Za ugotavljanje vpliva dolgotrajnega skladiščenja na vsebnost skupnih fenolnih spojin in AOP v cvetnem prahu osmukancu smo uporabili skladiščen cvetni prah, ki smo ga dobili iz ČZS. Cvetni prah so zbrali v spomladanskem obdobju leta 2017. Cvetni prah so zamrznili in hranili dve leti v zamrzovalniku pri –18 °C (oznaka vzorcev: DZS, KZS in HZS). Poleg tega so cvetni prah tudi posušili pri 35 °C/72 h (oznaka vzorcev: D35S, K35S in H35S) ali pri 40 °C/24 h (oznaka vzorcev: D40S, K40S) ter hranili dve leti pri sobni temperaturi v temi. Za ugotavljanje vpliva skladiščenja na vsebnost skupnih fenolnih spojin in AOP smo rezultate analiz skladiščenega cvetnega prahu primerjali z rezultati Angelove (2018), ki je analizirala neskladiščen cvetni prah.
4.2.1 Vpliv dveletnega skladiščenja posušenega cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin in AOP
Vpliv dolgotrajnega skladiščenja posušenega cvetnega prahu smo določili na treh vzorcih cvetnega prahu posušenih pri 35 °C/72 h in na dveh vzorcih posušenih pri 40 °C/24 h.
Posušen cvetni prah so skladiščili pri sobni temperaturi v temi dve leti, nato smo iz njega pripravili izvlečke. Na sliki 18 so prikazane vsebnosti skupnih fenolnih spojin v neskladiščenem posušenem cvetnem prahu (oznaka vzorcev: D35, D40, K35, K40 in H35), ki ga je analizirala Angelova (2018) in skladiščenem (dve leti) posušenem cvetnem prahu.
Če primerjamo vzorce neskladiščenega posušenega cvetnega prahu s skladiščenim, lahko opazimo, da pri večini ni opazne statistično značilne razlike v vsebnosti skupnih fenolnih spojin.
Pri vzorcu K35 (vzorec cvetnega prahu, ki je bil sušen pri 35 °C) lahko opazimo povečanje vsebnosti skupnih fenolnih spojin po dveletnem skladiščenju.
Slika 18: Primerjava vsebnosti skupnih fenolnih spojin v posušenem neskladiščenem cvetnem prahu (Angelova, 2018) in posušenem cvetnem prahu skladiščenem dve leti pri sobni temperaturi v temi (D35, K35, H35 - cvetni prah posušen pri 35 °C/72 h, neskladiščen; D35S, K35S, H35S - cvetni prah posušen pri 35 °C/72 h, skladiščen; D40, K40 - cvetni prah posušen pri 40 °C/24 h, neskladiščen; D40S, K40S - cvetni prah posušen pri 40 °C/24 h, skladiščen); različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Spremljali smo tudi vpliv skladiščenja posušenega cvetnega prahu na sposobnost za lovljenje radikala DPPH•. Na sliki 19 vidimo trend zmanjšanja AOP pri skladiščenju posušenega cvetnega prahu, vendar razlike med posušenim in skladiščenim posušenim cvetnim prahom večinoma (razen razlika med K35 in K35S) niso statistično značilne. Iz opisanega lahko sklepamo, da dveletno skladiščenje posušenega cvetnega prahu ne vpliva na pomembno zmanjšanje vsebnosti skupnih fenolnih spojin in AOP cvetnega prahu osmukanca.
Slika 19: Primerjava sposobnosti lovljenja radikala DPPH• neskladiščenega sušenega cvetnega prahu in sušenega cvetnega prahu skladiščenega dve leti pri sobni temperaturi v temi (D35, K35, H35 - cvetni prah posušen pri 35 °C/72 h, neskladiščen; D35S, K35S, H35S - cvetni prah posušen pri 35 °C/72 h, skladiščen;
D40, K40 - cvetni prah posušen pri 40 °C/24 h, neskladiščen; D40S, K40S - cvetni prah posušen pri 40 °C/24 h, skladiščen); različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Anjos in sod. (2019) so raziskovali vpliv skladiščenja devetih vzorcev cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin, mikrobiološko stabilnost in nekatere druge parametre.
Polovico vzorca so zamrznili pri –20 °C, drugo polovico pa posušili pri 42 °C do deleža vode 6-8%. Cvetni prah so skladiščili in po šestih mesecih naredili ekstrakcijo in analize.
Vsebnost skupnih fenolnih spojin in skupnih flavonoidov je bila po šestih mesecih skladiščenja večja v zamrznjenem cvetnem prahu v primerjavi s posušenim. Podobne rezultate smo dobili tudi v okviru naše raziskave, če primerjamo vsebnosti skupnih fenolnih spojin v skladiščenih zamrznjenih pri –18 °C in skladiščenih posušenih vzorcih cvetnega prahu. V vseh treh zamrznjenih skladiščenih vzorcih cvetnega prahu (DZS, KZS in HZS) (slika 20) smo namreč določili večjo vsebnost skupnih fenolnih spojin v primerjavi s posušenimi skladiščenimi vzorci (D35S, D40S, K35S, K40S in H35S) cvetnega prahu (slika 18). To bi morda lahko bila posledica tega, da se cvetnemu prahu zmanjša vsebnost skupnih fenolnih spojin že med samim sušenjem z vročim zrakom, kot je prav za te vzorce ugotovila že Angelova (2018). Kasneje pa med skladiščenjem, tako posušenega cvetnega prahu (skladiščenje pri sobni temperaturi) kot zamrznjenega (skladiščenje pri –18 °C), ostaja vsebnost fenolnih spojin primerljiva z vsebnostjo pred skladiščenjem.
Poleg vsebnosti fenolnih spojin in flavonoidov so Anjos in sod. (2019) določali tudi mikrobiološko stabilnost vzorcev cvetnega prahu. Ugotovili so, da je zamrznjen cvetni prah v primerjavi s sušenim manj mikrobiološko stabilen, saj je bila vsebnost kvasovk in plesni v zamrznjenih vzorcih večja kot v sušenem cvetnem prahu. Iz tega lahko sklepamo, da ima zamrznjen cvetni prah v primerjavi s posušenim cvetnim prahom po skladiščenju večjo vsebnost fenolnih spojin, vendar pa je iz vidika mikrobiološke varnosti in ohranjanja AOP med skladiščenjem za prehrano ljudi morda primernejši posušen. Vsi rezultati omenjenih raziskav se seveda nanašajo na cvetni prah kot čebelji pridelek.
4.2.2 Vpliv dveletnega skladiščenja zamrznjenega cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin in AOP
V treh vzorcih cvetnega prahu zamrznjenega in skladiščenega dve leti pri –18 °C smo določali vsebnost skupnih fenolnih spojin in vrednosti primerjali z zamrznjenim neskladiščenim cvetnim prahom (oznaka vzorcev: DZ, KZ in HZ), ki ga je analizirala Angelova (2018). Na sliki 20 lahko vidimo, da je pri dveh vzorcih cvetnega prahu opazen trend zmanjšanja vsebnosti skupnih fenolnih spojin, vendar razlike med neskladiščenim in skladiščenim cvetnim prahom niso statistično značilne. Iz tega lahko sklepamo, da skladiščenje cvetnega prahu dve leti v zamrzovalniku pri –18 °C ne vpliva na pomembno zmanjšanje vsebnosti fenolnih spojin.
Slika 20: Primerjava vsebnosti skupnih fenolnih spojin v zamrznjenem neskladiščenem cvetnem prahu (Angelova, 2018) in cvetnem prahu zamrznjenem skladiščenem dve leti (DZ, KZ, HZ - zamrznjen neskladiščen cvetni prah; DZS, KZS, HZS - zamrznjen skladiščen cvetni prah); različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
V izvlečkih iz cvetnega prahu, ki je bil zamrznjen in skladiščen pri –18 °C, smo določali tudi sposobnost lovljenja radikala DPPH•, ki je izražena kot EC50. Večja EC50 pomeni manjši AOP. Na sliki 21 opazimo zmanjšanje AOP po skladiščenju pri vzorcu KZS in vzorcu HZS.
Pri vzorcu DZS pa opazimo povečanje AOP.
Slika 21: Primerjava sposobnosti lovljenja radikala DPPH• zamrznjenega neskladiščenega cvetnega prahu (Angelova, 2018) in cvetnega prahu zamrznjenega skladiščenega dve leti (DZ, KZ, HZ - zamrznjen neskladiščen cvetni prah; DZS, KZS, HZS - zamrznjen skladiščen cvetni prah); različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Campos in sod. (2003) so preiskovali vpliv skladiščenja na AOP cvetnega prahu. Vzorce cvetnega prahu so skladiščili štiri leta. Ugotovili so, da lahko med tako dolgim skladiščenjem cvetnemu prahu pade AOP tudi do več kot 50 %, če pogoji skladiščenja niso ustrezni (brez nadzora vlage in temperature). Kot pravijo, naj bi bili pogoji, ki so primerni za hranjenje cvetnega prahu, suho, temno in hladno okolje. Prejšnja raziskava enega od avtorjev omenjene raziskave (Campos, 1997 cit. po Campos in sod., 2003) je pokazala, da so lastnosti cvetnega prahu in vsebnosti skupnih fenolnih spojin po enem letu skladiščenja ostale praktično nespremenjene, medtem ko se je AOP po skladiščenju cvetnega prahu zmanjšal za do 50 %. Kljub temu, da so bili v njihovi raziskavi pogoji skladiščenja nenadzirani (brez nadzora vlage in temperature), v naši raziskavi pa smo skladiščili zamrznjen cvetni prah (pri
18 °C), smo prišli do podobnih rezultatov. Med cvetnim prahom, skladiščenim pri –18 °C in svežim cvetnim prahom nismo opazili statistično značilnih razlik v vsebnosti skupnih fenolnih spojin, medtem ko se je AOP zmanjšal dvema od treh skladiščenih vzorcev. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je izguba AOP posledica sprememb na drugih sestavinah cvetnega prahu, ki prispevajo k AOP in ne nujno posledica sprememb v vsebnosti fenolnih spojin. Opisano kaže na to, da zveza med vsebnostjo skupnih fenolnih spojin in AOP ni absolutna, kar je lahko posledica različne aktivnosti različnih fenolnih spojin in prisotnosti drugih antioksidativnih spojin v cvetnem prahu (Campos in sod., 2003).
4.3 VPLIV TEMPERATURE IN ČASA TOPLOTNE OBDELAVE CVETNEGA