Vsebnost skupnih flavonoidov in posameznih skupin flavonoidov v

Vsebnost skupnih flavonoidov smo določali spektrofotometrično z metodo z AlCl3. V reakciji flavonoidov z AlCl3 namreč nastanejo kompleksne spojine, ki jih je mogoče določiti spektrofotometrično. Rezultate smo podali v ekvivalentih rutina (kot mg RU/gs.s.).

Vsebnosti skupnih flavonoidov v svežih vzorcih cvetnega prahu osmukanca letnik 2019 so prikazane na sliki 13. Vsebnosti se po večini med seboj statistično razlikujejo, izjema sta le vzorca CP10 in CP11, med katerima nismo določili statistično značilne razlike. Podobno kot za vsebnost skupnih fenolnih spojin, smo najmanjšo vsebnost skupnih flavonoidov določili v vzorcu CP7, to je (3,0 ± 0,1) mg RU/gs.s.. Največjo vsebnost skupnih flavonoidov smo določili v vzorcu CP12, to je (12,1 ± 0,6) mg RU/gs.s., v istem vzorcu smo določili tudi največjo vsebnost skupnih fenolnih spojin.

Če primerjamo vrednosti, ki so podane na slikah 12 (vsebnost skupnih fenolnih spojin) in 13 (vsebnost skupnih flavonoidov), lahko opazimo, da smo tako najmanjšo vsebnost skupnih flavonoidov kot skupnih fenolnih spojin določili v cvetnem prahu, ki je bil zbran v osrednji Sloveniji, največjo pa v cvetnem prahu, ki je bil zbran na Primorskem. Za povezavo med obema parametroma smo določili vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta 0,976, kar kaže na močno povezavo med parametroma.

Slika 13: Vsebnost skupnih flavonoidov v svežem cvetnem prahu osmukancu; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko (P<0,05)

Yang in sod. (2020) so preiskovali vsebnost flavonoidov v cvetnem prahu. Pripravili so izvlečke v etanolu iz predhodno liofiliziranega cvetnega prahu. Vsebnost skupnih flavonoidov se je gibala od 3,4 do 14,5 mg RU/gs.s., kar je primerljivo z rezultati naših analiz.

Podobne vrednosti je v vzorcih spomladanskega cvetnega prahu zbranega leta 2017 na različnih geografskih območjih Slovenije določila tudi Angelova (2018), in sicer od 4,9 do 13,2 mg RU/gs.s..

Vsebnost skupnih flavonoidov so v cvetnem prahu določali tudi Kaškonienė in sod. (2015).

Za analize so uporabili 14 vzorcev cvetnega prahu iz Latvije, sedem vzorcev iz Litve, enega iz Španije in dva vzorca iz Kitajske. Izvlečke so pripravili z 80 % metanolom. Vsebnost skupnih flavonoidov je bila med 6,1 in 11,6 mg RU/g cvetnega prahu. Naše vrednosti so se gibale med 2,2 in 10,1 mg RU/g. Ker so v omenjeni raziskavi vrednosti podane na g cvetnega prahu in ne na g suhe snovi, podajam na tem mestu zaradi korektnejše primerjave tudi vrednosti za naš cvetni prah na enak način. Za posamezne vzorce slovenskega cvetnega prahu so vrednosti manjše, sicer pa so rezultati primerljivi.

Adaškevičiute in sod. (2019) so opravili primerjavo fizikalno-kemijskih lastnosti cvetnega prahu z ostalimi čebeljimi pridelki. Uporabili so vzorce sušenega cvetnega prahu in pripravili izvlečke z bidestilirano vodo. Vsebnost skupnih flavonoidov v njihovih vzorcih se je gibala med 1,1 in 4,8 mg RU/g cvetnega prahu. Njihove vrednosti so manjše od naših, kar bi lahko bila posledica več dejavnikov. Domnevamo, da je vzrok uporaba sušenih vzorcev, saj bi sušenje cvetnega prahu lahko vplivalo na zmanjšanje vsebnosti skupnih flavonoidov (Kayacan in sod., 2018), ali izbira ekstrakcijskega topila (Silva in sod., 2009). Prav tako pa

bi lahko bila manjša vsebnost posledica različnega botaničnega in geografskega porekla cvetnega prahu.

V cvetnem prahu smo določali tudi posamezne skupine flavonoidov. Na sliki 14 je prikazana vsebnost skupnih flavonov in flavonolov v svežem cvetnem prahu osmukancu letnik 2019.

Vsebnost je izražena v ekvivalentih kvercetina (kot mg KV/gs.s.). Vrednosti se gibajo med 1,4 in 2,4 mg KV/gs.s.. Med seboj se vrednosti za vzorce cvetnega prahu statistično razlikujejo, z izjemo vzorcev CP7 in CP10, med katerima nismo določili statistično značilne razlike. Vsebujeta pa najmanj flavonov in flavonolov; vzorec CP7 vsebuje (1,4 ± 0,03) mg KV/gs.s. in vzorec CP10 vsebuje (1,5 ± 0,1) mg KV/gs.s.. Največ flavonov in flavonolov smo določili v cvetnem prahu CP12, to je (2,4 ± 0,03) mg KV/gs.s..

Če primerjamo med seboj vzorce cvetnega prahu glede na vsebnost skupnih fenolnih spojin (slika 12), skupnih flavonoidov (slika 13) oziroma skupnih flavonov in flavonolov (slika 14), lahko opazimo, da smo najmanjšo vsebnost vseh navedenih spojin določili v cvetnem prahu, ki je bil zbran na geografskem območju osrednje Slovenije, največjo pa v cvetnem prahu, ki je bil zbran na Primorskem. Določili smo močno povezavo med vsebnostjo skupnih fenolnih spojin in skupnih flavonov in flavonolov. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta je 0,871.

Slika 14: Vsebnost skupnih flavonov in flavonolov v svežem cvetnem prahu osmukancu; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko (P<0,05)

Asmae in sod. (2021) so preiskovali botanični izvor, fizikalno-kemijske lastnosti in AOP maroškega cvetnega prahu. Zbrali so osem vzorcev cvetnega prahu in jih do ekstrakcije hranili v hladilniku. Ekstrakcija je potekala 1 teden v 70 % etanolu ob stresanju, sledila je 30 min ultrazvočna kopel in nato filtracija. Izvlečke so do analiz hranili pri –20 °C. Vsebnost flavonov in flavonolov v njihovih vzorcih se je gibala med 0,2 in 6,3 mg KV/g cvetnega

prahu, kar je nekoliko večji razpon kot pri nas, vendar so naše vrednosti kljub temu v okviru njihovih, saj smo v naših izvlečkih določili med 1,1 in 2,0 mg KV/g cvetnega prahu. Ker so v omenjeni raziskavi vrednosti podane na g cvetnega prahu in ne na g suhe snovi, podajam na tem mestu zaradi korektnejše primerjave tudi vrednosti za naš cvetni prah na enak način.

Vsebnost flavonov in flavonolov so določali tudi Stanciu in sod. (2008) v etanolnih izvlečkih cvetnega prahu iz Transilvanije. Njihove vrednosti so se gibale med 0,2 in 1,0 mg KV/gs.s., kar je manj kot v naših vzorcih cvetnega prahu.

Slika 15: Vsebnost skupnih flavanonov in dihidroflavonolov v svežem cvetnem prahu osmukancu; različne nadpisane črke pomenijo statistično značilno razliko (P<0,05)

V svežem cvetnem prahu osmukancu letnik 2019 smo določili tudi vsebnost skupnih flavanonov in dihidroflavonolov in jo izrazili v ekvivalentih naringenina (kot mg NA/gs.s.).

Vrednosti so prikazane na sliki 15. Določili smo med 12,2 in 15,1 mg NA/gs.s.. Stanciu in sod. (2008) so v zgoraj omenjenih izvlečkih določali tudi to skupino flavonoidov. Vrednosti so se gibale med 2,2 in 16,2 mg NA/gs.s. in so primerljive z našimi.

Med vsebnostjo skupnih flavanonov in dihidroflavonolov in vsebnostmi skupnih fenolnih spojin, skupnih flavonoidov oziroma skupnih flavonov in flavonolov nismo določili statistično značilne povezave.