• Rezultati Niso Bili Najdeni

ZDRAVLJENJE AKUTNEGA POSLABŠANJA KOPB

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

ZDRAVLJENJE AKUTNEGA POSLABŠANJA KOPB

Akutno poslabšanje KOPB (apKOPB) je akuten dogodek, za katerega je značilno hitro ojačenje bolnikovih simptomov, ki presegajo za bolnika običajno variabilnost simptomov. Zaradi ojačenih simptomov bolnik potrebuje poleg osnovne terapije dodatne ukrepe in zdravila, neredko celo napotitev v bolnišnico.

apKOPB ima negativen vpliv na kvaliteto bolnikovega življenja, saj se simptomi in pljučna funkcija povrne na izhodiščno vrednost šele nekaj tednov po poslabšanju. Pogosta poslabšanja pospešijo naraven upad pljučne funkcije. apKOPB je nevaren dogodek, saj umre v težjih poslabšanjih vsaj desetina bolnikov.

apKOPB sprožajo bakterijske ali virusne okužbe, ter hujša onesnaženost zraka. V 20-30% vzroka poslabšanja ne razkrijemo. Pljučnica, srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, pljučna embolija, pnevmotoraks pri bolniku s KOPB ne sodijo med apKOPB, ampak poslabšujejo klinično sliko KOPB in jih je potrebno upoštevati kot diferencialno diagnostične možnosti apKOPB.

Med predisponirajoče dejavnike za apKOPB sodijo huda ali zelo huda KOPB, kajenje in bakterijska kolonizacija dihal v stabilnem stanju bolezni (Global Strategy for Diagnosis, Management, and Prevention of COPD, 2016, Škrgat, 2009).

Farmakološko zdravljenje apKOPB:

Kratkodelujoči bronhodilatatorji (beta2 agonisti +/- antiholinergiki); klinično imajo ugoden učinek zaradi zmanjševanja dinamične hiperinflacije. Zdravila lahko bolnik prejema preko nastavkov (aerochamber, volumatic) ali nebulizatorjev. Učinkovit odmerek pri bolniku titriramo do kliničnega učinka. Če bronhodilataor dajem preko nebulizatorja je običajen učinkovit odmerek 2-3ml/4ure za fenoterol + ipratropijevbromid, ali 2ml/4ure za salbutamol, oz. če se odločimo za vpihe začnemo z 4 vpihi / 4 ure in odmerek po potrebi dvigujemo celo do 20vp/4ure.

Kortikosteroidi utegnejo skrajšati čas in omiliti težo apKOPB, izboljšajo pljučno funkcijo (FEV1) in hipoksemijo (pO2) ter zmanjšajo možnost zgodnjega ponovnega poslabšanja KOPB, sicer pa povečajo verjetnost uspešnega zdravljenja in skrajšajo čas hospitalizacije.

Antibiotike se predpiše za 5-10 dni:

o bolnikom, ki imajo vse tri glavne simptome (poslabšanje dispneje, količine in gnojavosti izmečka),

o bolnikom, ki imajo dva od glavnih simptomov, če je eden od simptomov gnojavost izmečka

o bolnikom, ki potrebujejo mehansko ventilacijo (invazivno ali neinvazivno)

Izbira antibiotika je odvisna od stopnje KOPB in prisotnosti drugih pomembnih osnovnih bolezni in nevarnosti za okužbo za P.

aeruginosa in druge G- bakterije.

Kisik dodamo pri dihalni odpovedi preko venturi maske z znano inspiratorno koncentracijo kisika za dosego sat. 88-92%. 30 min po vsaki spremembi načina aplikacije kisika moramo preveriti acidobazno stanje z plinsko analizo arterijske krvi (PAAK). Šele po oceni acidobaznega stanja s PAAK, pri katerem ugotovimo normalen pH, lahko bolnik prejme kisik po nazofaringealnem ali dvorogem nosnem kateru.

Ventilatorna podpora, ki je lahko neinvazivna ali invazivna.

o neinvazivna preko nosne, obrazne maske ali čelade (NIV)

 indikacije – respiratorna acidoza pH≤7,35 in /ali pCO2≥6,0 kPa, huda dispneja z uporabo pomožnih dihalnih mišic, paradoksalnim dihanjem, visoka frekvenca dihanja

o invazivna preko tubusa pri bolnikih z zelo hudo KOPB in reverzibilnim razlogom za poslabšanje KOPB, v primerih

 če bolnik ne tolerira NIV ali odpoved NIV

 zastoja dihanja ali srca

 kardiocirkulatorne nestabilnosti

 motene zavesti

 masivne aspiracije

 obilne aspiracije iz dihalnih poti

 življenje ogrožujoča hipoksemije pri bolnikih, ki ne tolerirajo NIV (Global Strategy for Diagnosis, Management, and Prevention of COPD: 2016, Skrgat, 2009).

ZAKLJUČEK

Farmakološko in nefarmakološko zdravljenje KOPB je odvisno od stopnje bolezni in ima za cilj zmanjšanje simptomov, upočasnjevanje naravnega poteka bolezni, izboljšanja kvalitete življenja in telesne zmogljivosti, zmanjšanja pogostnosti poslabšanj bolezni ter zmanjšanje umrljivosti zaradi KOPB. Z nobenim farmakološkim in nefarmakološkim zdravljenjem KOPB ne moremo pozdraviti, ker gre za ireverzibilno okvaro spodnjih dihal. V študijah se je izkazalo, da so še vedno edini ukrepi, ki zmanjšajo umrljivost zaradi KOPB prenehanje kajenja in TZKD.

Največ kar lahko naredimo h preprečevanju KOPB je preventiva kajenja.

I.Rozman: Diferencialna diagnoza KOPB in zdravljenje

Literatura

Anthoniesen NR, Skeans MA, Wise RA, Manfreda J, Kanner RE, Connett JE et al. The effects of a smoking cessation intervention on 14.5-year mortality: a randomised clinical trial. Ann Intern Med 2005;142(4):233-9.

Global Strategy for Diagnosis, Management, and Prevention of COPD – 2016. Dostopno na:

http://www.goldcopd.org/guidelines-global-strategy-for-diagnosis-management.html Lee PN, Fry JS. Systematic reviw of the evidence relating FEV1 decline to giving up smoking. BMC Med 2010 Dec 14. Epub doi:10.1186/1741-7015-8-84.

Media centre. Chronic obstructive pulmonary disease (COPD) Updated January 2015.

WHO. Dostopno na: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs315/en/ (datum dostopa 18.2.2016)

Menezes AM, Hallal PC, Perez-Padilla R, Jardim JRB, MuinoA, Lopez MV et al.

Tuberculosis and airflow obstruction: evidence from PLATINO study in Latin America.

Eur Respir J 2007; 30(6):1180-5.

Naunheim KS, Wood DE, Mohsenifar Z, Sternberg AL, Criner GJ, DeCamp MM et al.

Long-term follow-up of patients receiving lung-volume-reduction surgery versus medical therapy for severe emphysema by the National Emphysema Treatment Trial Research Group. Ann Thorac Surg 2006;82:431-43.

Stoller JK, Panos RJ, Krachman S, Doherty DE, Make B. Oxygen therapy for patients with COPD: current evidence and the long-term oxygen treatment trial. Chest 2010;

138:179-87.

Škrgat S, Šifrar F, Kopčavar GN, Osolnik K, Eržen R, Fležar M et al. Stališče do obravnave akutnega poslabšanja KOPB (aeKOPB). Zdrav Vestn 2009; 78: 19–32 Šuškovič S, Košnik M, Fležar M. Strokovna izhodišča za smernice za obravnavo bolnika s KOPB. ZDRAV VESTN 2002; 71:697-702

ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKOV S KOPB Lilijana Žerdoner, mag.zdr.nege

Bolnišnica Topolšica: Oddelek za zdravstveno nego in rehabilitacijo lilijana.zerdoner@b-topolsica.si

IZVLEČEK

Svetovna pobuda o kronični obstruktivni pljučni bolezeni (GOLD, 2010) obravnava bolezen kot pomemben problem javnega zdravstva in ugotavlja, da ni deležna ustrezne pozornosti v zdravstvenih krogih in pri vladnih organih.

Največjo težo kronične obstruktivne pljučne bolezni nosijo bolniki sami, saj jim bolezen znatno poslabša kakovost življenja.

Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo tako na primarnem sekundarnem kot terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti.

Tako kot pri vseh kroničnih boleznih je tudi pri kronični obstruktivni pljučni bolezni poučevanje bolnika bistvenega pomena in je sestavni del zdravljenja.

Seveda pri tem potrebujemo motiviranega bolnika, ki je pripravljen ponujeno pomoč in nasvete uporabiti sebi v prid.

Cilji so doseženi, ko znajo bolniki posredovano znanje, spretnosti in informacije upoštevati in uporabljati v vsakdanjem življenju.

Ključne besede: medicinska sestra, poučevanje, kronična bolezen UVOD

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je razširjena bolezen (Svetovna pobuda o kronični obstruktivni pljučni bolezni, 2011), ki jo je možno preprečiti in zdraviti. Označuje jo trajno zmanjšanje pretoka zraka, ki je običajno napredujoče in povezano s povečanim kroničnim vnetnim odzivom v dihalnih poteh in pljučih.

KOPB je med glavnimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v razvitih državah in tudi v državah v razvoju. Zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni letno v Sloveniji umre 500 do 600 oseb. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje cigaret. Pomembni so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (hlapi, dražljivci, dim) na delovnem mestu, onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. Za KOPB zboli vsaj 20 odstotkov kadilcev (Šuškovič et al., 2011).

Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni obravnavi bolnika s KOPB (Bratkovič, 2011), tako na primarnem sekundarnem kot terciarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Pomembna je njena izobraževalna vloga v smislu opustitve kajenja, in če je ta učinkovita, lahko zmanjša hitrost napredovanja bolezni. Poleg tega ima vlogo pri učenju bolnika, kako naj živi z boleznijo, da bi bil čim dlje aktiven in tako izboljšal kakovost svojega življenja.

L.Žerdoner: Zdravstvena vzgoja bolnikov s KOPB

VPLIV ZDRAVSTVENE VZGOJE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA OBOLELIH