Islandski lišaj je v mnogih državah že stoletja pomemben del ljudske medicine. Vse do danes so ga uporabljali za zdravljenje številnih zdravstvenih stanj, od tuberkuloze in kroničnega bronhitisa do dražečega grla. Najpogosteje se pripravki z izvlečkom islandskega lišaja uporabljajo za umirjanje suhega kašlja, vnetega žrela in ustne votline, pri draženju zgornjih dihal, razjedah želodca in dvanajstnika, pomanjkanju apetita, slabi prebavi in absorpciji ter pri splošni izčrpanosti oziroma šibkosti po hudih boleznih in operacijah. Polisaharidi islandskega lišaja v vodi nabrekajo in tvorijo sluzi, ki ustvarijo sloj na sluznici zgornjih dihal, jo na ta način zaščitijo pred draženjem in ublažijo suh kašelj. V nasprotju s tem pa izvleček islandskega lišaja z mehčanjem pomaga odstraniti nastalo sluz iz zgornjih dihalnih poti pri pljučnih boleznih. Polisaharid galaktomanan je v in vitro in in vivo raziskavah izkazoval imunostimulatorno funkcijo, lišajske kisline pa v veliki meri izkazujejo protimikrobno delovanje. Prečiščena protolihesterinska kislina učinkovito deluje proti Gram-pozitivnim bakterijam in zavira delovanje 5-lipoksigenaze in reverzne transkriptaze HIV-1, ki je nujno potrebna za razvoj sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti oziroma AIDS-a. V določenih koncentracijah protolihesterinska kislina tudi uniči oziroma zavira rast rakavih celic, medtem ko na nerakave celice vpliva zgolj v višjih koncentracijah (3; 19; 24; 25).
Pregled do danes potrjenih indikacij različnih pripravkov in njihovih odmerkov je predstavljen v prilogi 1 (10).
1.4.2 Uporaba v kozmetični industriji
Na tržišču lahko vsako leto najdemo vedno več kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine naravnega izvora. Ti izdelki so dobro sprejeti s strani potrošnikov, saj obstajajo številni dokazi, da izvlečki zdravilnih rastlin ugodno delujejo na kožo. Kožo namreč pomirjajo in vlažijo ter obenem negujejo in obnavljajo (26).
9
1.4.2.1 Pozitivni učinki izvlečka islandskega lišaja za kožo
Izvleček islandskega lišaja se v kozmetični industriji najpogosteje uporablja zaradi svojega vlažilnega in protimikrobnega učinka. Poleg tega sestavine izvlečka kožo pomirjajo in učinkovito očistijo, zato ga pogosto vključujemo v kozmetične izdelke za čiščenje in pa tudi za glajenje in izboljšanje teksture kože. Tako se izvlečki islandskega lišaja kot tudi izolirane prečiščene komponente danes uporabljajo v različnih oblikah kozmetičnih izdelkov, vse od krem in losjonov do zobnih past in deodorantov (27; 28).
Polisaharidi so spojine, ki so v izvlečku islandskega lišaja zaslužne za njegovo vlažilno delovanje. Vsebnost vode v povrhnjici, predvsem v roženi plasti, je pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravega videza in ustreznega delovanja kože. Aktivne učinkovine z vlažilnim delovanjem po različnih mehanizmih povečajo hidratacijo kože in tudi zmanjšajo oziroma preprečijo prekomerno transepidermalno izgubo vode. Polisaharidi zaradi svoje kemijske strukture nase vežejo vodo iz okolja in jo dovajajo zgornjim plastem povrhnjice. S tem se izboljšajo fizikalne in kemijske lastnosti kože, saj ta postane bolj gladka in mehka. Lihenin, ki spada v skupino β-glukanov, se uporablja za izboljšanje naravne sposobnost obnavljanja kože. Izboljša in pospeši celjenje ran, saj vstopa v interakcije s kožnimi, endotelijskimi ter imunskimi celicami kože in sluznic. To vodi do sprememb v proliferaciji, rasti, migraciji in diferenciaciji celic. Poleg tega se β-glukani v kozmetični industriji uporabljajo tudi kot zgoščevala in stabilizatorji za izboljšanje lastnosti formulacij (15; 26; 29).
Zaradi vedno večje odpornosti mikroorganizmov so protimikrobne lastnosti izvlečkov lišajev postale predmet številnih raziskav, ki so pokazale, da so za protimikrobno delovanje odgovorne predvsem določene lišajske kisline. V izvlečku islandskega lišaja je bila dokazana največja učinkovitost fumaroprotocetrarne kisline, ki že v zelo nizkih koncentracijah zavre rast širokega spektra bakterij. Pri tem se moramo zavedati, da je učinkovitost odvisna predvsem od koncentracije izvlečka in topila, ki ga uporabimo za pripravo le-tega. Vodni izvlečki namreč ne izkazujejo protimikrobnih lastnosti, saj so lišajske kisline v večini netopne oziroma slabo topne v vodi. Prednostno se uporablja etanolni izvleček islandskega lišaja, ki izkazuje protimikrobne lastnosti proti številnim mikroorganizmom (Escherichia coli, Enterobacter aerogenes, Staphylococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Bacillus subtilis in Candida albicans). Uporabljajo se tudi izolirane in prečiščene lišajske kisline. Fumaroprotocetrarna kislina je najbolj učinkovita
10
proti bakterijam Klebsiella pneumoniae, Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Enterobacter cloacae, ki lahko povzročijo različne okužbe kože. Izkazala pa je slabšo učinkovitost proti glivam, kar lahko pripišemo razliki v sestavi celične stene v primerjavi z bakterijami. Protolihesterinska kislina pa je najbolj učinkovita proti Escherichia coli, Bacillus subtilis, Pseudomonas aeruginosa in Listeria monocytogenes (10; 30).
Lišaji zaenkrat ostajajo slabo raziskan in manj uporabljen vir spojin, ki bi jih potencialno lahko uporabili v kozmetičnih izdelkih za zaščito pred soncem. Islandski lišaj uspeva v delih sveta, kjer je ultravijolično sevanje še posebej intenzivno zaradi tamkajšnje nadmorske višine in redkega ozona. Tekom razvoja je tako vzpostavil določene mehanizme, ki mu omogočajo rast pod vplivom ultravijoličnega sevanja. Fumaroprotocetrarna kislina izkazuje visoko absorpcijo žarkov UVA, ki so odgovorni za prekomerno staranje kože in zgoden pojav gub (31).
Podobno bi se izvleček islandskega lišaja lahko uporabljal v kozmetičnih izdelkih za posvetlitev kože. Lišajske kisline, predvsem fumaroprotocetrarna in protolihesterinska kislina, učinkovito zavirajo delovanje encima tirozinaze, ki je ključna v procesu sinteze melanina. Melanin je sicer esencialni pigment, ki predstavlja primarno zaščito pred UV-induciranimi poškodbami, vendar lahko prekomerne količine povzročijo pigmentne nepravilnosti, na primer hiperpigmentacijo, kot je melazma (32).
Vodni izvleček islandskega lišaja se lahko uporablja tudi kot lahko dostopen vir naravnih antioksidantov. Izkazuje namreč močno antioksidativno aktivnost v primerjavi z že dobro uveljavljenimi sintetičnimi antioksidanti, kot so butiliran hidroksianizol, butiliran hidroksitoluen in α-tokoferol (33).
1.4.2.2 Podatkovna baza kozmetičnih sestavin – CosIng
CosIng je podatkovna baza Evropske komisije za informacije o kozmetičnih snoveh in sestavinah, ki jih najdemo v Uredbi (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter v Direktivi 76/768/EEC o kozmetičnih izdelkih. Izvleček islandskega lišaja je v podatkovni bazi opredeljen s CAS številko 84776-25-0. CAS je številka, ki jo je razvila Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov in omogoča identifikacijo kemičnih snovi. V CosIng podatkovni bazi so navedeni trije različni pripravki iz zdravilne rastline, predstavljeni v
11
preglednici I, skupaj z njihovo vlogo v kozmetičnem izdelku oziroma učinkom na kožo (27;
34; 35).
Preglednica I: Različni pripravki iz zdravilne rastline ter njihovi učinki v obliki kozmetičnega izdelka (27).
Pripravki iz različnih delov rastline Delovanje v kozmetičnem izdelku izvleček islandskega lišaja negovalno – emolientno, pomirjujoče,
čiščenje in glajenje kože izvleček iz steljke humektantno in negovalno za kožo izvleček iz steljke islandskega lišaja,
korenike navadne sladke koreninice in šotnega mahu
humektantno in negovalno za kožo
1.4.3 Neželeni učinki uporabe islandskega lišaja
Neželeni učinki islandskega lišaja so tako v medicini kot v kozmetični industriji redki. Na varnost izdelkov z islandskim lišajem kaže njihova dolgoletna uporaba. Kozmetični izdelki lahko povzročijo alergijske reakcije pri osebah, ki so občutljive na prisotne aktivne sestavine. Kljub temu, da je bil islandski lišaj zaradi vsebnosti težkih kovin dokazano toksičen v študijah na miših, hranjenih z mešanico, ki je vsebovala 50 % islandskega lišaja, ga ljudje v predpisanih terapevtskih odmerkih prenašajo brez neželenih učinkov. Preveliki odmerki bi potencialno lahko povzročili motnje v delovanju jeter in želodca, vendar o primerih prekomerne uporabe ali zlorabe pripravkov iz islandskega lišaja še niso poročali.
Se pa njihova uporaba zaradi pomanjkanja kakovostnih študij ne priporoča med nosečnostjo in v času dojenja (3; 10).