• Rezultati Niso Bili Najdeni

VARNOST KOZMETIČNIH IZDELKOV

1. UVOD

1.9 VARNOST KOZMETIČNIH IZDELKOV

Zaradi občutljivosti kože, ki je izpostavljena vsakodnevnemu britju, je izbira kakovostnih in varnih KI za britje zelo pomembna. Vsak kozmetični izdelek, dostopen na trgu Evropske unije, mora biti varen za zdravje ljudi. Za zagotavljanje tega je potrebno upoštevati zahteve, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in sveta o kozmetičnih izdelkih (21). Uredba določa pogoje in usklajuje pravila glede vsebine, označevanja, predstavljanja in oglaševanja KI, vsebuje informacije o sestavinah, odgovorni osebi in potrebni dokumentaciji ter zahteva, da je proizvodnja KI skladna z načeli dobre proizvodne prakse (GMP – good manufacturing practice). GMP predstavlja del sistema zagotavljanja kakovosti in omogoča, da se KI izdelujejo in kontrolirajo skladno s predvidenimi standardi (21, 22). ISO 22716:2007 je mednarodni standard, ki opisuje dobro proizvodno prakso v kozmetični industriji. Vsebuje smernice za proizvodnjo, nadzor, skladiščenje in odpremo KI (23). Uredba je vsebinsko razdeljena na 10 poglavij in 40 členov ter vsebuje 10 prilog.

Priloga I je Poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka. Odgovorna oseba za vsak KI zagotovi skladnost z določili uredbe in pripravi poročilo o varnosti KI, še preden pride ta na trg.

Poročilo je sestavljeno iz dveh delov – dela A, ki vsebuje informacije o varnosti kozmetičnega izdelka in dela B, ki je ocena varnosti kozmetičnega izdelka. Oceno o varnosti izvede oseba, ki ima ustrezno izobrazbo univerzitetnega študija farmacije, toksikologije, medicine ali drugega enakovrednega študija. Varnost KI se lahko zagotovi že na osnovi spoznanj o varnosti sestavin, ki jih vsebuje. Za to potrebujemo toksikološke profile sestavin, ki so v izbranem KI prisotne (21, 22). V pomoč so nam na spletu dostopna mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (SCCS) (24). Posebna pozornost je namenjena sestavinam, ki jih najdemo v prilogah, nanomaterialom in CMR snovem (snovi razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje). Priloga II vsebuje seznam snovi, ki so v KI prepovedane. Priloga III je seznam snovi, ki jih KI ne smejo vsebovati, razen tistih, za katere veljajo omejitve. V prilogi IV, V in VI so zapisana vsa dovoljena barvila, vsi dovoljeni konzervansi in UV filtri. Priloga VII predstavlja simbole, ki se uporabljajo na

13

primarni ali sekundarni ovojnini, priloga VIII vsebuje popis potrjenih alternativnih metod testiranj na živalih, v prilogi IX in X pa najdemo podatke o razveljavljenih direktivah, roke za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo in korelacijsko tabelo (21).

14 2. NAMEN DELA

Kozmetični izdelki dostopni na trgu morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti. Ker varnost KI temelji na varnosti njegovih sestavin, je namen diplomske naloge pregledati kozmetične sestavine v izbranih izdelkih za britje ter oceniti njihovo varnost. Pregledali bomo necertificirane in certificirane moške KI za britje, ki jih najdemo na slovenskem trgu in so v različnih kozmetičnih oblikah. Najdemo jih v obliki stika (mila), kreme, pene, gela in olja.

Certificirani KI morajo ustrezati določenim standardom, prepoznamo pa jih po grafični oznaki pridobljenega certifikata na ovojnini. Izdelke bomo naključno izbrali v drogerijah, specializiranih prodajalnah in na slovenskih spletnih straneh. Razvrstili jih bomo glede na vrsto izdelka in pregledali njihove sestavine. Te bomo razvrstili v skupine in ugotavljali, katere se v izdelkih pojavljajo najpogosteje. Osredotočili se bomo na dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre, ki jih najdemo tudi v prilogah Uredbe (ES) št. 1223/2009 (21), saj lahko že v majhnih koncentracijah povzročajo neželene učinke. Poleg tega se bomo osredotočili na površinsko aktivne snovi, ki imajo v izdelkih za britje zaradi sposobnosti penjenja pomembno vlogo. Skupine izdelkov bomo primerjali med seboj in naredili primerjavo med certificiranimi in necertificiranimi izdelki za britje. S pomočjo literature in internetnih baz bomo preučili toksikološke podatke in druge že obstoječe podatke določenih sestavin ter ocenili njihovo varnost. Na podlagi varnosti kozmetičnih sestavin bomo ocenili varnost izdelkov za britje.

Z raziskavo bomo ovrgli ali potrdili naslednje hipoteze:

1. Na trgu je največ izdelkov za britje v obliki pene in najmanj v obliki olja.

2. Število certificiranih izdelkov je manjše ali enako številu necertificiranih izdelkov, v vsaki posamezni skupini izdelkov.

3. Pene za britje vsebujejo manj barvil kot geli za britje.

4. Izdelki za britje ne vsebujejo UV-filtrov.

5. Olja za britje ne vsebujejo površinsko aktivnih snovi in konzervansov.

6. Najpogostejši rastlinski izvleček v kozmetičnih izdelkih za britje je izvleček aloe vere.

15 3. MATERIALI IN METODE

3.1 IZBOR IN VRSTA IZDELKOV

Kozmetične izdelke za britje smo naključno izbrali v različnih drogerijah (dm, Tuš, Müller), v specializirani prodajalni Biotopic, v spletni lekarni Lekarnar (https://www.lekarnar.com/) in preko spletnih trgovin (https://www.spleticna.si/, https://www.ecco-verde.si/). V pregled smo vključili izdelke nižjega in srednjega cenovnega razreda, domačih in tujih proizvajalcev.

Pregledali smo več izdelkov istih blagovnih znamk ter pridobili njihove podatke o sestavinah. Te smo prepisali z ovojnin na samem prodajnem mestu ali jih pridobili s spletnih strani. Pregledali smo 114 naključno izbranih moških izdelkov za britje in sestavili seznam z vsemi vsebovanimi sestavinami. Kozmetične izdelke smo razvrstili v pet skupin, glede na obliko izdelka. Del izdelkov spada med certificirano kozmetiko, del pa ne. Pregledali smo 18 stikov oz. mil za britje (12 necertificiranih, 6 certificiranih), 18 krem za britje (10 necertificiranih, 8 certificiranih), 31 pen za britje (22 necertificiranih, 9 certificiranih), 39 gelov za britje (35 necertificiranih, 4 certificirani) in 8 olj za britje (4 necertificirani, 4 certificirani). Krem nismo ločili glede na vrsto, vendar smo jih obravnavali kot enotno kategorijo. Seznam izdelkov z vsemi sestavinami se nahaja v prilogi I.

3.2 DOLOČANJE FUNKCIJE KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH

Izmed vseh sestavin, ki jih KI za britje vsebujejo, smo se osredotočili predvsem na tiste, ki so v teh izdelkih najpomembnejše in na sestavine, ki lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje ter jih najdemo v prilogah Uredbe (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (21). Tako smo se osredotočili na površinsko aktivne snovi, dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre.

Za vsak posamezen izdelek smo ugotovili, koliko in katere sestavine vsebuje. Pri identifikaciji sestavin smo si pomagali s prilogami Uredbe (21), s podatkovno zbirko CosIng (25), ki jo ureja Evropska komisija in s podatkovno bazo EWG Skin Deep (26). Za vsako skupino sestavin smo opredelili, katere se najpogosteje pojavljajo v izbranih KI za britje in katere v posameznih skupinah izdelkov. Skupine izdelkov smo nato primerjali med seboj.

Ker smo v raziskavo vključili tako necertificirane kot certificirane izdelke, smo naredili tudi primerjavo med tema dvema skupinama.

16

3.3 DOLOČANJE TOKSIKOLOŠKIH PROFILOV KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH

Za najpogosteje prisotne sestavine smo s pomočjo toksikoloških podatkov poskusili oceniti njihovo varnost. V pomoč so nam bili že obstoječi podatki in raziskave različnih internetnih baz (Pub Med, Pub Chem, CIR, Science Direct, EWG, CosIng) ter mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (SCCS) (24). Zanimali so nas podatki o akutni toksičnosti (LD₅₀), kronični toksičnosti (NOAEL), draženju kože in oči, preobčutljivostnih reakcijah, reproduktivni toksičnosti, fototoksičnosti, kancerogenosti in genotoksičnosti. Pozorni smo bili predvsem na podatke o draženju in preobčutljivostnih reakcijah, saj lahko katera od sestavin že v manjših koncentracijah povzroči alergijsko reakcijo. Na podlagi varnosti sestavin smo nato poskušali oceniti varnost izbranih kozmetičnih izdelkov.

3.4 POIMENOVANJE KOZMETIČNIH SESTAVIN

V prilogi I smo navedli sestavine v skladu z njihovo INCI nomenklaturo (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients). Gre za mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja v vseh državah sveta za poimenovanje in razvrščanje kozmetičnih sestavin. Običajno je seznam sestavin prisoten na primarni ali sekundarni ovojnini izdelka. V besedilu smo za poimenovanje sestavin uporabili slovenske izraze, ki smo jih povzeli po Uredbi (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (21), knjigi Sodobna kozmetika (1) in spletnem učbeniku Pomožne snovi v farmaciji (27).

3.5 STATISTIČNE METODE

Pri obdelavi podatkov in analizi rezultatov smo si pomagali z opisno statistiko ter dobljene rezultate prikazali s pomočjo preglednic in diagramov. V pomoč sta nam bila programa Microsoft Office Word 365 in Microsoft Office Excel 365 (Windows).

17 4. REZULTATI IN RAZPRAVA

Pregledali smo 114 moških kozmetičnih izdelkov za britje in jim izpisali vse sestavine.

Razvrstili smo jih v pet skupin, in sicer glede na obliko kozmetičnega izdelka, v kateri se nahajajo. V diplomsko nalogo smo poleg klasičnih, necertificiranih izdelkov vključili tudi naravne, certificirane KI. Te prepoznamo po grafični oznaki pridobljenega certifikata na ovojnini. Kozmetični izdelek dobi certifikat pooblaščenega organa le na podlagi ustreznosti postavljenim standardom (1). Pregledali smo 18 stikov oz. mil za britje (12 necertificiranih, 6 certificiranih), 18 krem za britje (10 necertificiranih, 8 certificiranih), 31 pen za britje (22 necertificiranih, 9 certificiranih), 39 gelov za britje (35 necertificiranih, 4 certificirani) in 8 olj za britje (4 necertificirani, 4 certificirani). Izmed vseh pregledanih sestavin smo se osredotočili na dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre. To so sestavine, ki lahko predstavljajo tveganje in jih najdemo v prilogah Uredbe (21). Poleg teh so nas zanimale tudi površinsko aktivne snovi. Te v izbranih KI predstavljajo najpomembnejše sestavine.

Poznamo več vrst PAS. Njihova vloga v KI je penjenje in čiščenje. Nekatere izmed njih imajo visok potencial draženja kože. Ker je koža obraza zaradi britja že tako nagnjena k razdraženosti in nastanku mikropoškodb, želimo, da so v izdelkih za britje uporabljene bolj blage in koži prijaznejše PAS. Poleg obravnavanih sestavin smo v izbranih KI zasledili še naslednje sestavine: vodo, denaturiran alkohol, antioksidante, emoliente (olja, voski, masla), humektante, okluzive, sredstva za uravnavanje pH, kelatorje, zgoščevala, rastlinske izvlečke, blažilna sredstva in sredstva za celjenje ran. V penah in gelih so bili prisotni še potisni plini.

4.1 RAZDELITEV IZDELKOV GLEDE NA OBLIKO IN VRSTO

Najprej nas je zanimalo, kolikšen delež izdelkov za britje predstavljajo posamezne oblike izdelkov. Iz preglednice I je razvidno, da je največ izdelkov v obliki gela (34,2 %), sledijo pene za britje (27,2 %) in nato stiki in kreme za britje. Teh je odstotkovno enako in predstavljajo 15,8 % vseh izdelkov. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja, in sicer samo 7,0 % vseh pregledanih izdelkov. Pričakovali smo, da bo največ izdelkov v obliki pene, vendar je njihovo število manjše od števila gelov za britje, zato lahko prvi del hipoteze 1, ki pravi, da je na trgu največ izdelkov v obliki pene, ovržemo. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja. Naše predpostavljanje je bilo pravilno, zato lahko drugi del hipoteze 1 potrdimo.

18 Preglednica I: Število in delež kozmetičnih izdelkov za britje

Oblika KI Št. necertificiranih KI

Št. certificiranih KI

Skupno št.

KI

Delež KI (%)

Gel 35 4 39 34,2

Pena 22 9 31 27,2

Stik 12 6 18 15,8

Krema 10 8 18 15,8

Olje 4 4 8 7,0

Skupno število 83 31 114 100,0

Ker smo v raziskavo vključili necertificirane in certificirane izdelke, nas je zanimalo tudi razmerje med njimi. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 83 takšnih, ki niso vsebovali nobenega certifikata in 31 takšnih, ki so imeli vsaj en certifikat pooblaščenega organa. Delež certificiranih in necertificiranih izdelkov podaja slika 1. Certificirani izdelki tako predstavljajo 27,2 % vseh pregledanih izdelkov, necertificirani pa 72,8 %.

Slika 1: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov

Večino necertificiranih izdelkov smo izbrali v fizičnih prodajalnah oz. drogerijah, nasprotno pa smo največ certificiranih izdelkov našli preko spleta. Po naših ugotovitvah na trgovskih policah še vedno prevladujejo večinoma necertificirani KI, medtem ko certificirane običajno najdemo preko spletnih trgovin in lekarn ter v specializiranih prodajalnah. Slika 2 prikazuje razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki v posameznih skupinah izdelkov.

19

Slika 2: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov v skupinah

Med geli za britje smo našli samo štiri izdelke, ki so bili označeni kot certificirani, kar predstavlja 10,3 % vseh gelov. Pri penah, stikih in kremah je delež certificiranih izdelkov nekoliko višji, in sicer pri penah 29,0 %, pri stikih 33,3 % in pri kremah 44,4 %. Najmanjše razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki je bilo pri izdelkih v obliki olja.

Polovica izdelkov je bila certificiranih, polovica pa ne.

4.2 PREGLED IN POGOSTOST POJAVLJANJA KOZMETIČNIH SESTAVIN V MOŠKIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ZA BRITJE

4.2.1 Pregled in pogostost pojavljanja dišav

Dišave imajo v kozmetičnih izdelkih pomembno vlogo, saj zagotavljajo prijeten in privlačen vonj izdelka ter prekrivajo neprijeten vonj ostalih sestavin. Dokazano je, da je vonj izdelka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na potrošnikovo izbiro. Dišavne sestavine v KI morajo izpolnjevati enake varnostne zahteve kot druge kozmetične sestavine. Njihova slabost je, da so pogosto alergene in lahko povzročajo draženje kože in preobčutljivostne reakcije, zato je še posebej pomembna njihova varnost (28). Uredba o KI (21) zahteva, da je seznam sestavin na ovojnini KI naveden v padajočem vrstnem redu, glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1%, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu, vendar za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1%. Dišave in aromatične sestavine morajo biti na embalaži označene z izrazom parfum ali aroma (21).

20

Ker se lahko pod to oznako skriva katerakoli dišavna sestavina, je v Evropski uniji določeno 26 izjem, ki morajo biti zaradi svoje alergene narave poimensko označene na ovojnini izdelka (28, 29). Prisotnost teh snovi mora biti označena na seznamu sestavin, če njihova koncentracija presega 0,001 % v izdelkih, ki se ne sperejo s kože oz. 0,01 % v izdelkih, ki se sperejo.Seznam teh dišav se nahaja v Prilogi III Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Ker se lahko pod oznako parfum skriva katera od potencialno alergenih dišav v nižji koncentraciji od določenega praga, je pomembno, da se najbolj občutljivi posamezniki izogibajo prisotnosti vseh dišav v KI (28, 29). Preglednica II prikazuje vse alergene dišave, ki smo jih našli v naključno izbranih moških KI za britje.

Preglednica II: Pregled alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Dišava (INCI ime) Število izdelkov,

ki jo vsebuje

Butilfenil metilpropional 5 4,4

Alfa-izometil ionon 4 3,5

Benzilbenzoat 4 3,5

Cinamil alkohol 3 2,6

Farnezol 3 2,6

Hidroksicitronelal 3 2,6

Cinamal 2 1,8

Izoevgenol 2 1,8

Amil cinamal 1 0,9

Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo

V pregledanih 114 izdelkih smo našli 19 različnih alergenih dišav. Največkrat so se pojavili linalol, limonen in geraniol. V 11 izdelkih (9,6 %) smo našli benzilalkohol. Ta ima poleg dišavne funkcije tudi vlogo konzervansa (21). Benzilsalicilat, evgenol in heksil cinamal smo našli v 8 izdelkih, kar predstavlja 7 % vseh pregledanih KI. Najmanjkrat so se v izdelkih pojavili cinamal in izoevgenol, in sicer v dveh izdelkih, ter amil cinamal, ki smo ga našli samo v enem izdelku. Oznako parfum ali aroma smo zasledili na 92 izdelkih, kar predstavlja 80,7 %. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 35 takšnih, ki niso vsebovali nobene alergene dišave in izmed teh petintridesetih, 11 takšnih, ki poleg tega niso imeli niti oznake parfum ali

21

aroma. Najmanj alergenih dišav so vsebovale pene za britje. Izmed 31 pen, je alergene dišave vsebovalo le 18 pen (58,1 %), največ pa so jih vsebovala olja za britje, kjer so se te pojavile pri 7 oljih od 8 (87,5 %).

Iz preglednice III je razvidno, da je večina izdelkov vsebovala po eno ali dve alergeni dišavi.

Največ smo jih našli v milu za britje Tabac Original. Od skupno 27 sestavin je vseboval kar 13 alergenih dišav in oznako parfum/aroma. Tako veliko število prisotnih dišav v enem izdelku lahko predstavlja večje tveganje za nastanek preobčutljivostnih reakcij, še posebej, ker se izdelek uporablja pri britju, kjer je že prisotno draženje zaradi uporabe rezila.

Preglednica III: Prikaz vsote različnih alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih

dišav v enem izdelku

Število izdelkov

1 23

2 20

3 11

4 8

5 6

6 3

7 5

8 1

9 1

13 1

Večina certifikatov določa, da naravna kozmetika ne sme vsebovati sinteznih dišav. Dišave, ki so dodane, morajo biti naravnega izvora, vendar so tudi te prav tako lahko potencialni alergeni (1). Pri certificiranih KI smo pričakovali, da bodo vsebovali manj alergenih dišav kot necertificirani. Med njimi je bilo 25 takšnih, ki so vsebovali eno ali več dišav, od tega jih je eden izmed gelov za britje vseboval kar osem. Pri večini teh izdelkov je bilo označeno, da so dišave naravnega izvora oz. pridobljene iz eteričnih olj.

4.2.2 Pregled in pogostost pojavljanja barvil

Barvila v kozmetiki se uporabljajo za dekorativne namene, da obarvajo izdelek in ga naredijo privlačnejšega za potrošnika. Delimo jih na v vodi topna barvila in v vodi netopna barvila, ki jih imenujemo pigmenti. Barvila prevladujejo predvsem v negovalnih KI, pigmenti pa v dekorativnih KI (1). Seznam dovoljenih barvil v kozmetičnih izdelkih se nahaja v prilogi IV Uredbe ES 1223/2009 (21). Za poimenovanje se uporabljata oznaki CI ali E. Kratica CI ali C.I. (Colour Index), kateri sledi petmestna številka, se uporablja pri označevanju barvil v kozmetičnih izdelkih, poimenovanje z oznako E in s številko 100–181 pa uporabljamo v

22

živilski industriji (1, 21, 27). Določena barvila imajo v KI tudi druge funkcije. Lahko delujejo kot UV-filtri ali antioksidanti. V EU za varnost barvil v kozmetičnih izdelkih skrbi SCCS (1). Preverili smo, katera barvila so bila prisotna v preiskovanih izdelkih za britje in jih prikazali v preglednici IV.

Preglednica IV: Pregled barvil v kozmetičnih izdelkih za britje

Barvilo (CI oznaka) Slovensko ime Število izdelkov, ki ga vsebuje

Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)

CI 42090 (modra) briljantno modro FCF 17 14,9

CI 42053 (zelena) / 10 8,8

CI 77499 (črna) črni železov oksid 3 2,6

CI 77891 (bela) titanov dioksid 3 2,6

CI 42051 (modra) patentno modro V 2 1,8

CI 45350 (rumena) / 2 1,8

CI 77007 (modra) lazurit 1 0,9

Caramel (rjava) karamel 1 0,9

CI 10316 (rumena) / 1 0,9

CI 77266 (črna) saje 1 0,9

Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo

Našli smo 10 barvil. Na ovojnini izdelkov so bila označena s kratico CI in številko, mi pa smo jim v preglednici dodali slovensko ime in barvo, ki jo tvorijo. Najpogosteje se je v izdelkih pojavilo barvilo briljantno modro FCF, in sicer v 17 izdelkih za britje (14,9 %).

Sledi mu zeleno barvilo CI 42053, ki smo ga našli v 10 izdelkih (8,8 %). Na tretjem mestu sta se pojavila črni železov oksid in titanov dioksid. Oba smo našli v treh izdelkih. Titanov dioksid ima lahko poleg vloge barvila tudi vlogo anorganskega UV-filtra, ki ščiti kožo pred UV žarki.

Večina izdelkov je vsebovala modra in zelena barvila, ki so značilna barva za moške KI.

Izmed vseh pregledanih izdelkov je bilo 33 takšnih, ki so bili obarvani, od tega noben izmed certificiranih. Certificirani izdelki sicer lahko vsebujejo barvila, vendar ta ne smejo biti sinteznega izvora. Iz preglednice V lahko razberemo, da je 25 izdelkov za britje vsebovalo eno barvilo, 8 izdelkov pa po dve barvili. Največ barvil so vsebovali geli za britje. Od 39 gelov je bilo obarvanih 22 (56,4 %). Pričakovali smo, da bodo največ barvil vsebovali geli za britje, saj je gel sam po sebi prozorne barve. Obarvanost mu omogoča, da vidimo, na katera mesta smo ga že nanesli. Olja niso vsebovala barvil, saj jim obarvanost daje mešanica različnih olj. Tudi kreme za britje, z izjemo titanovega dioksida, niso vsebovale drugih barvil.

23

Preglednica V: Prikaz vsote različnih barvil v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih

barvil v enem izdelku

Število izdelkov

1 25

2 8

4.2.3 Pregled in pogostost pojavljanja konzervansov

Konzervansi so spojine, ki se dodajajo kozmetičnim izdelkom, da preprečijo ali zmanjšajo razvoj mikroorganizmov v času njihove uporabe in tudi po odprtju. Izdelke ščitijo pred sekundarno mikrobiološko kontaminacijo in podaljšujejo rok uporabe izdelkov (30). Pri KI z visoko vsebnostjo vode in fiziološkim pH je tveganje za kontaminacijo z mikrobi večje, saj takšni pogoji predstavljajo ugodno okolje za njihovo rast. Ker so konzervansi ene izmed najpogostejših sestavin, ki povzročajo alergije, zakonodaja predpisuje njihove največje dovoljene koncentracije v določenih izdelkih. Ločimo sintezno in naravno pridobljene konzervanse, vendar tudi naravni niso povsem varni in brez neželenih učinkov (1). Seznam dovoljenih konzervansov in njihovih zgornjih mej se nahaja v prilogi V Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Preglednica VI prikazuje 20 konzervansov, ki smo jih našli v moških izdelkih za britje.

Preglednica VI: Pregled konzervansov v kozmetičnih izdelkih za britje Konzervans (INCI ime) Število izdelkov,

ki ga vsebuje

Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)

Fenoksietanol 21 18,4

Natrijev benzoat 14 12,3

Olaminijev piroktonat 13 11,4

Benzilalkohol 11 9,6

Kalijev sorbat 7 6,1

Metilparaben 5 4,4

Natrijev hidroksimetilglicinat 5 4,4

Dehidroocetna kislina 4 3,5

DMDM hidrantoin 4 3,5

Propilparaben 4 3,5

Etilparaben 3 2,6

Jodopropinil butilkarbamat 3 2,6

Sorbinska kislina 3 2,6

Benzojska kislina 2 1,8

Cinkov pirition 2 1,8

Klorofenezin 2 1,8

Natrijev dehidoacetat 2 1,8

Metilizotiazolinon 1 0,9

Metilkloroizotiazolinon 1 0,9

Salicilna kislina 1 0,9

Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo

24

Najpogosteje prisoten konzervans v pregledanih izdelkih je bil fenoksietanol. Našli smo ga

Najpogosteje prisoten konzervans v pregledanih izdelkih je bil fenoksietanol. Našli smo ga