Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na varnost v cestnem prometu, je voznik (človek) s svojim mnenjem, čustvi, značajem in temperamentom ter, kar je najpomembneje, vedenjem. Na te lastnosti je treba vplivati, če želimo kulturno in varno obnašanje voznikov v prometu. Vozniki in drugi udeleženci v cestnem prometu so odgovorni za varnost v cestnem prometu več kot 90-odstotno, zato je teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za voznike v šoli vožnje zelo pomembno za oblikovanje odgovornih udeležencev v prometu. Če se kandidat usposablja v šoli vožnje, kjer so predavatelji cestno-prometnih predpisov in učitelji vožnje strokovno usposobljeni in opravljajo svoje delo odgovorno v skladu s predpisanim programom usposabljanja, dobijo kandidati trdno osnovo za samostojno, varno in odgovorno vožnjo.
Kako izbrati kakovostno šolo vožnje, ki nas bo usposobila v varnega in odgovornega voznika?
Najboljšo šolo vožnje bomo izbrali tako, da se bomo pozanimali pri prijateljih, znancih in vrstnikih o strokovnosti, prijaznosti in drugih podrobnostih, ki so pomembne, da bomo z usposabljanjem zadovoljni in da bomo postali varni in odgovorni vozniki. Iskanje najcenejše poti do vozniškega dovoljenja po navadi ni najboljša.
V teoretskem delu diplomske naloge smo opredelili sodobne pristope k usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil. Predstavili smo teoretični in praktični del usposabljanja.
Za vse te postopke poznamo zakonodajo, ki ureja delo šole vožnje. Predstavili smo možnosti, s katerimi lahko po opravljenem programu usposabljanja vozijo s spremljevalcem in nadgradijo znanje.
V diplomski nalogi so obravnavani podatki na teoretičnem in praktičnem delu vozniškega izpita za obdobje od leta 2015 do leta 2020, ker v času pisanja diplomske naloge nismo imeli celoletnih podatkov, kar bi bilo zanimivo preveriti za nadaljnjo obravnavo, ampak mislim, da se ne bodo bistveno spreminjali.
Ugotovili smo da, je povprečen uspeh kandidatov na praktičnem delu vozniškega izpita B kategorije na območju Slovenije 52,3 %, v šoli vožnje Ferdo znaša povprečje 48,5 % , kar je štiriodstotna razlika. Na boljši uspeh ne moremo vplivati kljub prizadevanju, saj na kandidata vplivajo različni dejavniki kot raztresenost, nezbranost, značaj in tudi znanje, ki pa ni vedno odločilno za uspešno opravljen vozniški izpit. Tudi strah je lahko posledica negativnih preteklih izkušenj, kar lahko včasih opazimo že po prvih metrih na poligonu in pri vključevanju v promet. Poudariti pa moramo dejstvo, da v vseh ostalih kategorijah skupno povprečje znaša
58 78,3 %, kar je zadovoljivo.
V uvodu naloge postavljeno osnovno trditev o tem, da lahko s pomočjo podrobnejše analize uspešnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje identificiramo področja delovanja in aktivnosti, ki nam bodo omogočili bolj učinkovito usposabljanja kandidatov v prihodnje, potrjujemo. To je obenem tudi ključna ugotovitev raziskave.
Kot potencialno učinkovito orodje bi se lahko izkazal simulator vožnje tako za osebna kot gospodarska vozila. Z dobrim simulatorjem vožnje bi lahko kandidati pridobili osnovni občutek za vožnjo motornega vozila, kar vključuje elementarne aktivnosti upravljanja z vozilom in vožnje, in sicer vrtenje volana, spreminjanje prestav, občutek za sklopko, plin in zavoro. Poleg tega pa bi bilo omogočeno tudi »doživetje« prometne situacije, čeprav v virtualnem okolju.
Tako pridobljeno osnovno vozniško predznanje, ki je potrebno za vožnjo, bi lahko izboljšali s praktičnim usposabljanjem na primernih poligonih, ki bi vključevali vsaj klančine, prostor za izvajanje parkiranja in vaje za vzvratno vožnjo. Te vaje običajno povzročajo kandidatom največ težav.
Ob predstavitvi voznega parka v šoli vožnje Ferdo, smo ugotovili, da so naša vozila sodobna in varna ter lahko zagotovijo kandidatom kakovostno izobraževanje.
Na tej točki, bi dodali še ugotovitve, da bomo na tečaju cestno prometnih predpisov kandidatom svetovali, naj tudi samostojno predelajo snov iz učbenika in rešijo čim več testov, s čimer bodo pridobili tudi samozavest pri odločanju, ki jo bodo potrebovali na praktičnem delu vozniškega izpita. Z analizo smo ugotovili, da je uspeh v A kategoriji boljši, med drugim tudi zaradi motiviranosti kandidatov. V B kategoriji pa so kandidati zelo različni, zato je samomotiviranost nižja. Dejstvo pa je tudi, da vožnje opravljajo po dopoldanskih obveznostih, ko so tudi bolj utrujeni.
Za boljši uspeh bomo začeli s permisivnim poučevanjem. Kandidata se bo dodatno spodbujalo in osredotočalo na poučevanje, kjer se pokaže neznanje, za razliko od avtoritativnega poučevanja, kjer ima kandidat jasno začrtane meje, od katerih ne odstopa. Kandidatu se postavi visoka pričakovanja in standarde, a mu hkrati nudi potrebno spodbudo, čustveno oporo ter vse, kar pripelje do tega, da uspešno opravi vozniški izpit. Pri asertivnem poučevanju pa bomo odkrito izražali lastno mnenje in pri tem upoštevali tudi našega kandidata, s čimer pokažemo spoštovanje do kandidatov in sebe, ker neposredno in odkrito komuniciranje spodbuja zaupanje drugih ljudi.
59
Pravilno začetno usmerjanje kandidata, s pravimi informacijami in napotki ter dodatno spodbujanje le tistih, ki imajo velike težave, bomo dosegli stopnjo znanja, ki si ga želijo sami in mi in na katerega bodo ponosni pri opravljanju praktičnega dela izpita pred izpitno komisijo z manj treme, strahu ter slabe volje.
60