Parametre za vzorčenje smo pridobili iz splošne metode za vzorčenje nevarnih substanc (MDHS – Methods for the Determination of Hazardous Substances) [32]. Uporabili smo metodo za vzorčenje in analizo respiratornih delcev in delcev, ki pridejo v organizem preko vdihavanja. Za vzorčenje smo uporabili CIS vzorčevalno glavo z GF filtrom in pretokom 3,49 l/min. Vzorčili smo 27 min. [32]
Rezultate, dobljene z gravimetrično analizo v akreditiranem laboratoriju, smo primerjali na mejno vrednost, ki je za prašne delce na splošno za alveolarno frakcijo 1,25 mg/m3 in za inhalabilno frakcijo 10 mg/m3. Mejno vrednost smo dobili v Uradnem listu Republike Slovenije [9].
Meritev količine prašnih delcev, ki se med odvažanjem kontaminiranih odpadkov prenesejo v zrak, je potekala v zaprtem prostoru pri temperaturi 24 °C, vlažnosti 30 % in zračnem tlaku 984 mbar. Rezultate smo razdelili na količino prisotne alveolarne frakcije in količino prisotne inhalabilne frakcije. Skupaj je zaposleni med merjenjem, ki je potekalo 27 minut, v enem laboratoriju izpraznil 10 zabojnikov in nabral za okoli 10 kg kontaminiranih prašnih odpadkov. Odsesavanje digestorijev je bilo v času pospravljanja vklopljeno in je delovalo normalno. V laboratoriju se nahaja 8 digestorijev. Pet izmed njih odsesava zrak s pretokom 720 m3/h, dva s pretokom 480 m3/h in eden s pretokom 1000 m3/h. Delavec je vse pobrane odpadke iz laboratorija odpeljal v zunanji zabojnik.
Iz dobljenih meritev smo pridobili podatke o količini prahu v vdihanem zraku, rezultate smo razdelili na podatke za alveolarno in inhalabilno frakcijo ter te podatke primerjali z mejnimi vrednostmi, ki so zapisane v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Za inhalabilno frakcijo je mejna vrednost 10 mg/m3, medtem ko znaša za alveolarno frakcijo mejna vrednost 1,25 mg/m3. [9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
34
3.7 Ponovitev meritve za hlape topila
Ker smo hoteli pokazati, koliko lahko uporaba opreme za odsesavanje pripomore k varnejšemu delovnemu okolju, smo se odločili, da ponovimo meritve za delo s hlapnim topilom. Tokrat smo se odločili, da bomo meritve izvajali pod čim bolj podobnimi pogoji kot v prvem poskusu (isti zaprt prostor), le da bomo med meritvijo pri prelivanju topila acetonitril uporabljali še lokalno odsesavanje. Lokalno odsesavanje je delovalo s pretokom 100 m3/h. Črpalko z vzorčevalnim medijem smo tokrat nadeli tistemu, ki je analizo opravljal (slika 13), nadeli pa smo jo še njegovemu sodelavcu, ki je delal v bližini (slika 14). Tako smo ugotovili, koliko hlapov lahko pripotuje do ostalih zaposlenih, ki delajo v istem prostoru.
Pred meritvijo smo nastavili enako črpalko kot pri prejšnji meritvi (GilAir Plus). Črpalko smo pred tem umerili na zahtevan pretok z zunanjim kalibratorjem. Vzorčevalni medij, ki je bil ogljikova cevka, smo nastavili v območje dihal delavca in ga povezali s črpalko.
V skladu z ustrezno metodo [31] smo nastavili parametre vzorčenja. Pretok smo nastavili na 0,2 l/min, vzorčili pa smo malo manj kot eno uro. Črpalko smo namestili izvajalcu analize in delavcu, ki je približno 1,5 m oddaljen od delavca in opravlja delo za računalnikom.
Mikroklimatski pogoji v času merjenja so bili: temperatura v prostoru 22 °C, relativna vlažnost 43 % in zračni tlak 981 mbar. Ponovno je šlo za podobno pripravo vzorca kot v prvem poskusu. Tehnik je uporabljal enako topilo dveh različnih koncentracij. Rokoval je čistim topilom, ki ga je v času meritev porabil 1 l in z mešanico topila z vodo v razmerju 50:50. Tega je v času merjenja porabil 5 l. Vzorce je pripravljal v 250 ml bučkah (redčil v 100 ml bučkah) in 100 ml bučkah (redčil v 10 ml bučkah). Delal je na pultu, ves čas pa je imel vklopljeno tudi lokalno odsesavanje. Po končanem vzorčenju smo vzorce tesno zaprli in jih skupaj s slepimi vzorci poslali na analizo v akreditiran laboratorij.
Rezultate smo primerjali z mejno vrednostjo, ki je za preiskovano kemikalijo 70 mg/m3. Mejno vrednost smo našli v Uradnem listu Republike Slovenije (Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost). [4, 9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
35 Slika 13: Ponovitev meritve, priprava
vzorcev za UV analizo Slika 14: Sodelavec, ki opravlja delo za računalnikom
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
36
4 Rezultati in razprava
S pomočjo podatka o masi vzorca, ki se je nabral na filtru, in parametrov, ki sem jih beležila med vzorčenjem (pretok skozi črpalko, čas vzorčenja, volumen zraka, ki je pretekel skozi črpalko), sem izračunala koncentracijo v zraku, dnevno izpostavljenost in faktor prekoračitve za vsako posamezno snov, ki smo jo vzorčili, in na podlagi rezultatov po potrebi predlagala uporabo respiratorja.
Vzorce nevarnih snovi na filtrih in ogljikovi cevki so analizirali v akreditiranem laboratoriju. Od tam so nam poslali rezultate. Ti so vsebovali podatke o tem, koliko preiskovane substance oziroma kemikalije se je nabralo na filtru ali adsorbiralo v cevki.
S pomočjo rezultatov in podatkov, ki sem jih na formularju beležila pred in med samimi meritvami, sem izračunala, koliko preiskovane snovi med posamezno operacijo oziroma pri preiskovani analizi vdihne tehnik. Rezultat sem podala v µg snovi na m3 zraka in to vrednost primerjala z mejno vrednostjo za posamezno snov, ki je prav tako podana v enotah µg/m3. Na podlagi te primerjave sem ocenila ustreznost delovnega okolja in podala priporočila za uporabo zaščitne opreme.
Izračunane koncentracije preiskovanih nevarnih snovi v zraku je potrebno primerjati z mejno vrednostjo v skladu s standardom SIST EN 689:2018+AC:2019. Uporabimo dva postopka. Naprej izvedemo preliminarni test, ki naj bi obsegal od tri do pet meritev. Če so rezultati pod 10 % mejne vrednosti, naj bi zadostovale tri meritve. Za rezultate, ki ne presegajo 15 % mejne vrednosti, naj bi izvedli štiri meritve. Za vrednosti med 15 % in 20
% pa je za zadostno gotovost, da mejna vrednost nikoli ni presežena, potrebno opraviti pet meritev. Če rezultati zadoščajo tem pogojem, lahko potrdimo, da je delovno okolje varno. Če pa rezultati ne zadoščajo pogojem oziroma če vsaj eden izmed rezultatov presega vrednost, ki je 20 % mejne vrednosti za posamezno snov, je potrebno izvesti še statistični test. V tej situaciji izvedemo dodatne meritve (skupno najmanj šest), ki so skladne s kriterijem, če lahko s 70 % verjetnostjo potrdimo, da manj kot 5 % izpostavljenosti presega mejno vrednost. Če delavci uporabljajo osebno varovalno opremo za zaščito dihal, rezultati, ki so predstavljeni v meritvah, ne pomenijo dejanske količine škodljive snovi, ki jo delavci vdihujejo.
V našem primeru smo meritve izvajali le po enkrat, to pomeni, da smo z vsako meritvijo pridobili po en vzorec. Meritve, ki smo jih izvedli, so bile začetne meritve in so se izvajale na novih merilnih mestih z namenom podajanja ocene tveganja. Zaradi zelo nizke količine nevarnih snovi, s katerimi rokujemo v analitskih laboratorijih, smo predvideli, da se koncentracija ne bo približala mejni vrednosti. V prostoru je tudi ogromno tehničnih naprav za odsesavanje, ki so redno pregledovane, vzdrževane in servisirane, zato lahko z gotovostjo trdimo, da delujejo učinkovito. Posledično smo ocenili, da več kot ena meritev v tem primeru ne bo potrebna in bomo že z eno meritvijo lahko ovrgli možnost, da bi se lahko koncentracija neke snovi približala mejni vrednosti. Več meritev pride v glavnem v poštev za izvajanje meritev pri obratih, ki vključujejo večje količine nevarnih snovi,
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
37
izpostavljenost delavcev pa je daljša. Tak primer je lahko na primer proizvodnja v farmaciji. Tu so v uporabi ogromne količine nevarnih snovi (prah, topila …). Če v laboratorijih govorimo o gramih snovi, v proizvodnji govorimo o tonah. V nekaterih primerih delavci v nekaterih oddelkih proizvodnje delajo tudi v 12-urnih turnusih in so zato nevarnim snovem izpostavljeni precej več časa kot laboratorijski delavci. V takih primerih je torej smiselno narediti več preiskav, saj so zaradi večje količine snovi in različnih načinov dela tudi odstopanja pri meritvah lahko precejšnja. Rezultati v teh primerih lahko celo presežejo mejno vrednost, zato je zelo pomembno, da izvedemo dovolj meritev in dobimo natančen vpogled v delovno okolje. Na podlagi dobljenih rezultatov (koncentracija nevarne snovi v zraku), ki jih primerjamo z mejno vrednostjo, lahko nato ocenimo, kakšno dodatno zaščito (osebno varovalno opremo) bo delavec potreboval pri svojem delu.
V akreditiranem laboratoriju so z medija (filtra ali ogljikove cevke) ekstrahirali vzorec nevarne snovi, ki se je med vzorčenjem nabral na mediju. Vzorec so analizirali z analitsko metodo (HPLC ali GC ali gravimetrija) in kot rezultat dobili maso vzorca, ki se je zadržal na mediju (tabela 1).
Tabela 1: Rezultati, pridobljeni v analitskem laboratoriju
ANALIZA ANALITSKA METODA MASA VZORCA
1 enakomernost vsebnosti
kontaminirane odpadke gravimetrija I = < 50*10-3 mg A = < 50*10-3 mg
Kot smo predvidevali, so bili rezultati naših meritev precej pod mejno vrednostjo, je pa vseeno nekoliko izstopala vrednost pri meritvi hlapov topila, ki se prenašajo v zrak pri pripravi vzorcev za UV analizo. Povzetek parametrov, nastavljenih na črpalki (ȹ, t in V), in izračunana koncentracija so predstavljene v tabeli 2. Koncentracijo smo po enačbi (4) izračunali iz mase vzorca, ki smo jo dobili iz podatkov iz laboratorija in iz volumna vzorčenega zraka (to vrednost smo dobili na ekranu črpalke po končanem vzorčenju).
𝑐 [𝑚𝑔
𝑚3] = 𝑚 [𝑚𝑔]
𝑉 [𝑚3]
(4)
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
38
Kjer c predstavlja koncentracijo nevarne snovi v zraku, m predstavlja maso nevarne snovi, ki se je zadržala na filtru, V pa volumen zraka, ki je med vzorčenjem pretekel skozi črpalko.
4.1 Priprava granulata za HPLC analizo
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <1∗10−3 𝑚𝑔
118𝑙 =
=< 8 ∗ 10−6 𝑚𝑔/𝑚3 Trajanje izpostavljenosti: t = 2 h
Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
39
Pri analizi priprave granulata za HPLC analizo so v analitskem laboratoriju analizirali en vzorec in zaznali manj kot 1,0 µg substance, ki se je nabrala na vzorčevalnem mediju.
Meja poročanja (najmanjša koncentracija oziroma količina analita, ki jo laboratorij lahko zazna in navede v poročilu) je 1,0 µg. To pomeni, da je koncentracija substance v zraku med operacijo pod mejo zaznave. Ker ne moremo trditi, da v zraku ni popolnoma nič vsebovane substance, za koncentracijo v zraku izberemo mejo poročanja oziroma najmanjšo maso vzorca na filtru, ki bi jo v laboratoriju še zaznali. Pri izračunu faktorja prekoračitve vidimo, da je koncentracija v zraku daleč pod mejno vrednostjo (dosegamo manj kot 1 % mejne vrednosti), torej za delo ne potrebujemo osebne varovalne opreme.
To preverimo še s pomočjo računalniškega programa, ki se imenuje IH Data Analyst in preračunava stopnjo potrebne zaščite glede na dobljeno dnevno izpostavljenost in mejno vrednost. V program vpišemo izračunano koncentracijo nevarne snovi v zraku in mejno vrednost za isto snov, program pa nam v obliki grafa dodeli faktor osebne varovalne opreme (APF oz. »Assigned Protection Factor). Tudi program preračuna, da za tak način dela tehnik osebne varovalne opreme ne potrebuje (slika 15).
Slika 15: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za granulat
4.2 Tehtanje vsebine kapsul
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
INHALABILNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <16∗10−3𝑚𝑔
0,1957 𝑚3 =
=< 0,08 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = <0,08𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = <0,03 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 10 mg/m3 [9]
Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =<0,03 𝑚𝑔/𝑚3
10 𝑚𝑔/𝑚3 = < 0,003
𝑛𝑖=1 = < 0,3 %
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
40
ALVEOLARNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <16∗10−3 𝑚𝑔
0,1957 𝑚3 =
=< 0,08 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
Pri analizi medija (filtra) je bilo s pomočjo gravimetrične metode določeno, da se je na filtru med vzorčenjem nabralo manj kot 16 μg inhalabilnih in alveolarnih prašnih delcev.
Z izračunom faktorja prekoračitve smo potrdili, da je prisotnost prašnih delcev v zraku daleč pod mejno vrednostjo, ki je za inhalabilno frakcijo 10 mg/m3, za alveolarno frakcijo pa 1,25 mg/m3. Mejno vrednost za obe frakciji smo dobili v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. [9] V primeru obeh frakcij torej dosegamo nizek odstotek (manj kot 3 %) mejne vrednosti. To pomeni, da za to operacijo ne potrebujemo osebne varovalne opreme, kar kaže tudi slika 16, ki smo jo pridobili s pomočjo programa IH Data Analyst.
Slika 16: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za tehtanje vsebine kapsul
4.3 Priprava vzorcev za UV analizo
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 2,7𝑚𝑔
8,8∗10−3𝑚3 = 306,8 𝑚𝑔
𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = 306,8𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = 115,1 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 70 mg/m3 [4, 9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
41 Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =115,1 𝑚𝑔/𝑚3
70 𝑚𝑔/𝑚3 = 1,64
𝑛𝑖=1 = 164 %
Pri analizi medija meritve za hlape topila acetonitrila so v laboratoriju zaznali 2700 µg substance, ki se je adsorbirala v cevki. Za analizo so uporabili plinsko kromatografijo in rezultate zaznali s pomočjo plamenskega ionizacijskega detektorja (FID). Meja poročanja (najmanjša koncentracija oziroma količina analita, ki jo laboratorij lahko zazna in navede v poročilu) je bila v tem primeru 4 µg. Glede na rezultat analize druge oz. rezervne plasti cevke so v laboratoriju potrdili, da je naša meritev regularna, saj v rezervno plast ni prodrlo praktično nič hlapov, kar pomeni, da se je glavnina hlapov adsorbirala v prvem prekatu cevke. Izračun faktorja prekoračitve pokaže, da mejno vrednost za obravnavane hlape presegamo za več kot 1,5-krat. To pomeni, da za rokovanje z dotično snovjo potrebujemo osebno varovalno opremo. Stopnjo varovalne opreme smo zopet preverili s pomočjo programa. Ta nam s pomočjo vpisane koncentracije, ki smo jo dobili z izračunom, in mejne vrednosti predlaga uporabo maske z zaščitnim faktorjem 10 (slika 17).
Slika 17: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za analizo priprave vzorcev za UV analizo
4.4 Praznjenje zabojnikov za kontaminirane odpadke
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
INHALABILNA FRAKCIJA:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <50∗10−3 𝑚𝑔
94,4∗10−3 𝑚3 =
= 0,53 𝑚𝑔/𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 0,33 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = <0,53𝑚𝑔/𝑚3∗0,33ℎ
8ℎ = <0,02 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 10 mg/m3 [9]
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = <50∗10−3 𝑚𝑔 pospravljanjem kontaminiranih odpadkov, so v laboratoriju določili, da se je na filtru nabralo 50 μg inhalabilnih in alveolarnih prašnih delcev. Z izračunom faktorja prekoračitve smo dokazali, da kljub nekoliko večji zaznani koncentraciji prašnih delcev ne dosegamo vrednosti blizu mejne. V primeru inhalabilne frakcije smo dosegli približno 0,2 % mejne vrednosti, v primeru alveolarne pa 1,6 %. To pomeni, da za operacijo pospravljanja in odvoza kontaminiranih odpadkov ni potrebna uporaba maske z zaščitnim faktorjem, kar potrdi tudi graf v programu IH Data Analyst (slika 18).
Slika 18: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za analizo praznjenja zabojnikov za kontaminirane odpadke
4.5 Rezultati ponovne analize vsebnosti hlapov
Rezultati drugega poskusa analize vsebnosti hlapov so pokazali, da je koncentracija hlapov acetonitrila v zraku ob uporabi odsesavanja skoraj štirikrat manjša, kot če odsesavanja ni. Pri prvem poskusu, ko lokalnega odsesavanja nismo uporabili, smo dobili rezultat za koncentracijo hlapnega topila v zraku 306,8 g/m3, pri ponovni analizi, pri kateri smo lokalno odsesavanje uporabili, pa je bila koncentracija hlapov v zraku 81,7 g/m3. Iz tega lahko razberemo, da lokalno odsesavanje odsesa približno 75 % hlapov pri najvišji stopnji odsesavanja, ki je bila v našem primeru 100 m3/min. Količina odsesanih hlapov pa je poleg načina dela in postavitve naprave za lokalno odsesavanje odvisna tudi
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
43
od dimenzij delovnega območja. Po pregledu fotodokumentacije smo namreč ugotovili, da je bilo območje oziroma širina pulta, na katerem je tehnik izvajal operacijo, precej širša od območja, ki ga je pokrila naprava za lokalno odsesavanje (slika 13). Rezultati bi bili lahko še boljši, če bi tehnik dosledno uporabljal le območje, ki se nahaja neposredno pod napravo za lokalno odsesavanje, saj bi tako odsesovalna naprava sprejela večjo količino hlapov, mimo pa bi ušla le minimalna količina hlapov. Delo bi na ta način sicer potekalo počasneje in težje, saj lahko za posamezno analizo delavec porabi tudi več kot 100 bučk, ki si jih po pultu navadno označi in razporedi po vrstnem redu. Tako bučke segajo močno izven območja ustja lokalnega odsesavanja.
Delavec bi lahko v primeru večjega števila bučk za bolj učinkovito odsesavanje manjše število bučk odnesel pod lokalno odsesavanje, jih tam dopolnil s topilom, nato pa jih vrnil na svoje mesto. Še lažji način pa bi bil, da bi namesto bučk med dopolnjevanjem premikal lokalno odsesavanje. Naprava za odsesavanje ima namreč daljšo gibljivo roko, ki omogoča, da lahko glavo naprave čim bolj natančno nastavimo nad mesto, na katerem izvajamo operacijo.
Z vzorčenjem smo dobili dva vzorca. En vzorec so bili hlapi, adsorbirani na ogljikovi cevki, nameščeni v območju vdihavanja izvajalca analize, drug vzorec pa so bili hlapi, adsorbirani v ogljikovi cevki, nameščeni v območju vdihavanja njegovega sodelavca, ki je v času analize opravljal delo na 1,5 m oddaljenem računalniku. Obe cevki so v laboratoriju analizirali in s pomočjo GC analize dobili podatek o masi hlapov, adsorbiranih na posamezni cevki. Rezultati so predstavljeni v tabeli 4. Iz mase vzorca in volumna zraka, ki je pretekel skozi črpalko v času vzorčenja, sem izračunala koncentracijo hlapov topila v zraku na obeh merilnih mestih (pri izvajanju analize in za 1,5 m oddaljenim računalnikom). Rezultat (koncentracija hlapov v zraku) je skupaj s parametri vzorčenja (medij, pretok, čas vzorčenja, volumen vzorčenja) predstavljen v tabeli 5.
Tabela 3 Ponovna analiza vsebnosti hlapov na dveh mestih v laboratoriju
ANALIZA ANALITSKA METODA MASA VZORCA
1 priprava vzorcev za UV
analizo GC 0,94 mg
2 delo za računalnikom (1,5 m
od izvajalca analize) GC 0,18 mg
Tabela 4: Prikaz rezultatov ponovitve meritev vsebnosti hlapov
ANALIZA MEDIJ ȹ
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI:
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 0,94 𝑚𝑔
11,5∗10−3 𝑚3= 81,7 𝑚𝑔
𝑚3
Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡 izvajalec analize, so v laboratoriju s pomočjo plinske kromatografije zaznali, da se je na mediju adsorbiralo 940 µg topila. Iz te mase izračunamo faktor prekoračitve in potrdimo, da ob ustrezni uporabi odsesavanja koncentracija hlapov v zraku dosega 44 % mejne vrednosti. To pomeni, da za rokovanje s topilom ob uporabi odsesavanja ni potrebna osebna varovalna oprema, kar potrdimo s programom IH Data Analyst (slika 19).
Slika 19: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost ob uporabi lokalnega odsesavanja
V spodnjih vrsticah so izračunani parametri, ki jih potrebujemo za izračun faktorja prekoračitve. Ta nam pove, kolikšen odstotek mejne vrednosti dosegamo.
IZRAČUNI
Koncentracija škodljive snovi na delovnem mestu: 𝑐 =𝑚
𝑉 = 0,18𝑚𝑔
11,3∗10−3𝑚3= 15,9𝑚𝑔
𝑚3
Katja Triler, PRENOS PRAŠNIH DELCEV V ZRAK PRI DELU V ANALITSKEM LABORATORIJU
45 Trajanje izpostavljenosti: t = 3 h
Dnevna izpostavljenost: 𝐶 =𝑐∗𝑡
8 = 15,9𝑚𝑔/𝑚3∗3ℎ
8ℎ = 6,0 𝑚𝑔/𝑚3 Mejna vrednost: MV = 70 mg/m3 [4, 9]
Faktor prekoračitve: 𝐼 = ∑ 𝐶𝑖
𝑀𝑉𝑖 =6,0 𝑚𝑔/𝑚3
70 𝑚𝑔/𝑚3 = 0,085
𝑛𝑖=1 = 8,5%
Pri analizi drugega medija, to je bila ogljikova cevka, ki je bila nameščena na delavcu, ki je bil med pripravo vzorca od izvedbe oddaljen 1,5 m in je opravljal delo za računalnikom, so v laboratoriju pri analizi zaznali 180 μg adsorbiranih hlapov. Po izračunu faktorja prekoračitve smo ugotovili, da je bila koncentracija hlapov v zraku v okolici sodelavca zelo nizka. Dosegala je le 8,5 % mejne vrednosti, kar pomeni, da bližnjemu sodelavcu ni potrebno nositi osebne varovalne opreme, kar potrdimo s programom IH Data Analyst (slika 20).
Slika 20: Dodeljen zaščitni faktor glede na mejno vrednost za sodelavca
4.6 Komentar
Glede na rezultate meritev v drugih podobnih laboratorijih v podjetju za nobeno izmed štirih analiz, ki smo jih izvajali, nismo pričakovali, da bomo dosegali mejno vrednost.
Poraba nevarnih kemikalij v laboratoriju je namreč zelo majhna, zato je preseganje mejne vrednosti malo verjetno. Delavec za posamezno analizo porabi največ nekaj gramov prašnih snovi (odvisno od tega, kakšno analizo izvaja). Večji problem bi lahko predstavljala hlapna topila. Ta se v laboratorijih uporabljajo v večjih količinah. Za posamezno analizo se lahko porabi tudi po več 10 litrov topila (odvisno od analize).
Poraba nevarnih kemikalij v laboratoriju je namreč zelo majhna, zato je preseganje mejne vrednosti malo verjetno. Delavec za posamezno analizo porabi največ nekaj gramov prašnih snovi (odvisno od tega, kakšno analizo izvaja). Večji problem bi lahko predstavljala hlapna topila. Ta se v laboratorijih uporabljajo v večjih količinah. Za posamezno analizo se lahko porabi tudi po več 10 litrov topila (odvisno od analize).