V svoji nalogi se bom ukvarjala z razvojem lokalne samouprave. Naredila bom pregled razvoja lokalne samouprave oziroma občine Slovenj Gradec od 19. stoletja do danes. Poleg razvoja občine bom predstavila statistične podatke Slovenj Gradca in arhivsko gradivo, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor.
8
2. ZAČETKI LOKALNE SAMOUPRAVE NA SLOVENSKEM
Do leta 1849 je mogoče govoriti le o posameznih zametkih lokalne samouprave, ki se odražajo v elementih avtonomije, ki so si jo pridobila srednjeveška mesta in v oblikah skupnega sodelovanja in povezovanja pri reševanju določenih vprašanj v vaseh, soseskah in župah.1
Mesta so se med seboj razlikovala glede na ustanovitelja. Obstajala so kraljeva, deželnoknežja in druga mesta, ki so jih ustanavljali zemljiški gospodje. Slovenj Gradec je konec 18. stoletja imel položaj deželnoknežjega mesta, ki je bilo v lasti zemljiškega gospostva, spadal pa je v mariborsko okrožje.2
Območje, kjer so živeli Slovenci, z izjemo Benečije, Prekmurja in dela Istre, je pripadalo delu monarhije, ki je bil med leti 1815 in 1866 del Nemške zveze. Leta 1849 je bil sprejet zakon o občinah. Teritorialna in prebivalstvena osnova upravnih občin, ki so nastale na osnovi tega zakona, so predstavljale katastrske občine.3
Zakon o občinah iz leta 1849 je bil med zahtevami marčne revolucije. Poleg zemljiške odveze in odprave patrimonalne oblasti so zahtevali tudi samostojen položaj občin. Oktroirana marčna ustava je vsebovala določila o nedostopnih temeljnih pravicah občine, s čimer je občina postala temelj nove upravne ureditve. Občina je bila zasnovana kot samostojna in samoupravna prvostopenjska oblast. Vsaka občina je imela pravico voliti svoje predstavnike, javno predstaviti svoje gospodarjenje, sprejemati nove člane v občino, samostojno opravljati svoje naloge in javno delovanje svojih predstavnikov. Postale so pomemben temelj izgradnje takratne državne ureditve. Bistvena novost je bil njihov relativno samostojen položaj. Z zakonom se je tako celotno državno ozemlje cesarstva razdelilo na občine, s tem pa se je tudi vsak del ozemlja vključil v določeno občino. 4
Leta 1862 je bil sprejet novi okvirni zakon, s katerim so se začrtala načelna določila za ureditev občin. Bil je osnova za občinske rede in občinske volilne rede. Urejal je vrste občin, delovno področje občin, občinske organe ter razmerje občinskih organov do državnih in drugih avtonomin organov. Ključni organ v občini je bil občinski zastop, ki szta ga sestavljala občinski odbor in občinsko predstojništvo. Občinski odbor je sprejemal odločitve o občinskih
1 Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno – organizacijske strukture. Maribor:
Pravna fakulteta, 2000, 87
2 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 89
3 Prav tam, 93
4 Prav tam, 101-102
9
zadevah. Njegov mandat je bil tri leta, pred nastopom mandata so morali člani podati prisego cesarju. Predstojništvo so sestavljali župan in najmanj dva svetnika. 5
V obdobju od 1868 do 1929/36 je bila Slovenija upravno razdeljena na Kranjsko, Slovensko Istro, Goriško, Štajersko, Koroško in Prekmurje.6 Štajerska je bila razdeljena na 20 sodnih okrajev oziroma okrajnih sodišč. Eno od teh je bilo okrajno glavarstvo Slovenj Gradec s sodnimi okraji Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Šoštanj. Slovenjgraško glavarstvo je obsegalo 41 občin.7
5 Prav tam, 112-115
6 Prav tam, 122-143
7 Prav tam, 134
Slika 1 Upravna razdelitev Slovenije 1868 - 1929/36. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 123.
10
3. LOKALNA SAMOUPRAVA MED OBEMA VOJNAMA
V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo 33 oblasti. Slovenj Gradec je kot politični okraj spadal v Mariborsko oblast, ki je imela sedež v Mariboru.8
Leta 1921 je bilo na območju današnje Slovenije, z izjemo ozemlja, ki je bilo med vojnama v okviru Italije, 1073 občin. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 1111 prebivalcev in je spadala pod okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupaj 41676 prebivalcev. V ta okraj so spadale še naslednje občine: Brezno, Golovabuka, Gortina, Janževski Vrh Orlica, Kaplja, Legen, Marenberg, Mislinja, Muta, Otiški Vrh, Pameče, Pernice, Podgorje, Razbor, Remšnik, Ribnica, Sele, Stari Trg, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Primož na Pohorju, Sv. Primož nad Muto, Škale, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavz pri Vodrižu, Šostanj – mesto, Šostanj – okolica, Sv. Andraž nad Polzelo, Sv. Florjan pri Šostanju, Šentilj pod Turjakom, Šentilj pri Velenju, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjanž pri Dravogradu, Sv. Vid nad Valdekom, Topolšica, Trbonje, Velenje, Vrhe, Vuhred, Vuzenica in Zgornja Vižinga.9
Leta 1931 je bil v Kraljevini Jugoslaviji popis prebivalstva. Takrat je slovensko ozemlje del Dravske banovine. Število občin se je od leta 1921 zmanjšalo za eno občino, skupaj je bilo 1072 občin. Na območju, ki je bilo pod Italijo se je število občin zmanjšalo iz 154 na 62.10 Občina Slovenj Gradec je imela 1931. leta 1311 prebivalcev in je spadala pod srez oziroma okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupno 30246 prebivalcev. V ta okraj so spadale še naslednje občine: Golavabuka, Kozjak, Legen, Mislinja, Otiški Vrh, Pameče, Podgorje, Razbor, Sele, Spodnji Dolič, Stari Trg, Sveti Andraž pri Velenju, Sveti Florijan pri Šoštanju, Šentilj pod Turjakom, Šentilj pri Velenju, Šentjanž na Vinski Gori, Šentjanž pri Dravogradu, Šentvid nad Valdekom, Škale, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Šoštanj – okolica, Topolšica, Velenje in Vrhe.11
8 Prav tam, 179
9 Prav tam, 185, 190
10 Prav tam, 224
11 Prav tam, 230
11
4. LOKALNA SAMOUPRAVA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
V obdobju od konca druge svetovne vojne do ustave iz leta 1963 je prihajalo do sprememb pri nastajanju, ukinjanju in spreminjanju lokalnih teritorialnih enot. Zaradi tega se to obdobje imenuje obdobje teritorialne nestabilnosti.12
Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz leta 1945 je bil prvi zakon, ki je v Sloveniji po drugi svetovni vojni urejal vprašanje teritorialne razdelitve. Zakon je določal, da je ozemlje Slovenije razdeljeno na 5 okrožij: okrožno mesto Ljubljana, celjsko okrožje, ljubljansko okrožje, mariborsko okrožje in novomeško okrožje. Ljubljana je bila kot okrožno mesto razdeljena na 10 mestnih četrti. Druga okrožja so bila razdeljena na okraje. Skupaj je bilo 28 okrajev. Te so sestavljali kraji in jih je bilo skupaj 1583.13
Zakon se je spremenil že leta 1946. Skupno število okrajev se je zmanjšalo na 27, prej jih je bilo 28. V Celjskem okrožju se je okraj Gornji grad preimenoval v Šaleško-Savinjski okraj, kamor je bil vključen del dotakratnega okraja Šoštanj, ki ga v novi organizaciji ni bilo.
Preostali del okraja Šoštanj, predvem Slovenj Gradec z okoliškimi kraji, je bil priključen k okraju Prevalje v mariborskem okrožju.14
Leta 1952 je prišlo do pomembnih sprememb v teritorialni razdelitvi Slovenije. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Mesta so bila Ljubljana, Maribor in Celje. Okrajev je bilo 19, občin pa 386. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 5543 prebivalcev in je spadala v okraj Slovenj Gradec, kjer je bilo 12 občin in 50321 prebivalcev.15
Po ustavi iz leta 1963 je bilo za komunalni sistem pomembno to, da so občine postale ustavne institucije. Dobile so status temeljne oblike družbenopolitičnega samoupravljanja v političnem sistemu države. Predvidene so bile kot najmanjše temeljne družbenopolitične skupnosti, ki opravljajo vse temeljne zadeve, ki se tičejo občanov.16
Po ustavi iz leta 1974 je bila občina temeljna teritorialna enota. Bila je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki je temeljila na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih ljudi. Občine so bile osnove delegatskega Sistema za kontituiranje organov vseh širših družbenopolitičnih skupnosti.17
12
Ustava iz leta 1974 je kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja postavila krajevno skupnost, ki je bila uvedena že z ustavo iz leta 1963. Krajevna skupnost je bila specifična samoupravna interesna skupnost. Delovni ljudje in občani so imeli pravico in dolžnost, da so se za uresničevanje skupnih interesov povezovali v krajevno skupnost. Takrat je bilo okoli 1050 krajevnih skupnosti.18
Občina Slovenj Gradec je imela 8 krajevnih skupnosti. Te so bile Dolič, Mislinja, Pameče, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno pri Slovenj Gradcu.19
18 Prav tam, 336-340
19 Prav tam, 344
13
5. LOKALNA SAMOUPRAVA PO OSAMOSVOJITVI REPUBLIKE SLOVENIJE
Nastanek samostojne in neodvisne države Republike Slovenije in sprejetje nove ustave sta dala osnovo za uvedbo klasične lokalne samouprave zahodnoevropskega tipa. Po osamosvojitvi je bilo uvajanje lokalne samouprave eno najpomembnejših in najzahtevnejših nalog v novi državi.20
Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendum za ustanovitev občin. Izdelali so dva modela ustanovitev občin. Prvi model je vseboval 163 občin, drugi model pa 239 občin. Nato je državni zbor odločil, da bodo referendum izvedeni na 340 referendumskih območjih.
Referendumi za ustanovitev novih občin so bili izvedeni 29. maja 1994, razen v občini Koper, kjer je bil referendum 11. septembra 1994. Rezultati so bili takšni, da jih je bilo težko oziroma nemogoče upoštevati. Večinoma so uspeli v manjših občinah. Vlada Republike Slovenije je predlagala ustanovitev 147 občin, od tega 10 mestnih občin. Na ta predlog je bilo vloženihveč
20 Prav tam, 353
Slika 2 Rezultati referenduma za ustanovitev novih občin. Vir: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 368.
14
kot 100 amandmajev. Državni zbor je 3. oktobra 1994 sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. S tem je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje).21
21 Prav tam, 353-370
15
6. LOKALNE VOLITVE V OBČINI SLOVENJ GRADEC
6.1. Lokalne volitve leta 1994
Na spletni strani Državne volilne komisije ni podatkov o lokalnih volitvah in kandidatih za župana.22 Na volitvah je zmagal Komljanec Janez.23
6.2. Lokalne volitve leta 1998
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 1988 so bili trije kandidati: Komljanec Janez, Gačnik Ivan in Vravnik Peter. Zmagal je Komljanec Janez z 71,74 %.24
6.3. Lokalne volitve leta 2002
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2002 je bilo šest kandidatov: Zanoškar Matjaž, Čerče Matjaž, Marhat Stanislav, Praunseis Zdravko, Štruc Mitja in Gabrovec Bogdan. Zmagal je Zanoškar Matjaž z 68,6 %.25
6.4. Lokalne volitve leta 2006
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2006 sta bila dva kandidata: Matjaž Zanoškar in Stanislav Marhat. Zmagal je Matjaž Zanoškar z 80,86 %.26
6.5. Lokalne volitve leta 2010
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2010 je bilo šest kandidatov: Matjaž Zanoškar, Jurij Šumečnik, Perer Cesar, Primož Cokan, Boris Raj in Matjaž Gostečnik. Zmagal je Matjaž Zanoškar s 63,94 %.27
6.6. Lokalne volitve leta 2014
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2014 sta bila dva kandidata: Matjaž Zanoškar in Andrej Čas. Zmagal je Andrej Čas s 66,61 %.28
6.7. Lokalne volitve leta 2018
Na seznamu kandidatov za mesto župana leta 2018 so bili štirje kandidati: Tilen Klugler, Andrej Čas, Andrej Breznik in Darko Hlupič. V drugem krogu je zmagal Tilen Klugler z 51,93 %.29
22 Arhiv lokalnih volitev. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve. (Dostopno: 29. 12. 2021).
23 Slovenj Gradec. https://www.slovenjgradec.si/O-mestu/Nekdanji-župani (Dostopno: 8. 1 .2022).
24 Lokalne volitve 1998. Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12.
2021).
25 Lokalne volitve 2002. https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc192 (Dostopno: 29. 12.
2021).
26 Lokalne volitve 2006. Lokalne volitve 2006 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12 .2021).
27 Lokalne volitve 2010. Lokalne volitve 2010 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
28 Lokalne volitve 2014. Lokalne volitve 2014 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
29 Lokalne volitve 2018. Lokalne volitve 2018 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
16
7. STATISTIČNI PODATKI O OBČINI SLOVENJ GRADEC
Občina Slovenj Gradec meri 174 km 2 in se nahaja v koroški statistični regiji. Po površini se uvršča na 29. mesto med slovenskimi občinami.30
Leta 2019 je v Slovenj Gradcu živelo 16600 ljudi, od tega 8340 moških in 8260 žensk. Po številu prebivalcev se uvršča na 28. mesto med slovenskimi občinami. Statistični podatki kažejo, da je tega leta na enem kvadratnem kilometru živelo 96 prebivalcev, kar pomeni, da je gostota naseljenosti manjša kot v celotni državi. Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih, naravni prirast pa je znašal 0,2. Selitveni prirast je bil negative, saj se je število tistih, ki so se iz občine odselili višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.31
Povprečna starost občanov je enaka povprečni starosti prebivalcev Slovenije, to je 43,4 leta.
Med občani je bilo število najstarejših večje od števila najmlajših.32
Vrednost indeksa staranja za ženske je bila višja od indeksa staranja za moške, torej je bilo v občini med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare 15 let.
Za moške je leta 2019 veljalo enako.33
Slovenj Gradec je leta 2019 imel 8 vrtcev, ki sta jih obiskovala 702 otroka. Od vseh otrok
starih od 1 do 5 let, je bilo 82 % otrok vključenih v vrtec, to je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj, kjer je odstotek takih otrok 81 %.34
V šolskem letu 2019/2020 se je v osnovnih šolah izobraževalo 1550 učencev. Različne srednje šole pa je v istem šolskem letu obiskovalo 610 dijakov.35
Na 1000 prebivalcev v občini je bilo leta 2019 43 študentov in 9 diplomantov, v celotni Sloveniji je na 1000 prebivalcev povprečno 37 študentov in 8 diplomantov.36
Med osebami v starosti od 15 let do 64 let je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša 66 %.37
30 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
31 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
32 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
33 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
34 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
35 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
36 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
17
Povprečna mesečna plača na osebo, ki je zaposlena pri pravnih osebah, je bila v bruto znesku za približno 8 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7 % nižja.38
Med 100 prebivalci občine je 57 oseb imelo osebni avtomobil, ki je bil star povprečno 10 let.39
V letu 2019 je bilo v občini zbranih 316 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je 43 kg manj kot v celotni Sloveniji.40
37 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
38 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
39 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
40 Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
18
8. ARHIVSKO GRADIVO ZA OBČINO SLOVENJ GRADEC
8.1. Uprava:
SI_PAM/0316 Mestni ljudski odbor Slovenj Gradec, 1945-1955 (Fond/zbirka).
Vsebuje zapisnike sej IO MLO Slovenj Gradec 1945-1949, sej zbora volilcev 1953-1954, sej sveta za gospodarstvo 1955; spisi 1946-1955; odločbe in dopisi narodne imovine 1946;
finančne in davčne zadeve 1946-1955; krajevni samoprispevek 1950-1952; gradbena dovoljena 1950-1955; obrtna dovoljenja 1953-1954; najemne pogodbe za občinske pisarniške prostore 1948; seznam zaposlenih uslužbencev MLO v letu 1954; matična knjiga uslužbencev MLO 1945-1949; volilni imeniki 1950; bilance gospodarskih podjetij 1952-1953; zaključni računi MLO 1947-1952; kazala k delovodniku 1946-1952; delovodnik 1946-1954; spisovni seznam zadev 1954-1955. Obsega 49 škatel in 8 knjig.41
SI_PAM/0006 Mestna občina Slovenj Gradec, 1850-1945 (Fond/zbirka).
Obrtno združenje: zapisniki sej obrtnikov 1888-1925, pravila združenja 1922-1935, spisi 1897-1938, učne pogodbe za vajence 1929-1935; vodovodni projekt občine Slovenj Gradec 1904-1913; kronika banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev 1936-1939; zadeve v zvezi s hranilnico dravske banovine 1926-1939; odlok o sejmih 1910-1936; gradbene zadeve 1921-1928; občinska lovišča 1898-1940; protokoli mestnega sveta 1899-1904; zapisniki sej 1897-1925; predpisi o požarni varnosti 1868; letni računi s prilogami 1877, 1888; priloge k letnemu obračunu 1897-1905; statistika 1932; seznam posestnikov; občinski uslužbenci 1934-1940;
prijava prebivalstva; zadeve v zvezi z javnim kopališčem 1938; splošna korespondenca 1850-1940; zapisniki županske zveze 1938-1939; kronika občine Slovenj Gradec; register umrlih - kazalo 1939; kazenski register 1899-1946; register izdanih domovnic 1894-1939; prijavno-odjavna knjiga; poštna knjiga 1941-1945; načrti za klavnico in gasilski dom 1941-1942;
indeksi: k sejnim zapisnikom 1919-1940, k izdanim domovnicam 1894, splošni 1941-1942;
delovodniki 1910-1943; zapisniki sej občinskega sveta 1919-1940. Obsega 11 škatel in 5 knjig.42
SI_PAM/0449 Zavod za statistiko in evidenco Ljudske republike Slovenije za Maribor, Mursko Soboto, Ptuj in Slovenj Gradec, 1943-1968 (Fond/zbirka).
Statistična poročila in popisi o: industrijskih in obrtnih podjetjih 1945-1965, gibanju in socialni strukturi prebivalstva 1947-1968, preskrbi prebivalstva 1945-1951, šolah in zaposlenih v šolstvu 1951-1964, osebnih dohodkih in zaposlenih v delovnih organizacijah 1947-1964, kmetijstvu in živinoreji 1945-1964, družbenem bruto produktu in narodnem
41 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42557. (Dostopno: 28. 12. 2021).
42 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42199. (Dostopno: 28. 12. 2021).
19
dohodku 1949-1963, stanovanjskem področju 1949-1964, zgradbah in številčenju zgradb 1948-1963, področju komunale 1948-1963, gostinsko-turistični dejavnosti 1946-1965, prometu in prevoznih sredstvih 1948-1964, trgovini 1946-1965, cenah prodajnih artiklov 1945-1954, naseljih in ulicah 1946-1959, energetiki in porabi energije 1946-1951, gozdarstvu, lovu in ribolovu 1945-1964, zadrugah in kreditnih ustanovah 1945-1946, gradbeni dejavnosti 1947-1963, športu in kulturi 1951-1964, volitvah v odbore in svete 1952-1964. Obsega 1050 škatel.43
SI_PAM/0565 Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Maribor Izpostava Slovenj Gradec, 1956-1980 (Fond/zbirka).
Kupne, menjalne, izročilne, darilne pogodbe, sklepi o dedovanju 1956-1980. Obsega 41 škatel.44
SI_PAM/0448 Okrajna komisija za vojno škodo Slovenj Gradec, 1945-1946 (Fond/zbirka).
Prijave vojne škode 1945-1946; registri A in B popisa vojne škode na kulturnozgodovinskih predmetih; popisi premičnin po k. o.; izkazi zemljišč po k. o. 1945. Obsega 73 škatel.45
SI_PAM/0610 Samoupravne interesne skupnosti Slovenj Gradec, 1967-1991 (Fond/zbirka).
Zapisniki sej in skupščin ter delovno gradivo (programi dela, poročila in dopisi): Temeljne izobraževalne skupnosti 1967-1975, Občinske izobraževalne skupnosti 1975-1985, Občinske skupnosti otroškega varstva 1975-1988, Občinske skupnosti za socialno varstvo 1975-1988, Občinske skupnosti za zdravstveno varstvo 1982-1989, Skupne službe SIS Slovenj Gradec 1977-1988, OO ZKS 1980-1988; računski zaključki in finančna poročila: posameznih interesnih skupnosti 1967-1985, Počitniškega doma za otroke Fiesa 1974-1979;
organizacijska poročila Temeljne in Občinske izobraževalne skupnosti (statistični podatki o vzgojno-izobraževalnih ustanovah) 1967-1986; dopisi 1967-1991. Obsega 31 škatel.46 8.2. Pravosodje
SI_PAM/0641 Okrajno sodišče Slovenj Gradec, 1790-1978 (Fond/zbirka).
Spisi: gospoščinskih sodišč in magistratov 1790-1850, predsedstveni spisi Praes, II, A (normalije) 1851-1914, zapuščinski D, IV, A, O 1851-1945, kazenski U, Z 1915-1919, kazenski Ks/K 1955–1971, kazenski proti mladoletnikom Ksm/Km 1954-1971, pravdni T, G, P 1946-1978, sodnih depozitov 1850-1898, zemljiškoknjižni z operati o naložbi nove
43 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42747. (Dostopno: 28. 12 .2021).
44 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42720. (Dostopno: 28. 12. 2021).
45 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42729. (Dostopno: 28. 12. 2021).
46 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42765. (Dostopno: 21. 12. 2021).
20
zemljiške knjige 1885-1895, zbirka zemljiškoknjižnih listin 1851-1945, varstveni P, S 1898-1945, izvršilni E, I 1933-1898-1945, menični protesti 1877-1896, razglasitveni Ok, R, I R 1946-1969, zaplembni Zp, I 1946-1958; vpisniki: kazenski Ks/K 1954-1956, 1958-1962, 1965-1971, Ksm 1968, varstveni P 1898-1945, pravdni 1946-1978, sirotinske knjige 1851-1933, civilni vložni protokoli 1850-1886, registraturni protokoli preiskovalnega sodišča 1856-1870 z indeksi, protokol testamentov 1850; imeniki: varstveni P, S 1933-1943, pravdni G, P, Pl 1950-1. Obsega 1123 škatel in 97 knjig.47
SI_PAM/1990 Temeljno sodišče Maribor - enota Slovenj Gradec, 1979-1991 (Fond/zbirka).
Spisi: pravdni P 1979-1985; vpisniki: pravdni P 1979-1985; imeniki: pravdni P 1979-1991 (do leta 1982 del imenika, ki je v fondu Okrajno sodišče Slovenj Gradec). Obsega 149 škatel.48
SI_PAM/0726 Občinsko javno tožilstvo Slovenj Gradec, 1947-1980 (Fond/zbirka).
Spisi: kazenski K, I, Ir Kts, Kt, B 1949-1979, splošnega nadzora ON, ONR 1947-1954, civilni G, Gr 1949-1955, tožilske uprave A 1949-1979, zaupni in strogo zaupni Pov in S Pov 1948-1978, računovodski R 1960-1948-1978, prekrškov Ut 1974-1948-1978, splošni kazenski Ktr 1955-1948-1978, kazenski mladoletnikov Ktm 1960-1978, kazenski neznanih storilcev Ktn 1968-1973, okrožnice 1952-1968, sodbe in sklepi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter Vrhovnega sodišča 1953-1974, poročila, operativna poročila, statistika 1950-1978; vpisniki: kazenski Kts, Kt, Ktm, Ktr, Ir 1947-1979, civilni Gt 1961, prekrškov Ut 1961-1979, zaupni in strogo zaupni Pov in S Pov 1949-1954, 1970-1975; indeksi: obdolžencev 1963-1976, oškodovancev 1961-1980, mladoletnikov 1960-1978, kazenski K, Ir, B, Kts 1948-1962, zaupni Pov 1947-1951. Obsega 192 škatel in 52 knjig.49
SI_PAM/0734 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Slovenj Gradec, 1975-1993 (Fond/zbirka).
Spisovno gradivo: spisi po delovodniku 1975-1985, zadev VZ 1986-1993, uradni zaznamki 1975-1991, statistična poročila 1981-1988, odločbe sodišč združenega dela 1982-1986, seznam podjetij, vpisanih v sodni register 1991, 1993, sklepi organizacij združenega dela 1986-1990; evidence: delovodniki 1976-1977, 1983-1984, splošni vpisnik 1985, vpisnik VZ
Spisovno gradivo: spisi po delovodniku 1975-1985, zadev VZ 1986-1993, uradni zaznamki 1975-1991, statistična poročila 1981-1988, odločbe sodišč združenega dela 1982-1986, seznam podjetij, vpisanih v sodni register 1991, 1993, sklepi organizacij združenega dela 1986-1990; evidence: delovodniki 1976-1977, 1983-1984, splošni vpisnik 1985, vpisnik VZ