Za ugotavljanje vpliva liofilizacije kot načina sušenja cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin, skupnih flavonoidov in AOP smo uporabili tri vzorce cvetnega prahu osmukanca letnik 2020 (CPA, CPB in CPC). Za primerjavo pa smo izvedli še konvencionalni način sušenja, to je sušenje v konvekcijskem sušilniku z vročim zrakom pri 60 °C 24 h do vsebnosti vode 6-8 %. Vrednosti smo primerjali z neposušenim cvetnim prahom.
4.4.1 Vpliv liofilizacije cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin
Na sliki 24 lahko vidimo, da način sušenja ni vplival na vsebnost skupnih fenolnih spojin pri vzorcih CPA in CPB. Le pri vzorcu CPC lahko opazimo nekoliko večjo vsebnost skupnih fenolnih spojin v liofiliziranem cvetnem prahu v primerjavi s sušenim pri 60 °C.
Slika 24: Vsebnost skupnih fenolnih spojin v cvetnem prahu osmukancu, sušenem z liofilizacijo in z vročim zrakom; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Cinkmanis in sod. (2017) so proučevali vpliv postopkov sušenja na vsebnost skupnih fenolnih spojin, skupnih flavonoidov in AOP cvetnega prahu. Primerjali so vsebnost v svežem cvetnem prahu, cvetnem prahu, sušenem z vročim zrakom in liofiliziranem cvetnem prahu. Ugotovili so, da ima liofiliziran cvetni prah sicer nekoliko manjšo vsebnost skupnih fenolnih spojin, kot cvetni prah, sušen z vročim zrakom. Vendar, podobno kot mi za vzorca CPA in CPB, med vrednostmi niso določili statistično značilnih razlik. Ugotovili so tudi, da ima liofiliziran cvetni prah manjšo vsebnost skupnih fenolnih spojin od neposušenih vzorcev, kar pa je v nasprotju z našimi rezultati.
De-Melo in sod. (2016) so podobno kot mi proučevali vpliv sušenja z vročim zrakom in liofilizacije na vsebnost fenolnih spojin in AOP cvetnega prahu. Ugotovili so, da ima liofiliziran cvetni prah večjo vsebnost skupnih fenolnih spojin od cvetnega prahu, ki so ga sušili z vročim zrakom. Določili so vsebnost fenolnih spojin 19,7 mg GA/gs.s. (zbran aprila) in 9,2 mg GA/gs.s. (zbran septembra) za cvetni prah, sušen z vročim zrakom in 21,4 mg GA/gs.s. (zbran aprila) in 10,7 mg GA/gs.s. (zbran septembra) za liofiliziran cvetni prah.
Kanar in Mazi (2019) so proučevali vpliv različnih načinov sušenja cvetnega prahu na vsebnost skupnih fenolnih spojin in AOP cvetnega prahu. Cvetni prah so sušili do masnega deleža vode manj kot 8 %. Ugotovili so, da je konvencionalno sušenje z vročim zrakom (35, 50 in 60 °C) vplivalo na zmanjšanje vsebnosti skupnih fenolnih spojin. Liofilizacija in nekateri režimi sušenja z mikrovalovi so se izkazali za najboljše za ohranjanje vsebnosti skupnih fenolnih spojin, saj v primerjavi z neposušenimi vzorci niso zaznali pomembnega zmanjšanja. Podobno smo za liofiliziran cvetni prah ugotovili tudi mi, saj v primerjavi z neposušenim cvetnim prahom nismo opazili zmanjšanja vsebnosti. Zmanjšanja vsebnosti
sicer nismo opazili niti pri sušenju pri 60 °C/24 h, vendar pa, kot je prikazano v poglavju 4.3, lahko pride pri določenih režimih toplotne obdelave z vročim zrakom do zmanjšanja vsebnosti skupnih fenolnih spojin in je zato morda liofilizacija primernejša metoda sušenja.
Keskin in Özkök (2020) so proučevali vpliv različnih načinov sušenja (vroč zrak, liofilizacija) na sestavo cvetnega prahu. Poleg ostalih sestavin so določali tudi vsebnost skupnih fenolnih spojin. Ugotovili so, podobno kot mi za vzorec CPC, da ima cvetni prah, sušen z liofilizacijo, večjo vsebnost skupnih fenolnih spojin od cvetnega prahu, sušenega z vročim zrakom. Vsi rezultati omenjenih raziskav se seveda nanašajo na cvetni prah kot čebelji pridelek.
4.4.2 Vpliv liofilizacije cvetnega prahu na vsebnost skupnih flavonoidov
Kot lahko vidimo na sliki 25, med sušenjem cvetnega prahu pri 60 °C ni prišlo do sprememb v vsebnosti skupnih flavonoidov glede na vrednosti za neposušen cvetni prah. Pri vseh treh vzorcih pa lahko opazimo, da ima liofiliziran cvetni prah večje vsebnosti skupnih flavonoidov od neposušenega cvetnega prahu in cvetnega prahu, sušenega pri 60 °C.
Slika 25: Vsebnost skupnih flavonoidov v cvetnem prahu osmukancu sušenem z liofilizacijo in z vročim zrakom; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Podobno kot mi, so ugotovili tudi Dias in sod. (2016), ki so primerjali vpliv liofilizacije in sušenja z vročim zrakom na vsebnost bioaktivnih spojin cvetnega prahu. Ugotovili so, da ima liofiliziran cvetni prah večjo vsebnost skupnih flavonoidov od cvetnega prahu, sušenega z vročim zrakom. Podobno kot mi za vzorec CPC, so v liofiliziranem cvetnem prahu določili tudi večjo vsebnost skupnih fenolnih spojin.
Do zanimivih ugotovitev so prišli Ranieri in sod. (2019), ki so ugotavljali vpliv liofilizacije na vsebnost rutina v cvetnem prahu. Vzorce so sušili 270, 420 in 540 min. V cvetnem prahu, ki so ga sušili 540 min, se vsebnost rutina ni statistično razlikovala od neposušenega cvetnega prahu, medtem, ko je bila vsebnost v cvetnem prahu, sušenem 420 min od obeh manjša. Najkrajši čas obdelave pa je povzročil kar več kot 60 % zmanjšanje vsebnosti rutina.
Podobno so za vsebnost rutina ugotovili tudi Castagna in sod. (2020) v vzorcih kostanjevega in vrbinega cvetnega prahu. V začetnih fazah liofilizacije je bila vsebnost rutina manjša kot v neposušenih vzorcih, v končnih fazah pa celo večja od vsebnosti v neposušenih vzorcih.
To pa ni veljalo za vzorce, sušene z vročim zrakom, saj je bila v končnih fazah sušenja vsebnost manjša kot v neposušenem cvetnem prahu. Čeprav je v omenjenih raziskavah šlo za določanje vsebnosti rutina in ne skupnih flavonoidov, pa smo v naši raziskavi za vsebnost skupnih flavonoidov po sušenju podobno opazili, da je le-ta v liofiliziranem cvetnem prahu večja kot v neposušenem, medtem ko je po sušenju z vročim zrakom vsebnost ostala nespremenjena.
V nasprotju z našimi ugotovitvami Cinkmanis in sod. (2017) niso določili statistično značilnih razlik med vsebnostjo skupnih flavonoidov v neposušenem cvetnem prahu, v cvetnem prahu, sušenem z vročim zrakom in v liofiliziranem cvetnem prahu.
4.4.3 Vpliv liofilizacije cvetnega prahu na AOP
Na sliki 26 lahko vidimo, da so pri liofiliziranem cvetnem prahu vrednosti EC50 v primerjavi z neposušenim cvetnim prahom manjše, kar pomeni, da je prišlo do povečanja AOP. Med sušenjem cvetnega prahu pri 60 °C/24 h je pri enem vzorcu prišlo do zmanjšanja AOP, pri dveh vzorcih pa nismo opazili statistično značilnih razlik med AOP neposušenega in sušenega cvetnega prahu.
Pri vseh treh vzorcih ima liofiliziran cvetni prah večji AOP od cvetnega prahu, sušenega z vročim zrakom, zato lahko iz tega sklepamo, da je liofilizacija primernejši način sušenja cvetnega prahu za ohranjanje AOP od sušenja z vročim zrakom pri 60 °C.
Slika 26: Sposobnost lovljenja radikala DPPH• cvetnega prahu osmukanca sušenega z liofilizacijo in z vročim zrakom; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko znotraj posameznega vzorca (P<0,05)
Podobno kot mi, so De-Melo in sod. (2016) in Dias in sod. (2016) ugotovili, da ima liofiliziran cvetni prah večji AOP od sušenega z vročim zrakom.
Kot že omenjeno v poglavju 4.4.1, so Kanar in Mazi (2019) proučevali vpliv različnih načinov sušenja cvetnega prahu na AOP. Ugotovili so, da za ohranjanje AOP sušenje cvetnega prahu z vročim zrakom ni najprimernejši način. Tako kot mi, so določili za cvetni prah, sušen z liofilizacijo, večji AOP od cvetnega prahu, sušenega z vročim zrakom. V nasprotju z rezultati naše raziskave, pa je imel neposušen cvetni prah večji AOP tudi od liofiliziranega cvetnega prahu.
Song in sod. (2019) so preiskovali vpliv sušenja z vročim zrakom na AOP cvetnega prahu in ugotovili, da se AOP zmanjšuje s časom sušenja. Prav tako so ugotovili, da povečanje temperature sušenja še dodatno zmanjša AOP cvetnega prahu. Do podobnih zaključkov so prišli tudi Michalska in sod. (2017), ki so preiskovali vpliv različnih tehnik sušenja na fenolne spojine in AOP tropin črnega ribeza. Do tega naj bi prišlo zaradi razgradnje občutljivih antioksidativnih spojin, kot so flavonoidi, karotenoidi, askorbinska kislina in druge fenolne spojine. Poleg tega pride med sušenjem cvetnega prahu tudi do oksidacije maščob, kar privede do tvorbe lipidnih radikalov (Rahman in sod., 2009). To zmanjša kapaciteto aktivnih spojin cvetnega prahu za lovljenje prostih radikalov. Rezultati njihove raziskave se v celoti ne skladajo z našimi, saj smo le za enega (CPA) od treh vzorcev cvetnega prahu, ki smo jih sušili z vročim zrakom, določili manjši AOP od AOP neposušenega cvetnega prahu.
4.5 VPLIV SKLADIŠČENJA IZVLEČKOV CVETNEGA PRAHU OSMUKANCA NA