• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vzorci biomateriala pred biorazgradnjo (levo) in vzorci biomateriala po

In document MAGISTRSKO DELO (Strani 68-79)

dnevu izpostavljenosti razmeram za biorazgradnjo (desno) [osebni arhiv]

Slika 44: Primerjava vpojnosti madežev med Vivre materialom in bombažno tkanino [osebni arhiv]

52 3.3.3 Raziskovanje vizualnih lastnosti bioplastičnih materialov

3.3.3.1 Dodajanje barv

V osnovi je biomaterial prozoren. Z dodajanjem različnih naravnih pigmentov pa lahko dosežemo različne barve materiala. Preizkusili smo dodajati barve, pridobljene iz sokov sadja in zelenjave, s prekuhavanjem, pri čemer običajno nastanejo rahlo prozorni barvni odtenki, saj barva ni koncentrirana. V nadaljevanju smo jih nadomestili z jedilnimi pigmenti, s katerimi lahko dosežemo močne barvne odtenke.

Slika 45: Barva, pridobljena iz soka rdečega zelja [osebni arhiv]

Slika 46: Obarvanje materiala z rdečim in modrim jedilnim barvilom

[osebni arhiv]

53 Preizkusili smo tudi zemeljske pigmente ter pigmente iz naravnih mineralov in kamnin, ki se običajno uporabljajo v naravni kozmetiki. Oboji dajo pri isti količini nekoliko manj intenzivne odtenke kot jedilna barvila. Pigmenti iz naravnih mineralov in kamnin pa dosežejo bolj intenzivne barve od zemeljskih.

3.3.3.2 Dodajanje vzorcev

Vmešanje ali naknadno polaganje različnih rastlinskih delov, ki gradijo vzorce

Slika 47: Barva, pridobljena iz zelenega in rožnatega mineralnega

pigmenta [osebni arhiv]

Slika 48: Oblikovanje vzorca iz odpadlih cvetov sobne rastline, rdečih čebulnih olupkov in rožmarinovih listov [osebni arhiv]

54 Dodajanje vzorcev iz mrežic in čipk

Z dodajanjem različnih naravnih mrežastih plasti lahko z bioplastično maso ustvarimo nežne teksture in z drugačnimi barvami tudi vzorce. Z izrezom iz kompaktnega naravnega materiala pa lahko ustvarimo svoje vzorce.

Vzorčenje z lepljenjem kosov bioplastike

S toploto likalnika lahko dele bioplastike zlepimo skupaj.

Slika 49: Kolaž vzorcev, narejenih iz mrežic in čipk [osebni arhiv]

Slika 50: Oblikovanje vzorcev s topljenjem z likalnikom [osebni arhiv]

55 Ustvarjanje vzorca s pihanjem pigmenta

Ko je bioplastika še v delno tekočem stanju, je rahlo lepljiva in vase vsrka delce pigmenta, ki ga lahko spihamo s sušilnikom ali kakšno drugo podobno napravo. Pri tem se ustvari zanimiv vzorčasti učinek.

Vzorčenje z naravnimi vlakni

Slika 51: Ustvarjanje vzorca s pihanjem pigmenta kokosovega oglja [osebni arhiv]

Slika 52: Kolaž oblikovanja vzorcev z naravnimi vlakni [osebni arhiv]

56 Naključni vzorci

Naključni vzorci lahko nastanejo v stiku s še ne povsem posušenimi materiali.

Naključni vzorci lahko nastanejo tudi pri sušenju na kovinski plošči ob posebni reakciji.

Laserski rez

Slika 53: Naključni vzorec, oblikovan s stikom s še neposušenimi materiali [osebni arhiv]

Slika 54: Kolaž dobljenih naključnih vzorcev pri sušenju na kovinski plošči [osebni arhiv]

57 Vzorci z laserskim rezom

Biomaterial se lahko reže z laserskim rezalnikom. Da konci preveč ne potemnijo, je bolje, da biomaterial režemo skupaj s papirjem za peko.

Oblikovanje vzorca z neenakomernim nanašanjem (kapljanjem) Slika 55: Kolaž vzorcev, pridobljenih z laserskim rezom [osebni arhiv]

Slika 56: Oblikovanje vzorca in oblike z neenakomernim nanašanjem/kapljanjem biomase [osebni arhiv]

58 3.3.3.3 Dodajanje tekstur

Teksturiranje materiala z že obstoječo teksturirano površino

Oblikovanje 3D tekstur s posebno narejenim modelom

Preizkusili smo različne naravne materiale, ki bi bili lahko primerni za preoblikovanje v model in bi omogočili čim boljše sušenje in oblikovanje biomateriala.

Slika 57: Kolaž vzorcev, narejenih s teksturirano površino [osebni arhiv]

Slika 58: Primer glinenega modela za oblikovanje tekstur [osebni arhiv]

59 3.3.4 Raziskava oblikovanja materiala v oblačilni kos

3.3.4.1 Spajanje s topljenjem bioplastike

Topljenje materiala je potekalo z likalnikom. Ta način je sicer pokazal nekaj potenciala, vendar pa se na nekaterih mestih bioplastični deli začnejo ločevati drug od drugega. Treba je paziti tudi, da bioplastike ne segrevamo pri visoki temperaturi, saj sicer postaja krhka.

Slika 59: Kolaž tekstur, narejenih s predhodno narejenim modelom [osebni arhiv]

Slika 60: Poizkus oblikovanja oblačila s topljenjem bioplastike, prikaz od spredaj [osebni arhiv]

60 3.3.4.2 Oblikovanje oblačila po modelu

Ker je bioplastika na začetku v tekočem stanju in se nato strdi, smo pomislili tudi na oblikovanje po modelu, s čimer bi se izognili trošenju dodatne energije pri šivanju.

3.3.4.3 Šivanje

Pri šivanju tanjšega bioplastičnega materiala in materiala srednje debeline se je izkazalo, da bioplastika ni tako primerna za šivanje, saj se material po šivu trga.

Takšna bioplastika tudi ni dovolj stabilna za oblačilno uporabo, predvsem na delih oblačila, kjer se telo veliko premika.

Slika 61: Poizkus oblikovanja oblačila po modelu [osebni arhiv]

Slika 62: Poizkus šivanja bioplastičnega materiala z bambusovimi vlakni [osebni

arhiv]

61 :

Slika 63: Poizkus šivanja tanjšega bioplastičnega materiala v oblačilo

[osebni arhiv]

Slika 64: Poizkus šivanja tanjšega biomateriala v oblačilo [osebni arhiv]

Slika 65: Poizkus šivanja tanjšega biomateriala z bambusovimi vlakni, debelejšega biomateriala z bambusovimi vlakni in zelo debelega biomateriala v

oblačilo [osebni arhiv]

62 Za šivanje so se bolje izkazali zelo debeli biomateriali, vendar se tudi ti sčasoma strgajo. Bolje se je izkazala bioplastika z bambusovimi vlakni, vendar kjer vlakna niso prisotna zaradi oteženega enakomernega nanašanja, prav tako lahko pride do trganja. Za šivanje se je najbolje izkazala bioplastika, nanesena na 100-%

bambusovo tetra tkanino, ki omogoča tudi šivanje izbočenih žepov in več detajlov ter s tem večjo funkcionalnost oblačilnih kosov. Takšen material je hkrati prijetnejši za nošnjo, saj neposredno s kožo daje toplejši in mehkejši občutek. Dotik neposredno z bioplastiko pa daje bolj plastičen občutek.

3.4 RAZVOJ IN IZVEDBA KOLEKCIJE OBLAČIL

3.4.1 Izhodišče

Izhodišče za kolekcijo vrhnjih oblačil sem našla v svetu, kjer živimo. Velik navdih so bila dela angleškega družbenokritičnega umetnika Joeja Webba (1976). Webb je avtor ročno narejenih provokativnih kolažev, pri katerih gre pogosto za združevanje nasprotujočih si idej. Kolaže sestavlja iz fotografij, ki jih najde v različnih revijah.

Izdeluje jih izključno analogno in prisotne so določene omejitve v primerjavi z digitalnimi kolaži, kar jim daje poseben čar, saj je veliko odvisno od naključij. Njegovi kolaži imajo pogosto močno sporočilo in se dotikajo vprašanja o okoljevarstveni problematiki, vojni in neenakosti. Avtor se sprašuje o naši vlogi v vesolju in nas nagovarja, da se ustavimo, postanemo bolj ozaveščeni, zavestni in z globljo vsebino. Meni namreč, da smo ljudje otopeli, živimo v nekem samodejnem načinu

Slika 66: Poizkus šivanja biomateriala, podloženega z

In document MAGISTRSKO DELO (Strani 68-79)