24 agrikulturna hranila za prst. Mnoge raziskave potekajo v smeri pridelave bioplastike z bakterijsko fermentacijo, ki se hranijo z ostanki hrane. [35]
Orange fiber, pomarančno vlakno
Italijansko podjetje Orange Fiber je za zdaj edino, ki se ukvarja z izdelavo patentiranega pomarančnega vlakna. Material je narejen iz olupkov pomaranč, ki so odpadni material pri proizvodnji pomarančnega soka. Iz olupkov pomaranč je ekstrahirana celuloza, ki jo nato spremenijo v vlakno. 100-% citrusno vlakno je mehko, lahko in daje občutek svile. Lahko je mat ali svetleče, odvisno od načina proizvodnje. [36]
Uven Tranm, Tômtex
Vietnamska oblikovalka Uven Tranm je oblikovala prožen biomaterial, imenovan Tômtex, ki je alternativa usnju, narejena iz ostankov hrane. Tôm pomeni rakec in se nanaša na vodne školjke, ki so zmešane s kavno usedlino, kar je temelj za Tômtex tekstilije. Oblikovalka je sodelovala s ponudnikom v Vietnamu, ki zbira odpadne rakce in drugo morsko hrano, iz katere so ekstrahirali biopolimer, imenovan hitin.
Za oblikovanje materiala je hitin združila z odpadno kavo iz bližnjih lokalov. Tekstilije Slika 13: Oblačilo in material iz pomarančnega vlakna v kolekciji
Salvatore Ferragamo [36]
25 so trpežne, vendar še vedno dovolj mehke za ročno šivanje ali šivanje s šivalnim strojem.
Zmes je obarvana z naravnimi pigmenti, kot so oglje, kava in oker za oblikovanje mnogo barvnih možnosti. Po mešanju vseh sestavin je zmes zlita v kalup, kjer se suši na zraku pri sobni temperaturi 2 dneva. Na podlagi kalupov z neravnim dnom, ki jih iz gline naredi sama ali pa jih natisne tridimenzionalno, materiali dobijo vzorec.
Material je možno oblikovati glede na naročnika, da je tak kot usnje, guma ali plastika, s prilagajanjem formule in načinom proizvodnje. Material je tako primeren ne le za oblačila in dodatke, ampak tudi pakiranje, interier in industrijsko oblikovanje.
Z obdelavo s voskom je material tudi vodoodbojen. Ko material odsluži svojemu namenu, je lahko bodisi recikliran ali ponovno uporabljen. Recikliran material ima enake lastnosti kot originalen. Če pa je zavržen, se razgradi in je lahko namenjen kot gnojilo za rastline. [37]
Ananas Anam ltd, Piñatex
Material Piñatex je narejen iz vlaken ananasovih listov. Uporabljeni so listi, ki so agrikulturni odpad pri predelavi sadeža. Listi so oprani in posušeni na soncu. Listna vlakna so nato zmešana z mlečno kislino ter bioplastiko iz koruznega škroba. Potem so oblikovani v netkano mrežo ter dodatno obdelani. Piñatex predstavlja nadomestek za sintetično in živalsko usnje. To je eden redkih biobaziranih
Slika 14: Uven Tranm, Tômtex, bioplastični material iz ostankov hrane [37]
26 materialov, ki je že komercialno dostopen. Uporabile so ga že mnoge priznane znamke, kot sta Hugo Boss in Native Shoes. [38, 39]
2.3.1.3 Bioplastika, izdelana s fermentacijo na podlagi živečih mikroorganizmov, in primeri oblikovanja
Z biotehnologijo lahko ustvarimo biopolimere, ki ne morejo biti pridobljeni s proizvodnjo hrane. S fermentacijskim procesom na podlagi živečih mikroorganizmov (gliv, alg, bakterij) je možna proizvodnja biopolimerov v večjih količinah. Substrati, s katerimi se hranijo mikroorganizmi, so običajno naravni in bazirajo na rastlinskem izvoru.
Poleg že omenjene fermentacije celuloze so v zadnjem času postali komercialno pomembni tudi drugi polisaharidi, nastali s fermentacijo iz gliv in bakterij. Bakterijski polisaharidi so ksantan, dekstran, gelan, ramnoza, curdlan, poligalaktozamin in levan. Primer glivičnih polisaharidov je pululan, ki ga najdemo v kvasu. Poliestri, ki jih najdemo v naravi, že imajo pomembno vlogo pri tem načinu oblikovanja bioplastike, kot je poliester (PHB, PHA). Bioplastika, pripravljena s fermentacijo, ima pogosto dobre fizične lastnosti, pripravi pa se lahko v velikih količinah. Omejitev je njena cena. [30]
Slika 15: Smith Matthias (oblikovalec iz Londona) je oblikoval torbo in etui za tablični
računalnik iz materiala Piñatex [40]
27 Bio-on, Minerv-PHA
Primer že patentiranega materiala, ki nastane z bakterijsko fermentacijo, je Minerv-PHA (polihidroksialkanoat), material italijanskega proizvajalca Bio-on. Gre za bioplastiko, ki spada v skupino zaporednih poliestrov, ki so v naravi proizvedeni z bakterijsko fermentacijo sladkorjev. Bakterije se namreč hranijo z rjavimi sadnimi sokovi, ki so stranski proizvod pridelave sladkorja rdeče pese. Bakterija se hitro razmnoži in shrani dodatno energijo v obliki polimernih verig. Ko je rast zaključena, se začne obnovitveni proces: ekstrakcija mikroskopskih belih granul, ki jih imajo bakterije v sebi. Organski ostanki tega procesa so lahko ponovno uporabljeni za hranjenje novih bakterijskih kolonij. Material je popolnoma biorazgradljiv in se v 10 dneh popolnoma raztopi v vodi brez ostankov. Je prvi biopolimer iz sladkorjev oz.
ostankov hrane, ki ima izjemno dobre lastnosti, ki so primerljive z materiali umetnega izvora. Material ima potencial za uporabo v avtomobilski, računalniški, oblačilni, farmacijski in prehrambni industriji. [41]
2.3.2 Materiali, izdelani iz biološko izdelanih (biofabriciranih) surovin, in primeri oblikovanja
Gre za material, katerega osnovne gradnike izdelajo žive celice ali mikroorganizmi s fermentacijo. Sem spadajo kompleksne beljakovine, kot sta svila in kolagen. Ti gradniki potrebujejo nadaljnjo mehanično ali kemično obdelavo za razvoj v makro materialne strukture.
Slika 16: Prikaz materiala Minerv-PHA in prikaz bakterijskih granul, iz katerih se pridobiva bioplastični material Minerv-PHA [41]
28 Primeri bi vključevali fermentirano svilo, ki mora biti spredena v vlakno ali predelana, da oblikuje ploski material. [28]
Bolt Threads, Microsilk
Ameriško podjetje Bolt Threads je ustvarilo novo vrsto materiala – »bio« svilo. Na idejo za postopek izdelave te svile so prišli z biomimikrijo8 pajkov. Ko se pajek prestraši in se spusti po svoji niti, iz svojega telesa izpusti tekočino, ki je shranjena v majhni žlezi v njegovem trebuhu, ki se že pri izločanju iz telesa prede in se takoj spremeni v vlakno. Takšno vlakno, imenovano tudi pajkova svila, ima visoko natezno moč, elastičnost, trpežnost in mehkobo ter je močnejše kot jeklo. Problem je pridobiti velike količine tega vlakna. Podjetje Bolt Threads je s tem namenom razvilo tehnologijo za posnemanje razvoja pajkove mreže z namenom industrijske proizvodnje. Podjetje z bioinženiringom ustvarja beljakovine po principu oblikovanja pajkove mreže na podlagi genov, ki jih dajo v kvasovke. S fermentacijo z uporabo kvasovk, vode in sladkorja izdelajo beljakovino v večjih količinah. Najprej izolirajo in prečistijo beljakovine ter jih nato spredejo v vlakna. Končni rezultat, ki ga podjetje imenuje Microsilk, je veganska alternativa svili, ki je hkrati proizvedena tudi bolj okolju prijazno v sami proizvodnih procesih ter je biorazgradljiva, ko odsluži svojemu namenu. [42, 44]
8Biomimikrija (tudi biomimetika) je veda, ki išče navdih v naravi, ukvarja se s posnemanjem narave in njenih sistemov, modelov ter procesov z namenom reševanja kompleksnejših človeških problemov. [44]
Biomimikrija (tudi biomimietika)8 veda, ki išče navdih v naravi, ukvarja se s posnemanjem narave in njenih sistemov , modelov ter procesov z namenom reševanja kompleksnejših človeških problemov [44]
Slika 17: Oblačilo in preja iz mikrosvile, sodelovanje med podjetjem Bolt Threads in modno oblikovalko Stello
McCartney [44]
29 2.3.3 »Samorastoči« biomaterial in primeri oblikovanja
»Samorastoči« ali biološko »nabrani« material je makro materialna struktura, ki so jo zgradili neposredno živeči mikroorganizmi, kot je micelij ali bakterija. Primeri vključujejo alternative za usnje iz micelijeve ali mikrobne celuloze. Materialom pravimo, da so »samorastoči«, saj celice same zgradijo podporni material. Rast je sicer lahko regulirana s spreminjanjem razmer v okolju, kjer je material gojen. Pri teh materialih gre torej za to, da živeči organizmi naredijo še veliko več kot to, da zgradijo osnovni gradnik, saj zgradijo celoten makro material. [28]
Suzanne Lee, Biocouture, kombučino usnje
Z gojenjem bakterije (bakterijske celuloze), ki nastane pri kombuči, izdelujejo material na videz podoben usnju. Podjetje Biocouture raziskuje, kako lahko organizmi, kot so bakterije, kvasovke, glive in alge, pomagajo pri izdelavi materiala.
Za izdelavo kombučinega usnja uporabljajo kvas, sladek čaj in bakterije, ki jih redijo v velikih kadeh. Ko iz materiala evaporira tekočina, material zašijejo, nato pa oblačilo še obdelajo z rastlinskimi ali sadnimi barvili. Material ima podobne značilnosti kot usnje. Ni le biorazgradljiv, ampak je tudi kompostni. Oblikovalka Suzanne Lee pravi, da lahko na organizme gledamo tudi kot na tovarne prihodnosti.
Verjame, da bodo v prihodnosti oblačilni materiali simbiotično delovali s telesom in telo celo nadzorovali ob bolezni. [45]
Slika 18: Gojenje bakterijskega »samorastočega«
materiala [28]
30 Bolt Threads, Mylo, usnje iz micelija
Mylo je usnju podoben biomaterial, narejen iz micelija (skupek niti celic, ki gradijo strukturo pod gobami, imenovanimi Mylo). Podjetje goji celice v posebnih posodah na organski, obnovljivi materiji. S tem postopkom se celice razrastejo v 3D mrežo.
To mrežo nato strojijo ter pobarvajo in tako nastane končni material. Ta proces vzame in porabi manj vode ter drugih sredstev in manj časa kot običajna proizvodnja usnja. Hkrati pa se izpusti veliko manj toplogrednih plinov. Podjetje tudi uči gobarske farme, katerih promet ni dober in jih preusmerja v gojenje Myla. Material je mehek, trpežen in je po videzu ter na dotik močno podoben tradicionalnemu usnju. [38, 46]
Slika 19: Krilo in jakna znamke Biocouture iz kombučinega usnja [45]
Slika 20: Torba in biomaterial Mylo nastala v sodelovanju med podjetjem Bolt Threads in Stello McCartney [28]
31 Roya Aghighi, Biogarmentry
Oblikovalka Roya Aghighi je oblikovala kolekcijo oblačil iz alg, imenovano Biogarmentry. Oblačila s fotosintezo pretvorijo ogljikov dioksid nazaj v kisik. Oblačila so dokaz koncepta za tekstil, narejenega na podlagi živečih fotosinteznih celic. Za oblikovanje materiala so uporabljene enocelične zelene alge vrste Chlamydomonas reinhardtii, ki so sestavljene na podlagi nanopolimerov. Oblikovalka meni, da bo živeči vidik v oblačilih spremenil današnji uporabnikov odnos do oblačil. Uporabnik bo skrbel za oblačilo, tako kot bi skrbel za rastlino. Material je aktiviran, ko je izpostavljen sončni svetlobi. Namesto pranja bi uporabnik enkrat tedensko nanj le popršil vodo. Z ustvarjanjem živih oblačil se uporabnik na oblačilo bolj čustveno naveže. Doba trajanja takšnih oblačil bi bila odvisna od oskrbe, kar bi bilo tako bistvenega pomena pri celotni verigi. [48]
.
2.4 ČUTNO OBLIKOVANJE
»Ne čutimo samo tega, kar vidimo, slišimo, okušamo, vonjamo in tipamo. Slišimo celo stvari, ki ne ustvarjajo zvoka, čutimo stvari, ki se ne dotikajo naše kože, vonjamo stvari, ki so brez vonja, in vidimo stvari, ki nimajo oblike. Medtem ko je zavedni del naših možganov zaposlen z vsakodnevnimi opravili, se njihov nezavedni del ukvarja z veliko bolj zapletenimi stvarmi, ki, bolj kot si mislimo, oblikujejo naš karakter«. [50]
Slika 21: Živi material in oblačila iz alg, imenovana Biogarmentry, oblikovalke Roye Aghighi [49]
32 Čutno oblikovanje je oblikovanje proizvodov z natančnim premislekom celotne izkušnje, povezane s človeškimi čutili, ter hkrati tudi razmislek o občutkih teh čutil, kot so temperatura, vibracija in krvni tlak. Čutno oblikovanje aktivira dotik, zvok, vonj, okus in zavedanje telesa. Potencira človekovo zmožnost za dosego informacij, raziskovanje sveta in občutenje veselja ter družbene povezanosti ne glede na naše čutne sposobnosti. [51]
2.4.1 Dotik
Dotik je prvi od petih čutnih zaznav, ki se razvijejo pri človeku in je tako naše prvo komunikacijsko sredstvo. Zaznavamo ga s kožo, ki je naše največje čutilo ter najstarejši in najobčutljivejši organ in naše najučinkovitejše varovalo. Dotik v nas sproži najmočnejša čustva in velikokrat se tega niti ne zavedamo. Znana kanadska pisateljica in pesnica Margaret Atwood meni, da dotik pride pred pogledom in govorom. O dotiku pravi: »Je prvi in zadnji jezik, ki je vedno iskren«.
[52] Psihoterapevtka Mateja Švetak poudarja, da je dotik naš prvi stik s svetom, prek katerega oblikujemo občutek o tem, ali je svet varen. »Je čut bližine, zaupanja, sprejemanja in ljubezni ter blagodejno vpliva na naše psihofizično počutje«. [52] Povezan je s splošnim boljšim počutjem in večjim zadovoljstvom.
Raziskave so pokazale, da otroci, ki se jih starši bolj dotikajo, kažejo manj znakov fizične in verbalne agresije. Raziskava psihologinje Ackerman pa je celo dokazala, da malčki, ki se jih nekdo nežno dotika, rastejo petdeset odstotkov hitreje od tistih, ki dotikov niso bili deležni. Zaradi pomanjkanja dotikov pa lahko otroci celo nehajo rasti. Tiffany Field navaja, da dotikanje pripomore tudi pri krepitvi imunskega sistema. Prijeten dotik deluje blagodejno tudi pri spopadanju s stresom, saj zmanjšuje stresni hormon (kortizol), krvni tlak in bolečino. Pri objemanju se sproščata dva hormona ugodja – oksitocin (hormon ljubezni, povezanosti in bližine) in serotonin (hormon sreče), ki vplivata na zmanjševanje občutkov izoliranosti, žalosti, osamljenosti in tesnobe ter tako pripomoreta k splošnemu občutku zadovoljstva. [52, 53]
V današnjem svetu, ki je zaradi vse večje digitalizacije postal okoulacentričen, velikokrat primanjkuje dotika, saj veliko oprijemljivih stvari izginja iz naše okolice in se ponovno pojavljajo digitalno. So izboljšane in obogatene z novimi funkcijami, ki
33 ne bi bile možne v materialnem svetu. Z izgubo njihove materialne oblike pa pride tudi izguba občutka in izkušenj, ki nam ju lahko da le fizična interakcija z objektom.
[54]
Okolje, ki nas obdaja, dejavnosti, ki jih izvajamo, in stvari, s katerimi prihajamo v stik, nam pomagajo, da zaznamo situacije bolj intenzivno in pomensko. Ker je toliko različnih dejavnosti oblikovanih na isti način v digitalnem svetu, njihova vrednost postaja manj očitna. Dotik je hkrati tudi prenašalec osebnih in kulturnih informacij.
Na naše zaznavanje vplivajo tudi naša izkustva, občutki, spomini, pričakovanja ter znanje o svetu, ki se prepleta z družbeno-kulturnim kontekstom. [55]
Tudi dotik naše kože z materialom naših oblačil ima lahko zelo velik vpliv na nas in naše razpoloženje, zato je za dober in odgovoren dizajn ključno, da se v oblačilu dobro počutimo. Dokaz za to so ljudje s povečano občutljivostjo na dotik, saj lahko neprijeten dotik oblačil popolnoma zmoti njihovo delovanje. Po drugi strani pa jim lahko oblačila, ki so jim prijetna, celo pomagajo pri izboljšanju njihovega stanja in lažji koncentraciji. [56]
2.4.1.1 Primeri čutnega oblikovanja na podlagi dotika
Eindhoven University of Technology, De Wever Borre Akkersdijk, Optima Textiles BV in Metatronics, Tactile dialogues
Tekstilni dialogi je prevod za izdelek, in sicer e-tekstilni vzglavnik, konstruiran s senzorji dotika in vibracijskimi monitorji. Vzglavnik je uporabljen za pozitivne interakcije med skrbnikom ali družinskim članom in posameznikom, ki trpi za demenco, saj njegov jezik zaradi pozabe pogosto ni več razločen. Odziva pa se na senzorične dražljaje. Vzglavnik je medij, ki z vibracijami generira interakcije in pogovore. Senzorične stimulacije pozitivno vplivajo na bolnika, saj to spodbudi delovanje njegovih mišic in še pomembneje možganov. [57]
34 Lebanese studio, Tamara Barrage, Sarah Naim in Najle el Zein, Sensorial brushes
Sensorial brushes je serija petih različnih orodij oz. predmetov, ki so namenjeni doživljanju pozitivnih dražljajev s praskanjem, žgečkanjem in zbadanjem. Njihov namen je doživljanje različnih variant tipnih občutkov. Oblikovani so iz kombinacij najrazličnejših materialov in tekstur. Med drugim so uporabljeni peresa, posušena trava, umetne trepalnice in umetni nohti. [58, 59]
Slika 22: E-tekstilni vzglavnik, Eindhoven University of Technology [57]
Slika 23: Izdelka iz serije Sensorial brushes, Lebanese studio [58]
35 Martyna Barbara Golik, Touch that taste!
Namen projekta je pretvoriti vonj in okus hrane v dotik in vizijo ter ju izraziti s tekstilnimi objekti. Delo temelji na raziskavi desetih vprašanih ljudeh, ki so poizkusili hrano vseh petih okusov ter opisali njihovo občutje in vizualne interpretacije.
Kolekcija pripoveduje zgodbo o tem, kako je lahko abstraktno spremenjeno v tipno ter kako je lahko izkušnja ob hrani spremenjena v funkcionalno kolekcijo, ki se osredotoča na izkušnjo predmetov in oblikovanje relacij med njimi. [59]
Kolekcija zajema umami preprogo, s katero uporabnik začuti strukture in teksture z golo nogo, ki jih oblikovalka doseže z združevanjem klobučevine, čopaste volnene preje in gume. Sladki taburet je narejen iz spominske pene in s tehniko oblazinjenja, ki jo je izumila oblikovalka sama. Njegov namen je občutek »pogrezanja«
uporabnika v taburet. Slana zavesa je nekakšna pregrada prostora, ki povabi gledalca, da vzpostavi odnos s predmetom prek spreminjanja/dodajanja in odstranjevanja plasti. Narejena je iz mešanice volne in poliestra, ki omogoča delitev in spremenljivost prostora. Kisla odeja oživi pri gibanju, saj oblikuje lepo strukturo.
Gledalca opogumlja, da z njo komunicira. Narejena je iz volnenega materiala in tekoče gume. Grenki copati so mehki in istočasno težki (vsak tehta 2 kg), kar otežuje hojo. Narejeni so iz pene in klobučevine. [60]
Slika 24: Umami preproga, Martyna Barbara Golik [60]
36 2.4.2 Vonj
Vonj deluje nostalgično, ker v nas sproži močne podobe in čustva, še preden jih zavest v glavi uredi in razloži. Najnovejše raziskave dokazujejo, da vonjave, ki jih sploh ne opazimo, veliko močneje vplivajo na nas, kot se zavedamo. Naš nos ni le pasivni organ, ki deluje le, kadar zaznavamo vonj, ampak je dejaven ves čas.
Nezavedno sprejemamo različne sublimirane vonjave, ki vplivajo na naše misli in obnašanje. Še ko spimo, vohamo in vonj lahko vpliva na sanje. Naš vonj je povezan z zdravjem, hrano, poklicem ter našim emocionalnim stanjem. Zdravniki so nekoč znali po vonju pacienta diagnosticirati bolezen. Vonj posameznika je tako poseben in edinstven kot njegov prstni odtis. Naša podzavest ves čas spremlja vonje drugih ljudi. [61]
Na institutu za vonj (ang. Sense of Smell Institute) v New Yorku so dokazali, da ima vonj lahko pozitivne učinke na naše razpoloženje, zmanjšanje stresa, izboljšanje spanja, samozavesti, izboljša lahko našo fizično ter kognitivno predstavo. Vonj je hkrati pomemben, ker nas lahko opozori na nevarnost (npr. vonj po dimu). Slabi ali neprijetni vonji namreč opozorijo naše možgane, da se pripravijo na nevarnost.
Z zavedanjem, kako določene vonjave vplivajo na posameznika, je možno izboljšati tudi njegovo mentalno zdravje. Poleg tega so pomembne tudi asociacije, s katerimi posameznik povezuje določen vonj. Vonj namreč nima personalizirane signifikacije, dokler ne postane povezan z nečim. S posameznikovimi notranjimi doživetji se začne v telesu tvoriti povezava živcev, ki ta doživetja povežejo s čustvi. Obe živčevji – za vonj in čustva – sta namreč v limbičnem sistemu. Vohalni center neposredno sodeluje tudi s hipotalamusom, možganskim delom, ki je odgovoren za formacijo novih spominov. Zato nobeno drugo čutilo ni tako povezano z možgani kot vonj.
Hkrati nas določen vonj, ki pripada nekomu, spomni nanj in nam tako pomaga, ko smo ločeni drug od drugega.
Anozmija (izguba voha) običajno vodi v depresijo, kar je dodaten pokazatelj pomembnosti vonja za mentalno zdravje. Velja pa tudi obratno. Depresija lahko zmanjša naše občutenje vonjev. Vonjalne čutnice, ki so del možganov in odgovorne zanje, namreč postanejo manjše. Močnejša je depresija, manjše so naše čutnice.
37 Dokazana je tudi pozitivna povezava med vonjem (predvsem sladkim) in bolečino.
Vonj nas namreč zamoti, da »pozabimo« na bolečino. [62]
2.4.2.1 Primeri čutnega oblikovanja na podlagi vonja
Alexandra Stück, Herbal kneipp textiles
Alexandra Stück je za svoj zaključni projekt na univerzi Design Academy Eindhoven oblikovala tekstilije, ki so napolnjene z različnimi zdravilnimi zeliščnimi vonjavami. Z združitvijo aromatičnih tekočin, vode in ročno tkanega lanu ostane vonj v tkanini do 6 mesecev. Postopoma se sprošča na podlagi toplote telesa, dotika ali gibanja.
Oblikovalka je uporabila 5 vonjev, ki naj bi dokazano imeli zdravilne učinke:
pelargonija in korenine baldrijana za občutek udobja in moči po psihološki travmi, limonin balzam za srčno ravnovesje, poprova meta za koncentracijo in osredotočenost, bor za krvni tlak ter rožmarin za dvig libida. Ko molekule z dišavami dosežejo vohalni organ, oblikujejo navodila za možgane, kot so zmanjšanje stresa, povečanje koncentracije, zmanjšanje krvnega tlaka, uravnovešenje srčnega obtoka
pelargonija in korenine baldrijana za občutek udobja in moči po psihološki travmi, limonin balzam za srčno ravnovesje, poprova meta za koncentracijo in osredotočenost, bor za krvni tlak ter rožmarin za dvig libida. Ko molekule z dišavami dosežejo vohalni organ, oblikujejo navodila za možgane, kot so zmanjšanje stresa, povečanje koncentracije, zmanjšanje krvnega tlaka, uravnovešenje srčnega obtoka