A Zdravila za bolezni prebavil in presnove 18 1,27 B Zdravila za bolezni krvi in krvotvornih
organov
6 0,42
C Zdravila za bolezni srca in oţilja 8 0,57
D Zdravila za bolezni koţe in podkoţnega tkiva
6 0,42
G Zdravila za bolezni sečil in spolovil ter spolni hormoni
101 7,14
H Hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov in
inzulinov
18 1,27
J Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij 2 0,14 L Zdravila z delovanjem na novotvorbe in
imunomodulatorji
3 0,21
M Zdravila za bolezni mišično-skeletnega sistema
38
socialne teţave zaradi uporabe NPS. Le 25 anketirancev (slabih 2 % izmed vseh anketirancev; 13 študentov moškega spola in 12 ţenskega spola) navaja, da so bili deleţni tovrstnih teţav. Iz spodnje slike 4 je razvidno, da je imelo teţave zaradi uporabe NPS 22 študentov (predstavlja 1,55 % izmed vseh 1415 anketirancev) iz Univerze v Ljubljani, 2 študenta (0,14 %) iz Univerze v Mariboru in 1 študent (0,07 %) iz Univerze na Primorskem. Poleg nespečnosti, ki je najpogostejša posledica uporabe stimulativnih drog, anketiranci med zdravstvene teţave, s katerimi so se srečali, navajajo tesnobo, slabost, bruhanje, spremembe razpoloţenja, moralni maček, paranojo, napade panike, palpitacije, bolečine v trebuhu, preganjavice. Na področju socialnih teţav pa so se pojavili zapleti na sodišču in asocialno vedenje.
Slika 4: Povezava med študenti različnih univerz in pojavnostjo zdravstvenih ali socialnih teţav zaradi uporabe NPS.
S statistično analizo smo ţeleli preveriti, kako se povezuje pojavljanje teţav z obiskom določene univerze. Ugotovili smo, da med spremenljivkami ni prisotne signifikantne razlike in da so le-te neodvisne druga od druge (p (0,270) > α (0,05)). Torej teţave, ki se pojavljajo zaradi uporabe NPS niso odvisne od tega, ali študent obiskuje Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani ali Univerzo na Primorskem. S tem lahko našo hipotezo,
39
da imajo študenti Univerze na Primorskem najmanj zdravstvenih ali socialnih teţav zaradi uporabe NPS zavrţemo.
Zanimalo nas je tudi, ali so anketiranci zaradi uporabe NPS ţe poiskali kakršnokoli pomoč.
kominacijePomoč zaradi njihove uporabe, je poiskalo le 0,6 % anketirancev (9/1415; 0,4
% moškega spola in 0,2 % ţenskega spola). Iz Univerze v Ljubljani je pomoč poiskalo 0,5
% študentov, iz Univerze v Mariboru 0,1 %, medtem ko študenti Univerze na Primorskem ne poročajo o tem, da bi kadarkoli ţe poiskali kakršnokoli pomoč. V primeru, da bi potrebovali pomoč zaradi teţav z drogami, so rezultati podobni kot iz študij leta 2015 in 2018, saj si, glede na procentualni deleţ, sledijo v enakem vrstnem redu (46, 49). Največ anketirancev bi se tudi tokrat obrnilo po pomoč na prijatelja (71,9 %). 40,9 % bi poiskalo pomoč pri starših ali sorodnikih, 35,4 % na forumih za pomoč pri teţavah z drogami, 30,8
% pa preko anonimne telefonske številke, ki je namenjena teţavam z drogami. Pomoč pri organizaciji Drogart bi poiskalo 29,0 % anketirancev, na osebnega zdravnika pa bi se obrnilo 27,3 % anketirancev. 5,4 % vprašanih pomoči ne bi poiskala, medtem ko je 3,4 % anketirancev izbralo odgovor drugo. Pod to alinejo so navajali: društva in ustanove za pomoč pri problemih v zvezi z legalnimi ali ilegalnimi drogami, partnerja, psihoterapevta in psihologa, duhovnika, umislili bi si nove hobije, interesne dejavnosti, kjer bi se počutili dobro in bi pozabili na potrebo po drogi. Nekaj izmed njih pa je bilo takih, ki ne bi vedeli, kako ravnati v takšni situaciji.
Med drugim nas je tudi zanimalo, katerih varnostnih ukrepov pred zauţitjem droge se posluţujejo. Moţno je bilo označiti več odgovorov. Med vsemi (57,2 %), ki bi pred zauţitjem na kakršen koli način ukrepali, je bilo največ takih, ki bi predhodno povedali vsaj enemu prijatelju, da bodo drogo zauţili (22,1 %; 313/1415). Nekoliko manj anketirancev vedno preveri informacije o drogi (20,4 %; 289/1415) ali pa predhodno zauţije minimalno količino droge, da preveri moţnost alergijskih reakcij in negativne učinke (9,5 %; 134/1415). Najmanj bi pa drogo neslo testirati k organizacijam, ki so za to usposobljene (5,2 %; 74/1415). Pri podajanju drugih odgovorov, katerih je bilo 29,8 % (421/1415), so omenili tudi: »veliko spanja, telovadba, omejena uporaba na 3-4-krat na leto«, »skrbno spremljam svoje fiziološke odzive in poslušam svoje telo«, »počakam, da nekdo drug prvi poskusi drogo in jo nato šele kupim«, »vedno je nekdo z mano, vedno se pozanimam o izvoru dotične droge, ki jo jemljem, o kombinacijah, o učinkih, o načinih
40
jemanja, vedno zagotovim varno okolje in kadim, ko želim sama, ne ko to želijo drugi«,
»dostop do vode in hrane (sladkor)« in »pogovor z osebo, ki ima s to drogo izkušnje«.
Glede na legalnost in dostopnost nekaterih drog smo pričakovali, da se bo uporaba novih psihoaktivnih snovi (npr. 3-MMC ali sladoled, 4-FA, 5-MAPB) zdela anketirancem manj tvegana v primerjavi s »klasičnimi« prepovedanimi drogami (heroin, kokain, MDMA, marihuana). Tveganje smo znova ocenjevali na podlagi petstopenjske lestvice, od 1 do 5 (kjer 1 predstavlja mnogo manj tvegana kot »klasične« droge in 5 predstavlja zelo tvegana v primerjavi s »klasičnimi« drogami). Iz slike 5 je razvidno, da je skoraj polovica anketirancev (43,5 %; 615/1415 študentov) tveganje ocenila z oceno 3 (leta 2015 48,3 %, leta 2018 40,0 %) (46, 49). Povprečna vrednost odgovorov je bila 3,6 (leta 2015 3,5 in leta 2018 3,7), kar pomeni, da je po mnenju anketirancev nevarnost novih psihoaktivnih snovi primerljiva z nevarnostjo »klasičnih« drog (46, 49). Na začetku smo predpostavili, da bo večini anketirancev uporaba NPS manj tvegana, kar pa ne drţi, saj se je za odgovor manj tvegana (ocena 2) odločilo le 5,7 % anketirancev (81/1415 študentov).
Slika 5: Stopnja tveganja uporabe NPS proti uporabi »klasičnih« drog.
Na sliki 6 je prikazana primerjava mnenj o stopnji tveganja uporabe NPS v primerjavi s
»klasičnimi« prepovedanimi drogami med študenti moškega spola in študenti ţenskega spola. Največ moških (46,9 % od vseh 326 študentov moškega spola (153/326) oziroma 10,8 % od vseh 1415 študentov) kot tudi ţensk (42,4 % od vseh 1089 študentov ţenskega spola (462/1089) oziroma 32,7 % od vseh 1415 študentov) je ocenilo NPS kot enako
Kako tvegana se vam zdi uporaba NPS v primerjavi s
"klasičnimi" prepovedanimi drogami?
41
tvegane »klasičnim« prepovedanim drogam. S statistično analizo smo ugotovili, da je prisotna statistično značilna razlika med oceno stopnje tveganja med spoloma (p (0,015) <
α (0,05). Torej moški pogosteje kot ţenske ocenjujejo, da so NPS manj tvegana od
»klasičnih« prepovedanih drog.
Slika 6: Primerjava mnenj o stopnji tveganja uporabe NPS v primerjavi s »klasičnimi«
prepovedanimi drogami med študenti moškega spola in študenti ţenskega spola.
Anketirance smo povprašali tudi o njihovem mnenju glede uporabe NPS med študenti slovenskih univerz. Tudi tu smo razširjenost uporabe ocenjevali na podlagi petstopenjske lestvice, od 1 do 5 (kjer je 1 zelo majhna uporaba, skoraj nična in 5 zelo razširjena uporaba). Iz slike 7 je razvidno, da je največ študentov, kar 45,3 % (641/1415 študentov) označilo na številčni lestvici oceno 3, kar pomeni, da so mnenja, da je uporaba povprečno razširjena. Najmanj študentov (4,5 %; 63/1415) je mnenja, da je uporaba zelo razširjena.
42
V raziskavi smo preverili, kakšen odnos imajo anketiranci do denarja na podlagi petstopenjske lestvice od 1 do 5 (kjer 1 pomeni, da jim vedno primanjkuje denarja in 5, da nimajo nobenih finančnih teţav). 34,2 % anketirancev (484/1415) je označilo na številčni lestvici oceno 4 in 33,8 % (480/1415) oceno 3. S povprečjem 3,5 vidimo, da večina anketirancev nima nobenih večjih finančnih teţav. Zanimalo nas je tudi, kakšen je njihov mesečni zasluţek/prejemek in iz slike 8 je razvidno, da neto mesečni zasluţek pri večini anketirancev (71,0 %; 1005/1415) znaša do 500 €. 15,5 % anketirancev (220/1415) nima nobenih prihodkov, 13,1 % (186/1415) jih ima neto mesečni zasluţek med 500 in 2000 € in 0,3 % študentov (4/1415) ima zasluţka več kot 2000€.
Slika 8: Neto mesečni zasluţek/prejemek študentov.
15,5%
Mnenje o uporabi NPS med študenti Univerz v Sloveniji.
N=1415 (100 %)
Slika 7: Mnenje anketirancev o uporabi NPS med študenti slovenskih univerz.
43
Med anketiranci smo preverili koliko denarja porabijo za nakup alkohola, tobaka, ilegalnih drog in NPS na tedenskem ter mesečnem nivoju (ponujeni odgovori so bili nič, do 20 €, do 50 €, do 100 € in več kot 100 €). Preglednica VII prikazuje število in deleţ študentov, ki je ocenila koliko denarja porabi na tedenskem in mesečnem nivoju za nakup določene snovi.
Preglednica VII: Število in deleţ študentov, ki je ocenila koliko denarja porabi na