1. UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev obravnavanega problema
Vedno širši je krog tistih, ki stalno in občasno poučujejo druge, jih izobražujejo in praktično usposabljajo za različne vrste nalog. Tukaj se pridružujejo različne oblike dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja. Samo strokovno znanje nam ne zadošča, vedeti moramo, kako poučevati, obvladati učne metode ter kako voditi udeležence pri izobraževanju. Vse življenje se učimo ter poučujemo tudi druge, čeprav se tega ne zavedamo. Teoretično se veliko naučimo v šoli, z druženjem bodisi s sovrstniki, mlajšimi ali starejšimi ljudmi v zasebnem življenju pa tudi iz medijev.
Aktivno udeleževanje v cestnem prometu, predvsem v obliki vožnje motornega cestnega vozila, predstavlja vsakodnevno dejavnost, ki lahko, glede na okoliščine, poteka enostavno ali pa postane kompleksna in zahtevna, zlasti ko se pojavijo različne nevarne prometne situacije in so prisotni prometno varnostni problemi (Jenček, 2020). Vožnja motornega cestnega vozila je zato zelo kompleksna naloga, sestavljena iz številnih aktivnosti, katerih pravilno in varno izvajanje zahteva voznikovo neprestano prilagajanje trenutnim potrebam in zahtevam, ki izhajajo iz razmer v prometu (Fuller, 2011).
Da bi vozniki z motornimi cestnimi vozili v prometu upravljali varno in učinkovito, morajo pridobiti ustrezno dovoljenje za upravljanje z vozili in se tudi ustrezno usposobiti. To velja za vse skupine voznikov, od kandidatov za voznike motornih vozil do poklicnih voznikov.
Kandidati za voznike motornih cestnih vozil predstavljajo heterogeno populacijo posameznikov, ki morajo skozi proces usposabljanja izoblikovati pričakovane sposobnosti ter osvojiti znanja in pridobiti veščine, ki naj bi jih bodoči voznik obvladal za izvajanje svojih nalog. Pridobivanje potrebnih znanj in veščin mora potekati v skladu z obstoječimi sistemi usposabljanja in licenciranja voznikov (Jenček, 2016).
Teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil je kompleksen proces, ki se izvaja v šolah vožnje, temelji pa na uporabi sodobnih metodoloških in pedagoško andragoških pristopov ter ustreznih orodij in integriranega učnega načrta (Jenček, 2016).
Za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike mora imeti šola vožnje ustrezne prostore in opremo, površine ter vozila. Kandidate pa lahko usposabljajo učitelji predpisov in učitelji vožnje, vodi pa jih strokovni vodja šole vožnje (Zakon o voznikih, 2016).
2
Po opravljenem usposabljanju v šoli vožnje kandidat pristopi k opravljanju vozniškega izpita za voznika motornega vozila, ki je je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Uspešnost kandidata na vozniškem izpitu, kjer se ugotavljajo kandidatovi znanje in spretnosti za voznika, predpisano s programom in pogoji ocenjevanja na vozniškem izpitu, je odvisna od številnih dejavnikov, tako neposrednih kot posrednih – npr. številnih kandidatovih značilnosti (od osebnostnih, psihofizičnih do intelektualnih), procesa dela v šoli vožnje, učinkovitosti usposabljanja v šoli vožnje ter nenazadnje tudi postopka ocenjevanja in ocenjevalca na vozniškem izpitu.
1.2 Namen, cilji in osnovna trditev raziskave a) Namen
Namen diplomske naloge je predstaviti potek usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje in se pri tem posebej osredotočiti na usposabljanje kandidatov za voznike v izbrani šoli vožnje – šoli vožnje Ferdo, v kateri sem tudi sama zaposlena kot učiteljica vožnje.
b) Cilji
Z opravljeno raziskavo v diplomski nalogi želimo analizirati izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo, prav tako želimo analizirati uspešnost teh kandidatov pri opravljanju vozniških izpitov in preučiti možnosti za povečanje učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v obravnavani šoli vožnje Ferdo.
c) Osnovna trditev raziskave
Osnovna trditev, ki jo bomo skušali v diplomski nalogi potrditi, se glasi: S pomočjo podrobnejše analize uspešnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje, lahko identificiramo področja delovanja in aktivnosti, ki bodo omogočili bolj učinkovito usposabljanja kandidatov v prihodnje.
1.3 Predpostavke in omejitve pri delu a) Predpostavke
Osnovna predpostavka pred začetkom obravnave usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo je, da je področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šolah vožnje regulirano, določeni so pogoji dela ter programi usposabljanja.
3 b) Omejitve
Pri izdelavi diplomske naloge se bomo srečali tudi z nekaterimi omejitvami. Glavni omejitvi predstavljata zelo skopa literatura s področja teorije usposabljanja in prometne varnosti kandidatov za voznike in voznikov začetnikov v slovenskem jeziku ter omejena dostopnost podatkov o uspešnosti usposabljanja kandidatov za voznike v Sloveniji, tako po obsegu dostopnih podatkov kakor tudi časovnem obdobju, za katerega bo mogoče pridobiti podatke.
1.4 Predvidene metode dela
V diplomski nalogi bodo uporabljene naslednje metode dela:
Metoda deskripcije: uporabljena bo za predstavitev ključnih pojmov, ki se nanašajo na področje usposabljanja voznikov cestnih motornih vozil in kandidatov za voznike motornih vozil .
Metoda klasifikacije: z njeno pomočjo bo opredeljena vloga procesa usposabljanja voznikov cestnih motornih vozil v sistemu zagotavljanja željenega nivo varnosti cestnega prometa.
Metoda kompilacije: S pomočjo te metode bodo iz obravnavanega izbranega gradiva povzete ključne ugotovitve in navedbe posameznih avtorjev, ki bodo uporabljene pri raziskavi in oblikovanju novih stališč glede procesa usposabljanja kandidatov za voznike v obravnavani šoli vožnje.
Komparativna metoda: uporabljena bo pri izvedbi primerjave prakse in učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike v obravnavani šoli vožnje z drugimi šolami vožnje v obravnavanem časovnem obdobju
Metodi sinteze in analize: uporabljeni bosta pri členitvi ugotovitev ter izvedbi analize učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, predvsem skozi primerjavo podanih teoretičnih izhodišč ter ugotovljenega dejanskega stanja.
4