• Rezultati Niso Bili Najdeni

VSEBINE POUČEVANJE

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

VSEBINE POUČEVANJE

Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju kroničnega bronhitisa, je opustitev kajenja (Šuškovič, 2011). Seznanjanje posameznika z dejavniki tveganja, posledicami kajenja in prenehanju kajenja na pljučno funkcijo ni nikoli dovolj poudarjena, navaja Kopčaver-Guček (2009), kajti poučevanje izboljša znanje o bolezni, zveča zmožnosti spoprijemanja z njo in izboljša splošno zdravstveno stanje.

Kadilci, ki se zdravijo v bolnišnici, so posebno dojemljivi za opustitev kajenja (Šuškovič, 2011). Njihova bolezen, ki jih je pripeljala v bolnišnico, jih lahko dodatno motivira za to. Tudi bolnišnično okolje, kjer je kajenje prepovedano, kadilcu pomaga, da se odloči za prenehanje kajenja in vztraja pri svoji odločitvi.

Šorli (2015) navaja, da je kajenje velik razlog, da bolniki kljub težavam ne obiščejo zdravnika, kajti zavedajo se, da bo prva stvar, ki jim bo rekel zdravnik naj opustijo kajenje.

Zdravstveni delavec naj kadilcu jasno in odločno svetuje opustitev kajenja (Šuškovič, 2011). Kadilci so dostikrat tudi bolj dovzetni za ta nasvet, kadar je povezan z razlogom, zaradi katerega je bolnik obiskal zdravnika. Pomemben je način podajanja nasveta. Šuškovič (2011) opozarja, da kadilcu ne pridigamo o škodljivostih kajenja, niti mu ne grozimo, vendar mu posebej poudarimo, da je najbolj pomembna stvar, ki jo kadilec lahko stori za svoje zdravje, opustitev kajenja.

V sklopu pouka je pomembno seznaniti bolnika z naravo bolezni (Šuškovič et al., 2011), vplivom kajenja, pravilnim dihanjem, zdravili, učinki respiratorne rehabilitacije in prognozo bolezni. Bolniki s KOPB so pogosto shujšani, zato je vedno potrebno preveriti kako je z njihovo mišično maso (Šorli, 2015).

Bolnike poučimo o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane, svetujemo uporabo prehranskih nadomestkov, če so ti potrebni, in pomagamo pri zmanjšanju telesne teže, če je to potrebno. (Šuškovič et al., 2011),

Šorli (2015) meni, da je samostojno delovanje v vsakdanjem življenju pri bolnikih s KOPB zelo oteženo, ne morejo nikamor, zaprti so v stanovanje.

Zaradi občutka težke sape se izognejo vsakemu naporu, ki težko sapo izzove.

Telesna dejavnost, opustitev kajenja, izobraževanje o bolezni, zdravilih in njihovi uporabi, učenje respiratorne fizioterapije, delovne terapije, psihološke podpore in podpore dietetika so temeljni ukrepi, ki vodijo k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja. Šorli (2015) svetuje, da pri poučevanju bolnikov s KOPB vključimo vse strokovnjake, kajti skupaj so uspešnejši.

Seznanjanje bolnikov o bolezni ne izboljša pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, se pa poveča sposobnost obvladovanja bolezni in izboljša kakovost življenja (Bratkovič, 2011). Po smernicah Gold (2010) poučujemo

bolnike glede na stopnjo obolenja in glede na njihove intelektualne sposobnosti. Bratkovič (2011) meni, da mora biti učenje prilagojeno socialnemu okolju ter intelektualnim sposobnostim pacienta in zdravstvenih delavcev. Biti mora enostavno in praktično. Pacient mora biti predvsem seznanjen z naravo bolezni: kaj jo povzroča, kako napreduje, kako jo je mogoče preprečevati ali upočasniti poslabšanje pljučne funkcije, kakšni so možni zapleti, kakšna je vloga zdravstvenih delavcev in pacienta samega, ter možnostmi samozdravljenja, zdravljenja na domu in v bolnišnici.

ZAKLJUČEK

Pomembno dejstvo je, da je vsako bolezen bolje preprečevati kot zdraviti, kar še zlasti velja za KOPB, saj prizadene bolnika na vseh področjih njegovega življenja. Pri tem imamo pomembno vlogomedicinske sestre v okviru zdravstveno-vzgojnega programa. Z njim želimo bolnika usposobiti za kakovostnejše življenje, kljub omejitvam, ki jih ima zaradi bolezni. Uspešen bolnik je tisti, ki dobro sprejme svojo bolezen in bolezen tudi dobro obvlada. Z dobro zastavljenim zdravstveno vzgojnim programom in s samo izvedbo bomo kljub omejitvam, ki jih imajo bolniki s KOPB pri gibanju, dosegli izboljšanje zdravstvene kakovosti življenja obolelih ter upočasnili napredovanje bolezni. Seveda pa pri tem potrebujemo motiviranega bolnika, ki je pripravljen ponujeno pomoč in nasvete uporabiti sebi v prid.

Za konec pa še misel angleškega pisatelja, ki je živel v prvi polovici prejšnjega stoletja, ki pravi:

»Pomagati drugim je dobro, naučiti jih, da pomagajo sami sebi, je bolje.«

George Orwell (1903–1950) Literatura

Bratkovič M. Zdravstvena vzgoja bolnikov s KOPB – Šola KOPB na Kliniki Golnik. Modul:

Astma, KOPB, Alergijski rinitis. Program za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, Golnik, 5.–11. maj 2011. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo;

2011: 49–51. Dostopno na:

http://www.klinika-golnik.si/strokovna-javnost/referencne-ambulante/datoteke/prirocnik_RA_2011a.pdf (8. 2. 2014).

Global Initiative for Chronic Obstructive Lung Disease (GOLD). Global strategy for the diagnosis, management and prevention of chronic obstructive pulmonary disease.

Update, 2010. Dostopno na: http://www.goldcopd.org (8. 2. 2016).

Hostar H. Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom [diplomsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru; 2012.

Hoyer S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo;

2005.

Ivašković D. Rehabilitacija srčno-žilnega bolnika. Novo mesto: Krka d. d. Novo mesto;

2008.

L.Žerdoner: Zdravstvena vzgoja bolnikov s KOPB

Kamin T. Zdravstvena vzgoja - moč medicinskih sester. In: Kvas A. Zbornik prispevkov z recenzijo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov;

2011

Kopčavar Guček N. Vodenje bolnika s KOPB v ambulanti družinske medicine. In:

Klemenc D. Ketiš Z, Drešček M, eds. Hipertenzija pri bolniku s sladkorno boleznijo, BHP in urgentna stanja v urologiji, kakovost življenja s KOPB, nevropatska bolečina, bipolarna motnja in fizioterapija: zbornik predavanj/ IX. Kokaljevi dnevi, Kranjska Gora, 3. in 4. april 2009. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 2009.

Družinska medicina; 2009, 7(Suppl 1); 21–31.

Kvas A. Medicinske sestre na področju promocije zdravja in zdravstvene vzgoje: Kje smo, kam gremo? In: Kvas A, eds. Zdravstvena vzgoja – moč medicinskih sester:

zbornik prispevkov z recenzijo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2011; 33–45.

Rep E. Vpliv pljučne rehabilitacije na kakovost življenja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo [diplomsko delo]. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede v Slovenj Gradcu; 2013.

Svetovna pobuda o kronični obstruktivni pljučni bolezni. Priročnik za diagnozo, zdravljenje in preprečevanje KOPB. Vodnik za zdravstvene delavce. Revidirana izdaja 2011. Dostopno na:

http://www.goldcopd.org/uploads/users/files/GOLD_Pocket_Slovenia_2011.pdf (8. 2.

2016)

Šorli J. Rehabilitacija je edini nujni del zdravljenja KOPB. Pharmonia. 2015;13:13-14.

Šuškovič S. Bolezni dihalnih poti. In: Košnik, M, Mravlje, F, Štajer, D, Črnelč, P, Koželj, M, Andoljšek, D, eds. Interna medicina. Ljubljana: Založba Littera Picta, d. o.o., Slovensko medicinsko društvo; 2011.

Šuškovič S., Škrgat S., Šorli J. Kronična obstruktivna pljučna bolezen. In: Košnik, M, Mravlje, F, Štajer, D, Črnelč, P, Koželj, M, Andoljšek, D, eds. Interna medicina.

Ljubljana: Založba Littera Picta, d. o.o., Slovensko medicinsko društvo; 2011

Žerdoner L, Turinek JR. Pomen zdravstvene nege pri rehabilitaciji pacientov obolelih za KOPB. In: Prestor L, Bratkovič M, eds. Zbornik predavanj/Strokovni seminar Novi izzivi pri obravnavi pulmološkega pacienta, Velenje 27. – 28. maj 2011. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji; 2011: 89 – 95.

KAKO SO BOLNIKI Z ASTMO IN KOPB POUČENI NA DAN