paul HARRIS, The fundamentals of graphic design, Laussane 2009.
A unifying identity for Oslo, Creuna, dostopno na <https://www.creuna.com/en/cases/a-unifying-identity-for-oslo> (1.7.2021).
Banjaluka (več avtorjev), Banjaluka 1970.
BL - Bike, Nextbike, dostopno na <https://www.nextbike.ba/sr/banjaluka> (15.7.2021).
Borac šampion!!!, FK Borac, dostopno na <https://fkborac.net/borac-sampion-2/23/05/2021?lang=cir> (17.7.2021).
Brand bible: a complete guide to building, designing and sustaining brands (ur. Debbie Millman), Beverly MA, 2012.
Brand identity essentials (ur. Kevin Budelmann), Beverly MA, 2010.
Cera Pro, TypeMates, dostopno na < https://www.typemates.com/fonts/cera-pro> (8.7.2021).
City of Helsinki, Werklig, dostopno na <https://werklig.com/project/city-of-helsinki>
(1.7.2021).
City of Melbourne: sponsor / partner logo guidelines, Branding style guide,
dostopno na <https://static.brandingstyleguides.com/2020/01/melbourne-com-sponsor-branding-guidelines.pdf> (30.6.2021).
CULLEN, Kristen, Design elements, typography fundamentals: a graphic style manual for understanding how typography affects design, Beverly MA 2012.
Donesena odluka o upotrebi simbola grada, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107170115/http://www2.banjaluka.rs.ba/
front/article/16210/> (24.6.2021).
EDWARDS, Betty in Jeremy P. TARCHER, Color: a course in mastering the art of mixing colors, New York 2004.
GALOVIĆ, Tomislav, Hrvatska heraldička periodika: Vitezović i Glasnik heraldike, Arhivski vjesnik, 52/1, 2009, str. 81-127.
GIMENO - MARTINEZ, Javier, Design and national identity, London in New York 2016.
Graphic identity Gothenburg - the destination, Goteborg&Co,
dostopno na <https://goteborgco.se/wp-content/uploads/2017/03/GrafiskManual_Goteborg_
ENG.pdfY> (27.6.2021).
HAMBREE, Ryan, The complete graphic designer, Beverly MA 2011.
Identidad Corporativa: Elementos Corporativos_Papelería_Editorial_Publicidad_Señalética, Comunidad de Madrid, dostopno na <http://www.madrid.org/bvirtual/BVCM050052.pdf>
(28.6.2021).
I Love New York: brand guidelines, Branding style guide,
dostopno na <https://brandingstyleguides.com/guide/i-love-ny> (27.6.2021).
Istorija banjalučke pivare, Banjalučka pivara, dostopno na <https://www.banjaluckapivara.
com/ba/istorija> (15.7.2021).
Istorija grada, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/posjetioci/istorija-grada> (19.6.2021).
Kaposvar city branding, Kissmiklos, dostopno na <https://kissmiklos.com/kaposvar-city-branding> (2.7.2021).
Knjiga grafičkih standarda grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://www.banjaluka.rs.ba/wp-content/uploads/obiljezja/bl-knjiga-grafickih-standarda-2018-v2.pdf> (24.6.2021).
KOČIĆ, Petar, Sabrana djela, Banja Luka, Beograd 2002.
KULAGA, Vedrana, Udar na znamenja, Glas Srpske,
dostopno na <https://www.glassrpske.com/lat/novosti/vijesti_dana/Udar-na-znamenja/110276> (22.6.2021).
La nuova identita visiva del comune di Roma, Slideshare, dostopno na <https://www.
slideshare.net/tiragraffi/la-nuova-identita-visiva-del-comune-di-roma-2004> (30.6.2021).
LUPTON, Ellen in Jennifer COLE PHILLIPS, Graphic design the new basis second edition:
revised and expanded, New York 2015.
Manual de identidad visual corporativa Ayuntamiento de Almeria, Ayuntamiento de Almeria, dostopno na <https://www.almeriaciudad.es/cultura/download/manual-identidad-corporativa>
(29.6.2021).
Manual de normas: identidad visual intitucional Buenos Aires Ciudad, Buenos Aires Ciudad, dostopno na <https://www.buenosaires.gob.ar/marca> (28.6.2021).
Manual identitat grafica: Signes basics de la identitat visual de l’Ajuntament de Barcelona, Ajuntament de Barcelona, dostopno na <https://ajuntament.barcelona.cat/normativagrafica/
CAPITOLS/CAP1.pdf> (27.6.2021).
Mjesne zajednice, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/gradska-uprava/mjesne-zajednice> (14.7.2021).
MRGIĆ – RADOJČIĆ, Jelena, Donji Kraji: krajina srednjovekovne Bosne, Beograd 2002.
Na današnji dan 2014. Srpsku i region zadesile poplave, Nezavisne novine,
dostopno na <https://www.nezavisne.com/novosti/drustvo/Na-danasnji-dan-2014-Srpsku-i-region-zadesile-poplave/661288> (7.7.2021).
NAPOLES, Veronica, Corporate identity design, New York 1988.
Novo obećanje Banjaluci - do aprila novi grb, ATV, dostopno na <https://www.atvbl.com/
novo-obecanje-banjaluci-do-aprila-novi-grb/> (23.6.2021).
Odbijen prijedlog za novi grb i zastavu Banje Luke, Grad Banja Luka, dostopno na <https://
web.archive.org/web/20171107025259/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/11680/>
(23.6.2021).
O vezu, Zmijanjski vez, dostopno na <http://zmijanje.com/lat/ovezu.html> (4.7.2021).
POPOVIĆ, Milan in Miloš JOVANOVIĆ, Državni amblemi i druge javne oznake u SFRJ, Beograd 1979.
PORFIROGENIT, Konstantin, O upravljanju carstvom, Zagreb 2003.
Porto city identity, Studio Eduardo Aires, dostopno na <https://www.eduardoaires.com/studio/
portfolio/porto-city-identity> (2.7.2021).
Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka, dostopno na < https://web.archive.org/
web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.
pdf> (21.6.2021).
Prezentacija idejnog rješenja novog grba i zastave Grada Banja Luka, Grad Banja Luka, dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107010418/http://www2.banjaluka.rs.ba/
front/article/10998/> (23.6.2021).
Priroda Banjaluke, Banja Luka JU turistička organizacija, dostopno na <https://www.
banjaluka-tourism.com/index.php/sr/o-banjaluci/kolona-1/priroda-banjaluke/item/2114-prirodni-kameni-most> (16.7.2021).
RAVLIĆ, Aleksandar, Banjaluka: razdoblja i stoljeća, Beograd 1974.
Rebranding Stockholm, Essen, dostopno na <https://esseninternational.com/work/stockholm>
(1.7.2021).
São Paulo brand book, Branding style guide, dostopno na <https://static.brandingstyleguides.
com/2019/10/BRANDBOOK-SAO-PAULO.pdf> (30.6.2021).
S.A., Novi konkurs za izradu idejnog rješenja grba, Glas Srpske, dostopno na <https://www.
S.A., Novi konkurs za izradu idejnog rješenja grba, Glas Srpske, dostopno na <https://www.