• Rezultati Niso Bili Najdeni

Ustavna presoja

3 EMPIRIČNI DEL

3.4 Ustavna presoja

Sindikati so se odločili za sprožitev postopka ustavne presoje novega zakona, ki so ga vložili v imenu Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost, Ljubljana in drugih, ki jih zastopa Iztok Ščernjavič (Klarič, 2021). Oceno ustavnosti je bila obravnavana na seji 18.

februarja 2021 na Ustavnem sodišču Republike Slovenije. Ustavno sodišče pa se je 23.

februarja 2021 odločilo izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16, 81/19 in 203/20) ter 156.a člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08 in 203/20) začasno zadržati. Prav tako je ustavno sodišče začasno razveljavilo vse že vložene upokojitve, ki so jih vložili delodajalci takoj po začetku veljave zakona 31. decembra 2020 (Sklep ustavnega sodišča, 2021).

Predlagatelji so v utemeljitvi ogroženosti pravic delavcev navedli da: ''da je zakonodajalec izpodbijano ureditev, ki pomeni korenito sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, sprejel brez javne razprave in socialnega dialoga. Z očitno zlorabo nujnega zakonodajnega postopka in interventne zakonodaje naj bi tudi onemogočil zakonodajni referendum'' (prav tam, str. 1).

5 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-ZSVarPre-C, 90/15 –

ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21 in 121/21. V veljavi od 1.

01. 2013.

31

Od trenutka izpeljave naj bi bili delavci izpostavljeni stalnemu trajnemu oziroma časovno neomejenemu pritisku neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi ''posegala vsaj v njihovo pravico do osebnega dostojanstva. Obravnavani pa naj bi bili kot objekt oziroma strošek in ne več kot subjekt delovnega razmerja'' (prav tam, str. 2).

Predlagatelji so mnenja, da je nevarnost odpuščanja zaradi spremembe zakona realna in konkretna. Argumentirali so, da je takih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, nekaj več kot 9000.

S spremembo zakona naj bi bile delavske pravice ogrožene. Vlada se je odzvala z mnenjem, da neposredna ogroženost pravic delavcev ni ogrožena, ustavnemu sodišču pa je predlagala, da naj zahtevo zavrže (prav tam).

Ustavno sodišče je sklenilo, da so predlagatelji dokazali neposredno in konkretno ogroženost pravic delavcev. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 39. čena ZUstS v sestavi predsednika dr. Rajka Kneza so sodniki in sodnice: dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, ddr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs sklep sprejeli s sedmimi glasovi proti dvema.

Sklepu sta nasprotovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli (prav tam).

Slika 3.1: Zaporedje dogodkov do zadržanja zakona ZDR-1 s strani ustavnega sodišča.

Veljava

NASPROTNIKI SPREMEMBE ZAKONA Opozicija političnih strank

Sindikati delavcev

PODPORNIKI SPREMEMBE ZAKONA Sindikati delodajalcev in podjetnikov

Vloga za ustavno presojo zakona

Zadržanje zakona

sprejetje PRIKAZ ZADRŽANJA ZAKONA

32 3.5 Bela knjiga o pokojninah

Eden pomembnejših dokumentov na tematiko starejših delavcev je Bela knjiga o pokojninah.

Dokument je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti leta 2016 s ciljem zagotavljanja ravnotežja v pokojninski blagajni med prihodki in odhodki. Gre za zelo obsežen dokument s 309 stranmi, ki med drugim naslavlja nevzdržnost trenutno obstoječega pokojninskega sistema na dolgi rok, predlaga pa ukrepe, kot so: dvigovanje upokojitvene starosti, podaljševanje zavarovalne dobe ob nižjih starostih, prilagoditve odmere novih pokojnin in usklajevanje pokojnin posameznih generacij (˝Bela knjiga o pokojninah˝, 2016, str. 207).

Predlagani ukrepi bi v naslednjih 40 letih ohranili odhodke za pokojnine, hkrati pa bi na dolgi rok prihranili od 2.5 do 3 odstotke BDP glede na trenutno veljavno zakonodajo (prav tam, str.

207).

Podatki prikazani v tabeli 3.1 (Bela knjiga o pokojninah, 2016) nakazujejo, kakšni bi bili prihranki kasnejšega upokojevanja v manjšanju let prejemanja pokojnine, oziroma večanju let prispevanja k pokojninski blagajni. Izračunana je projekcija, koliko dolgo bi upokojenci prejemali pokojnino, če bi se upokojili z leti 60, 63, 64, 65 ali pa 67 let, ter kakšne bi bili posledice dolgoročno v letih 2025, 2030, 2040, 2040, 2050 in 2060. Vidimo lahko, da bi podaljševanje dela delavcev uspešno zniževalo leta prejemanja pokojnine, hkrati pa podaljšalo leta vplačevanja v pokojninsko blagajno, kar vodi do bolj stabilne pokojninske blagajne. Kot vidimo iz tabele, bi moški, ki bi se upokojili leta 2014 pri starosti 60 let, prejemali pokojnino povprečno 21,2 let. Ženske pa bi v povprečju prejemale pokojnino 25,5 let, če bi se prav tako upokojile pri 60 letih starosti v letu 2014. Za smiselno primerjavo lahko primerjamo oba spola, ki se pri 60 letih upokojita leta 2025, ter oba spola, ki se upokojita pri 67 letih starosti leta 2025.

V prvem primeru oziroma pri 60 letih starosti moški prejema pokojnino 22,4 let, ženska pa povprečno 26,6 let. V primeru 67 let starosti ob upokojitvi pa moški prejema pokojnino le 16,9 let, ženska pa 20,4 leta. Razlika med delavci, ki se upokojijo pri starosti 60 let ter 67 let je ogromna, in sicer za povprečnega moškega 5,5 let ter za povprečno žensko 6,2 let. Tabela dobro prikaže smiselnost zviševanja delovne dobe v primeru starajočega se prebivalstva, ki zmanjša časovno prejemanje pokojnin delavcev, kar ugodno vpliva na pokojninsko blagajno (prav tam).

33

Tabela 3.1: Prejemanje pokojnine za moške in ženske ob določeni starosti v določenem letu.

Starost Leto upokojitve Moški Razlika v letih Ženske razlika v letih

34 2011, z velikostjo vzorca anketirancev okoli 86.000 posameznikov, kar daje podatkom dodatno kredibilnost, saj gre za relativno velik vzorec. Največji razlog upokojevanja s kar 70.52 odstotki so bili izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino. Na drugem mestu s 14.17 odstotki je upokojitev zaradi možnosti predčasne upokojitve, tudi z ugodnostmi. Na tretjem mestu je upokojitev zaradi zdravstvenih razlogov s 11.53 odstotki. Na četrtem mestu pa upokojevanje zaradi presežka delovne sile z 1.98 odstotka. Ostali razlogi upokojevanja so imeli zanemarljivo majhne odstotke. Vidimo lahko, da se je velika večina ljudi upokojila zaradi tega, ker so dosegli starostne pogoje, le 12 odstotkov se jih je upokojilo zaradi zdravstvenega razlogov oziroma nezmožnosti dela. Drugi največji odstotek ljudi pa je prenehal delati, ker se jim je ponudila možnost predčasne upokojitve, in ne zaradi nezmožnosti opravljanja dela še naprej. Sklepam, da bi lahko okoli 85 % ljudi, ki so dosegli pogoje za upokojitev delali dlje.

35 Slika 3.2: Razlogi upokojevanja v Sloveniji leta 2011.

Vir: Bela knjiga o pokojninah (2006).

Dokument prav tako predlaga ukrep uvedbe sistema, po katerem bi zavarovanec in delodajalec obvezno sofinancirala dodatno pokojninsko zavarovanje, ki bi bilo v obsegu okoli 4 % bruto plače delavcev, z njim pa bi dodatno napolnili blagajno.

V dokumentu je analizirana tudi zadnja pokojninska reforma, ki je sprejela novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z veljavo leta 1. 1. 2013 (prav tam, str. 24). Zakon velja za že tretjo spremembo pokojninske zakonodaje od osamosvojitve Slovenije. Na tej točki je pomembno izpostaviti, da pokojninska reforma velja le za spreminjanje pogojev upokojevanja in odmerjanja pokojnin, ne moremo pa vplivati na tematiko samega zaposlovanja in brezposelnosti (prav tam, str. 25).

3.6 Mnenja in argumenti poslancev političnih strank

V tem poglavju sem analiziral mnenja in argumente poslancev političnih strank, kot so jih predstavili na 55. izredni seji Državnega zbora, ki je potekala 29. decembra 2020 v Državnem zboru Republike Slovenije (Besedilo 55. izredne seje Državnega zbora, 2020)6, kjer so sprejemali spremembo Zakona o delovnih razmerjih, vključno z drugimi spremembami, ki jih je prinesel proti-koronski paket 7. Gre za prvo konkretno razpravo, kjer je lahko opozicija

6 55. izredna seja Državnega zbora Republike Slovenije, ki je potekala 29. 12. 2020.

70,52 14,17

11,53 1,98 1,8

RAZLOGI ZA UPOKOJEVANJE V SLOVENIJI LETA 2011

Izpolnil pogoje za starostno pokojnino

ponujena možnost predčasne upokojitve (spodbude ali bonusi) zdravstveni razlogi

postal presežni delavec drugo

36

izpostavila dvome glede spremembe zakona. Sejo so vodili predsednik Državnega zbora Igor Zorčič ter podpredsedniki Jože Tanko, Tina Heferle ter Branko Simonovič, začela pa se je ob 11. uri.

Luka Kordiš, iz stranke Levica, je mnenja, da gre za napad na delavske pravice. Pravi, da je to ukrep, ki omogoča delodajalcem prihranek, delavci pa bodo v starosti oropani poštenega prejemka. Delavci po mnenju Kordiša prejemajo visoke dodatke za delovno dobo, ki se jih bodo delodajalci lahko z upokojitvijo teh delavcev znebili, zaposlili bodo pa nekoga mlajšega. Vse skupaj pa bi stalo državo, saj bodo upokojeni prejemali starostno namesto poklice pokojnine.

Violeta Tomić prav tako iz stranke Levica, je dodala še argument, da gre za ustvarjanje konflikta med mladimi in starimi. Ukrep naj bi bil enostranski, upokojenec pa ni deležen normalne pokojnine in ni odpuščen po svoji krivdi (prav tam).

Podobno stališče so imeli tudi v stranki Liste Marjana Šarca, ki prav tako sestavlja opozicijo.

Poslanka Jerca Korče, iz Liste Marjana Šarca, je mnenja, da sprememba zakona ustvarja konflikt med mladimi in starejšimi, v tej državi pa potrebujemo oboje; tako energijo in zagnanost mladih, kot izkušnje starejših. Ne strinja se s trditvijo, da mladi ne dobijo zaposlitve zaradi starejših. Poslanec Janko Moderndorfer, prav tako iz Liste Marjana Šarca je dodal ekonomski argument prosti spremembi zakona. Po njegovem mnenju bo sprememba zakona močno vplivala na fiskalno politiko, kar naj bi povedal tudi fiskalni svet. Moderndorfer ne verjame, da gre za solidarnostni ukrep in se ne strinja s pošiljanjem zdravih, aktivnih in sposobnih ljudi v penzijo. To naj bi obremenilo proračun, ne bo pa prineslo mladim novih zaposlitev (prav tam).

Predrag Bakovič, iz Socialnih demokratov se strinja, da bi morali spremembo zakona črtati iz paketa. Bakovič je mnenja, da je sprememba zakona dobra priložnost za menjave kadra, ki vladajočim ni politično naklonjen in je moteč. Pravi, da bi lahko tako prisilno upokojili tiste, ki morda nasprotujejo trenutni politiki in tem ukrepom. Meni, da gre za preveliko skušnjavo, ki mora biti umaknjena iz zakona (prav tam).

Jožef Lenart, iz Slovenske demokratske stranke, ki je del koalicije pa pravi, da je bil zakon pripravljen zaradi želje lokalnih skupnosti in upravnih enot, ter delodajalcev, da upokoji ljudi, ki so bili v času korone malo prisotni v službah. Pravi, da zaposleni, ki že imajo delovno dobo izpolnjeno, pa ostajajo doma pol leta, nimajo več nič za doseči, kar je tudi omenilo več županov.

Pravi, da zakon ni pravilno razumljen. Poslanka Anja Bah Žibert, iz Slovenske demokratske stranke, pravi, da čeprav nekateri pravijo, da se delavce meče na cesto, to ne drži. Pravi, da je

37

pomemben del zakona možnost delodajalca, da delavca upokoji, ne prisila. Če je delavec vreden, ga delodajalec nebi želel odpustiti. Bah Žibert je mnenja, da je strah pred zakonom odveč, v njem pa ne vidi nič slabega. Vidimo, da so koalicijske stranke podobnega mnenja (prav tam).

Magister Dušan Verbič, iz Stranke modernega centra je mnenja, da gre za označevanje zakona kot prisilno upokojevanje za zlorabo besed. Meni, da zakonodajno-pravna služba nima podlage, ko pravi, da je zakon ustavno sporen, saj zakon ne posega v noben del ustave. Pravi, da noben delodajalec ni tako nespameten, da bi upokojil pridnega delavca. Poziva, da izražanje mnenja, da se z zakonom izvaja masovno upokojevanje, je sprenevedanje in zloraba člena zakona. SMC je kot koalicijska stranka in sovlagateljica spremembe zakona podobnega mnenja kot preostale koalicijske stranke, da si opozicija interpretira zakon na negativen način (prav tam).

Andrej Černigoj, iz stranke Nova Slovenija, je mnenja, da je termin prisilno upokojevanje napačen. Pravi, da Gospodarska zbornica Slovenije predlog podpira. Meni, da bodo mladi z zakonom veliko pridobili, saj bi se z upokojevanjem naredil prostor za mlade. Po njegovem mnenju je takih ljudi, ki jih zakon zadeva približno 12.500, od tega pa jih je 4505 v javnem sektorju. Jožef Horvat pravi, da z zakonom nikogar ne želijo odsloviti in prisilno upokojiti, to izbiro dajejo delodajalcem, ki so bili v preteklosti deležni negativnih strani. Delodajalec lahko ugotovi, da potrebuje mlajšo delovno silo, starejši delavec, ki je izpolnil starostne pogoje, pa se bo socialno varno upokojil. Pravi, da bo tak delavec lahko dobil odpravnino tudi v višini 10 plač. Horvat prav tako pravi, da z zakonom ne bomo izgubili tisoč delovnih mest zdravnikov in medicinskih sester, kot to pravijo nekateri. Prav tako pravi, da lahko delodajalec z upokojenim delavcem ponovno sklene delovno razmerje, in ponovno dobiva 40 odstotkov penzije (prav tam).

Stališča javnopolitičnih igralcev, ki so spremembo zakona podpirali ali pa ji nasprotovali, so bila izražena tudi izven Državnega zbora, prek socialnih omrežij ali pa internetnih strani.

Njihova stališča sem poiskal v različnih internetnih virih in člankih, na socialnih omrežij, kot je Twitter, kot tudi uradnih strani združenj. Pri analizi upoštevam le mnenja javnopolitičnih igralcev, ki se v pojavljajo v javnopolitičnem omrežju spremembe Zakona o delovnih razmerjih.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da gre za ukrep, ki bo pozitivno vplival na trg dela in gospodarstvo, ki trpi zaradi posledic epidemije, tovrstni ukrep pa je namenjen boju proti krizi (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

38

Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice je izrazil obžalovanje odločitve Ustavnega sodišča, ki je zakon zadržalo. Pojasnil je, da ne gre za prisilno ampak za redno upokojevanje delavcev z izpolnjenimi starostnimi pogoji. Spremembe zakona naj bi bile po besedah Meha odgovor na prošnje delodajalcev. Meh računa, da bo ustavno sodišče ob vsebinskem odločanju razumelo navedene argumente ter razsodilo v prid zakonu (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

Generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer se z ukrepom strinja, izpostavlja pa, da zakon omogoča le možnost delodajalcu za takšno odločitev in ne obvezo (Dernovšek, 2021). Mnenje gospodarske zbornice Slovenije je, da zakon ne prinaša izgubljanju starejših zaposlenih, ampak le možnost za delodajalca, da na delovno mesto zaposli mladega delavca, ki morda bolj obvlada nove tehnologije (˝Ustavno sodišče zadržalo ukrep˝, 2021).

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ocenil, da sta 21. in 22. člen PKP7 v neskladju s členi ustave, predvsem s tistimi, ki govorijo o enaki obravnavi in enakih možnostih, o pravni državi in zaupanju v pravo. Ustavnemu sodišču je svetoval, naj obravnava zadevo prednostno ter zadrži izvajanje zakona tudi za nazaj, saj bi se s tem izognili nepopravljivim posledicam (˝Prisilno upokojevanje˝, 2021).

Lidija Jerkič, iz ZSSS, je mnenja, da gre s PKP7 za poseganje v sistemsko zakonodajo, ukrep pa posega ne le v sistem delovnopravne zakonodaje ampak tudi v pokojninski sistem. Jerkič pravi, da starejši po prenehanju pogodbe o zaposlitvi socialne varnosti v obliki višje pokojnine ne bodo mogli zagotoviti (Dernovšek, 2021). Stališče Sindikata Mladi plus je nasprotovanje sprejetju zakona. Pravijo, da gre za zavajanje in manipuliranje. Prepričani so, da s tem ukrepom ne bo nastalo več delovnih mest za mlade, saj smo že več let priča fleksibilizaciji trga dela, ki težko zaposluje mlade. Nadomestitev upokojenih delavcev z mladimi je po besedah sindikata mladi+ redko. Menijo, da bodo posledice ukrepa le zmanjšanje števila starejših delavcev, vse skupaj pa bo vodilo v slabši ekonomski položaj ljudi. Ocenjujejo, da bi tak ukrep drastično povečal število upokojencev v kratkem času, ter naložil pokojninski blagajni do 245 milijonov eurov dodatnih stroškov. Takšno obremenitev pa bi morali kriti vsi davkoplačevalci, tudi mladi.

Sindikat prav tako navaja, da ne bodo pristali, da so izkoriščeni za tovrstno manipulacijo, prav tako pa zavračajo medgeneracijski konflikt, ki jim ga želijo vsiliti. Navajajo tudi, da so vladi poslali vrsto predlogov za reševanje brezposelnosti mladih, a so bili vedno znova preslišani (˝Prisilno upokojevanje˝, 2020).

39 3.7 Vizualni prikaz javnopolitičnih igralcev

Igralci, ki se pojavljajo v javnopolitičnem omrežju so vladna koalicija, ki sestoji iz strank SDS, NSi, SMC ter njihovih poslancev, ki so vlagatelji zakona. Zakon podpirajo tudi delodajalska združenja kot so OZS (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) ter GZS (Gospodarska zbornica Slovenije).

Slika 3.3: Igralci, ki sodelujejo v javnopolitičnem omrežju: igralci, ki spremembo podpirajo, igralci, ki spremembe ne podpirajo ter drugi igralci

Zakonu nasprotujejo predvsem delojemalci oziroma sindikati: Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Slovenska

IGRALCI V

40

zveza sindikatov Alternativa ter Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, sindikat Mladi+.

Politične stranke, ki vstopajo v javnopolitično omrežje in zakonu nasprotujejo, so stranke SD, SAB, LMŠ, Levica ter njihovi poslanci, ki trenutno sestavljajo opozicijo v Državnem zboru.

V javnopolitično omrežje prav tako vstopa Ustavno sodišče RS, ki je zakon zadržalo.

Nadnacionalni igralec, ki vpliva posredno v obliki direktiv in smernic, pa je Evropska unija.

3.8 Analiza intervjujev

Intervju sem opravil po elektronski pošti zaradi negotovih epidemioloških razmer, ki so opravljanje intervjuja osebno onemogočile. Intervju je bil izveden za namene priprave tega diplomskega dela. Javnopolitičnim igralcem sem postavil 6 vprašanj, ki so bila izbrana za dodatno zbiranje informacij o stališčih v povezavi s spremembo Zakona o delovnih razmerjih.

Vprašanja so se navezovala na stališča igralcev do problema brezposelnosti mladih in kako bi lahko ukrep izboljšal ali pa poslabšal pogoje za brezposelne mlade ter na problematiko staranja prebivalstva. Prav tako je bilo eno vprašanje namenjeno razumevanju ter spoštovanju direktive Evropske unije iz leta 2000, ki je predvidelo staranje prebivalstva ter obremenitev pokojninske blagajne v državah Evropske unije. Vprašalnik sem poslal naslednjim javnopolitičnim igralcem: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS – Neodvisnost, Slovenska zveza sindikatov Alternativa ter Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, Sindikat Mladi+, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Od poslanih vprašanj sem dobil odgovor le od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovore ministrstva na vprašanja je pripravil Marko Bučalič, svetovalec Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pod vodjo Sektorja za delovna razmerja in druge oblike dela Damjanom Mašero.

Kot pravi intervjuvanec (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, elektronsko pismo, 2021)7 je namen predlaganega ukrepa za spremembo delovnih razmerij ZDR-1 po njegovih besedah način lajšanja postopka redne odpovedi zaposlitve za delodajalca, v primeru, ko ima delavec že zagotovljene pogoje za socialno varnost starostne pokojnine.

Ukrep naj bi zmanjšal administrativno breme delodajalca, saj ne potrebuje obrazložiti razlogov

7 Elektronsko pismo je na voljo v Prilogi B.

41

za odpoved pogodbe, s tem pa spodbudil konkurenčnost delodajalcev v novih Covid-19 razmerah. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pojasnjuje, da ima zaposleni starejši delavec višjo plačo v primerjavi z novozaposlenimi mladimi, kar pomeni višji strošek dela. Sicer ob prenehanju dela to pomeni primanjkljaj prihodkov dohodnine in prispevkov za socialno varnost, vendar pa na drugi strani pomeni večji prihranek za delodajalce oziroma nižji strošek dela. Ministrstvo pojasnjuje, da se je število brezposelnih v epidemioloških razmerah povišalo, izrazito med mladimi.

Slovenija naj bi bila po podatkih ministrstva ena redkih držav, ki delodajalcu prepovedujejo brez soglasja delavca odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v primeru starosti delavca 58 let oziroma tistemu, ki mu do upokojitve manjka do 5 let pokojninske dobe.

Ministrstvo pravi, da ni bilo opravljenih nobenih nacionalnih empiričnih analiz, ki bi dokazovale učinkovitost ukrepa v praksi, oziroma nekatere analize OECD kažejo, da je lahko učinek posebnega varstva starejših delavcev obraten od želenega, saj to posebno varstvo starejših delavcev pred upokojitvijo delodajalce odvrača od zaposlitve novih delavcev. V tem primeru se MDDSZ sklicuje na statistične podatke Eurostata, ki kažejo na večjo zaposlenost starejših delavcev, ki ne uživajo posebnega pravnega varstva pred odpovedjo zaposlitve, napram tistim, ki to pravno varstvo uživajo. Kot navaja intervjuvanec je:

''Zaposlenost starejših delavcev med 55 in 59 letom [v Sloveniji] je namreč malo pod

''Zaposlenost starejših delavcev med 55 in 59 letom [v Sloveniji] je namreč malo pod