Zaviralci encimov, pridobljeni z rešetanjem naravnih spojin ter analizo

3.2.2.1 Rešetanje nabora naravnih spojin

3.2.2.1.1 Test aktivnosti alfa-glukozidaze (EC 3.2.1.20)

Preverjali smo inhibicijo celokupne alfa-glukozidazne aktivnosti črevesnih encimov.

Uporabili smo raztopino encima iz oborine podganjega črevesa ter dodatno prečiščenega s kromatografskimi metodami (glej poglavje 3.2.1.1.1).

Metoda določanja encimske aktivnosti za alfa-glukozidazo je bila povzeta po Matsui in sod.

(2009). Raztopino encima smo redčili 5000-krat v fosfatnem pufru pH 6,8. V črnih mikrotitrskih ploščicah smo 10 min pri 37 °C inkubirali 55 µl raztopine encima in 20 µl posameznih spojin v različnih koncentracijah. Kot substrat smo dodali 50 µl 0,08 mM 4-MUG v fosfatnem pufru s pH 6,8 ter inkubirali v temi pri 37 °C. Reakcijo smo v različnih časovnih točkah (30, 60, 90, 120 min) ustavili s 75 µl 0,2 M Na2CO3. Merili smo fluorescenco sproščenega aniona 4-metilumbeliferona pri λex 365 nm in λem 445 nm. Iz poteka encimske reakcije (količina produkta v odvisnosti od časa) smo izračunali naklone krivulj za reakcije ob prisotnosti različnih koncentracij spojin. Za določitev rezidualne aktivnosti alfa-glukozidaze smo naklon vzorčnih spojin delili z naklonom kontrolne reakcije encima brez dodanih spojin. Vsi testi so bili izvedeni v duplikatih.

3.2.2.1.2 Test aktivnosti alfa-amilaze (EC 3.2.1.1)

Metodi iz Ali in sod. (2006) in Bernfeld (1955) smo modificirali in prilagodili za delo v mikrotitrskih ploščicah. Priprava reagentov je opisana v preglednici 4 v poglavju 3.1

Material. Trideset mg prašičje pankreasne alfa-amilaze smo raztopili v 10 ml ledeno mrzle destilirane vode ter s pomočjo umeritvene krivulje določili aktivnost encima v raztopini. V testih aktivnosti alfa-amilaze smo uporabili raztopino encima z aktivnostjo 1 – 2 U/ml.

V mikrotitrski ploščici smo 5 min pri sobni temperaturi inkubirali 25 µl raztopine spojin v različnih koncentracijah in 25 µl raztopine encima. Dodali smo 50 µl 0,5 % raztopine škroba ter inkubirali natanko 3 min pri sobni temperaturi. Nato smo 50 µl reakcijske zmesi prenesli v PCR ploščico k 25 µl raztopine 3,5-dinitrosalicilne kisline (DNSA) ter to inkubirali 15 min pri 95 °C. Po tem času smo 60 µl reakcijske zmesi prenesli k 180 µl vode v novi mikrotitrski ploščici. Aktivnost alfa-amilaze smo določili z meritvijo absorbance nastale maltoze pri 540 nm.

Kontrolno inkubacijo encima brez inhibitorjev (100 % aktivnost encima) smo naredili na enak način, le da smo testirane vzorce nadomestili s 25 % DMSO v vodi. Za slepe vrednosti smo najprej dodali 37,5 µl zmesi inhibitorja in substrata k 25 µl DNSA in šele nato dodali 12,5 µl raztopine encima ter inkubirali, kot je opisano zgoraj. Na ta način smo pri meritvah upoštevali prispevek testiranih raztopin ter laktoze, prisotne v reagentu prašičje pankreasne alfa-amilaze k absorbanci. Vse teste smo izvedli v triplikatih.

Aktivnost alfa-amilaze smo določili po izračunih:

A540nm (100 % encim ali raztopine spojin) = A540nm (testna reakcija) – A540nm (slepa reakcija) Rezidualna aktivnost alfa-amilaze = A540nm (raztopine spojin) / A540nm (100 % encim) 3.2.2.1.3 Test aktivnosti DPP4 (EC 3.4.14.5)

Metodo za določitev inhibitorne aktivnosti testiranih spojin na DPP4 smo povzeli po Matheeussen in sod. (2012). V črnih mikrotitrskih ploščicah smo 10 min pri 37 °C inkubirali 30 µl 0,1 µg/ml raztopine humanega rekombinantnega DPP4 v 50 mM Tris pufru s pH 8,3 ter 30 µl raztopin testiranih spojin v različnih koncentracijah. Kot substrat smo dodali 50 µl 0,5 mM GP-AMC v istem Tris pufru. Aktivnost DPP4 smo merili kinetično 30 min pri 37

°C z merjenjem fluorescence sproščenega AMC pri λex=360 nm in λem=460nm. Za določitev rezidualne aktivnosti DPP4 ob prisotnosti spojin različnih koncentracij smo naklon poteka encimske reakcije vzorcev delili z naklonom kontrolne reakcije, kjer smo namesto raztopine spojin uporabili s 25 % DMSO (100 % aktivnost encima). Vse teste smo naredili v triplikatih.

3.2.2.1.4 Analiza podatkov

Teste smo naredili v duplikatih oz. triplikatih. Grafično smo predstavili povprečne vrednosti in standardne deviacije rezidualnih encimskih aktivnosti v odvisnosti od koncentracij spojin.

IC50 vrednost je koncentracija inhibitorja, ki zavre delovanje encima za 50 %. Za vsako spojino smo jo določili z analizo krivulje aktivnosti encima v odvisnosti od koncentracije

inhibitorja. Naredili smo medtočkovno analizo posameznih ponovitev in izračunali povprečne vrednosti IC50 za vsako spojino. Te vrednosti smo za vsak encim razdelili v tri razrede ter na tak način med sabo primerjali inhibitorno sposobnost testiranih spojin za posamezen encim.

3.2.2.2 Ocena aktivnosti izvlečkov lesa in lubja bele jelke 3.2.2.2.1 Test aktivnosti alfa-glukozidaze (EC 3.2.1.20)

Preverjali smo inhibicijo celokupne alfa-glukozidazne aktivnosti črevesnih encimov.

Uporabili smo raztopino encima, izoliranega iz oborine podganjega črevesa ter dodatno prečiščenega s kromatografskimi metodami, kot je opisano v poglavju 3.2.1.1.1.

Metoda je bila enaka kot pri testu aktivnosti alfa-glukozidaze pri presejanju nabora naravnih učinkovin v poglavju št. 3.2.2.1.1, le da smo namesto posameznih spojin v različnih koncentracijah uporabili spojine izvlečkov lesa in lubja bele jelke, lesa pravega kostanja in Pycnogenol v različnih koncentracijah ter raztopine devetih lignanov v koncentraciji 1 mg/ml. Testi so bili narejeni v triplikatih.

3.2.2.2.2 Test aktivnosti alfa-amilaze (EC 3.2.1.1)

Metoda je bila enaka kot pri testu aktivnosti alfa-amilaze pri presejanju nabora naravnih učinkovin v poglavju 3.2.2.1.2, le da smo namesto posameznih spojin v različnih koncentracijah uporabili spojine izvlečkov lesa in lubja bele jelke, lesa pravega kostanja in Pycnogenol v različnih koncentracijah ter raztopine devetih lignanov v koncentraciji 1 mg/ml. Testi so bili narejeni v triplikatih.

3.2.2.2.3 Test aktivnosti DPP4 (EC 3.4.14.5)

Metoda je bila enaka kot pri testu aktivnosti DPP4 pri presejanju nabora naravnih učinkovin v poglavju 3.2.2.1.3, le da smo namesto posameznih spojin v različnih koncentracijah uporabili spojine izvlečkov lesa in lubja bele jelke, lesa pravega kostanja in Pycnogenol v različnih koncentracijah ter raztopine devetih lignanov v koncentraciji 1 mg/ml. Testi so bili narejeni v triplikatih.

3.2.2.2.4 Analiza podatkov

IC50 vrednost je definirana kot koncentracija izvlečka, ki pri pogoji testiranja zavre 50 % aktivnosti posameznega encima. Določili smo jo z analizo krivulj encimske aktivnosti v odvisnosti od koncentracije izvlečkov. Analizirali smo krivulje za vsako ponovitev encimskega testa posebej ter določili povprečno IC50 vrednost.