23
V naslednji analizi smo raziskali trende znotraj skupine zaviralcev DPP-4, ki bodo v ospredju v drugem delu naloge. Slika 9 prikazuje gibanje števila izdanih receptov za posamezne vrste zdravil v skupini zaviralcev DPP-4 v obdobju 2008-2019.
V Sloveniji se največ predpisuje sitagliptin, katerega število izdanih receptov še vedno raste. Kot prvi je prišel na slovenski trg leta 2008. Prav tako raste število izdanih receptov linagliptina, ki je pri nas prišel na trg v letu 2012. Že v letu 2016 je prehitel vildagliptin in postal drugi najbolj predpisan zaviralec DPP-4 v Sloveniji. Število izdanih receptov pada pri vidagliptinu in
saksagliptinu; zadnji se dandanes celo ne predpisuje več. Alogliptin v tem obdobju ni bil nikoli predpisan.
4.2 ANALIZA ZDRAVLJENJA Z ZAVIRALCI DPP-4 NA KOHORTI NOVIH UPORABNIKOV
4.2.1 Demografske značilnosti uporabnikov
V celotni bazi podatkov v letih 2008-2019 smo zasledili 26.376 oseb, ki so vsaj enkrat prejele zaviralec DPP-4. Kohorta novih uporabnikov, ki so zaviralec DPP-4 prvič prejeli v letu 2013 ali 2014, šteje skupno 4.326 oseb. Ko smo iz kohorte izločili osebe, ki jih nismo zasledili v bazi leta 2019, nam je ostalo še 3.361 oseb. Nadaljnje smo iz kohorte izključili osebe, ki so imele manj kot tri prevzeme zaviralcev DPP-4. Tako naša končna kohorta vsebuje 2.844 oseb, ki jim je bilo do konca opazovalnega obdobja predpisanih skupno 48.224 receptov. Predpisani so jim bili linagliptin, Slika 9: Število izdanih receptov za posamezne vrste zdravil v skupini zaviralcev DPP-4 v obdobju 2008-2019
24
sitagliptin, saksagliptin in vildagliptin; posamično ali v kombinaciji z metforminom. Preglednica VII prikazuje število izdanih receptov različnih vrst zaviralca DPP-4 znotraj skupine ter morebitno kombinacijo z metforminom v celotnem opazovalnem obdobju.
Preglednica VII: Število izdanih receptov različnih vrst zaviralcev DPP-4
Saksagliptin Linagliptin Vildagliptin Sitagliptin Kombinirana farmacevtska oblika z
metforminom
192 2.283 11.301 10.771
Brez metformina 205 10.650 3.724 9.098
Skupno 397 12.933 15.025 19.869
Največkrat je bil predpisan sitagliptin (19.869 izdaj), sledila sta mu vildagliptin (15.025 izdaj) in linagliptin (12.933 izdaj). Najmanjkrat je bil predpisan saksagliptin (397 izdaj). Vildagliptin se je največkrat predpisoval v kombinaciji z metforminom, medtem ko se je linagliptin največ
predpisoval brez metformina. Sitagliptin se je približno enako predpisoval v kombinaciji z metforminom kot brez, prav tako saksagliptin.
Kohorto smo analizirali glede na spol in starost, kar je grafično predstavljeno na sliki 10 kot število oseb, ki se zdravijo z zaviralci DPP-4, uravnoteženo s celotnim številom prebivalcev v skupini.
Slika 10: Razporeditev novih uporabnikov po spolu in starostnih skupinah z uravnoteženim deležem glede na celotno število prebivalcev Slovenije leta 2013
25
Povprečna starost kohorte je znašala 63,4 let. Glede na celotno število prebivalcev v posamezni starostni skupini v Sloveniji je bilo zdravljenje z zaviralci DPP-4 najpogosteje uvedeno v starostnih skupinah 60–69 in 70-79 let. Pred 40. letom starosti je bilo zdravljenje redko uvedeno, število oseb na zdravljenju pa začne izraziteje padati po 80. letu starosti. Ženske so bile ob uvedbi zdravljenja v povprečju starejše (66,5 let) kot moški (60,7 let). V nižjih starostnih skupinah je bil zaviralec DPP-4 pogosteje uveden moškim, medtem ko v starostni skupini 80-89 let začnejo prevladovati ženske.
Analiza kohorte glede na statistično regijo je predstavljena na sliki 11. Prikazuje razporeditev oseb, ki so prejele zdravljenje glede na statistično regijo uravnoteženo s celotnim številom prebivalcev v statistični regiji.
Povprečno število novih uporabnikov na tisoč prebivalcev je v Sloveniji znašalo 1,62. Število novih uporabnikov je bilo glede na celotno število prebivalcev v regiji največje v primorsko-notranjski regiji (3,12) . Število je bilo povišano tudi v obalno-kraški, goriški in zasavski regiji. Čeprav je največ novih uporabnikov pripadalo osrednjeslovenski regiji (22,1%), je glede na uravnotežen delež število novih uporabnikov bilo pod slovenskim povprečjem (1,16). Najmanj novih uporabnikov na tisoč prebivalcev je bilo na Savinjskem (0,98).
Slika 11: Razporeditev novih uporabnikov glede na statistično regijo z uravnoteženim deležem glede na celotno število prebivalcev v posameznih statističnih regijah Slovenije leta 2013
26
4.2.2 Vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4
Sledi analiza, s katero smo grafično preverjali naše predpostavke o času trajanja zaloge zdravil.
Število izdanih tablet zaviralca DPP-4 na posameznem receptu je v obliki histograma predstavljeno na sliki 12.
Največje število tablet, izdanih na receptu, je bilo 360, najmanjše pa 28. Najpogosteje je bilo na receptih izdanih 90 (oziroma 84) tablet, 180 (oziroma 168) tablet, 112 tablet, 56 tablet in 30
(oziroma 28) tablet. Tablete so se izdale tudi po 120, 140, 150, 196, 210, 224, 240, 270, 280, 300 in 336, vendar je njihov delež v primerjavi z vsemi izdanimi recepti zelo majhen.
Slika 12: Porazdelitev števila izdanih tablet zaviralca DPP-4 ob izdaji posameznega recepta
27
Na sliki 13 je v obliki histograma prikazano število izdanih tablet na posameznem receptu za vsako pakiranje (delovno šifro) posebej. Barvno so izpostavljena najpogosteje izdana števila tablet iz prejšnje slike.
Skupno zasledimo 16 različnih vrst pakiranja. Od tega jih šest vsebuje samo zaviralec DPP-4, medtem ko jih deset vsebuje kombinacijo zaviralca DPP-4 in metformina. Največkrat izdana pakiranja so Trajenta 5 mg, Januvia 100 mg in Janumet 50 mg/1000 mg. Najmanjkrat so se izdali Januvia 25 mg, Komboglyze 2,5 mg/1000 mg in Komboglyze 2,5 mg/850 mg. Po sliki sodeč lahko pakiranja na grobo razvrstimo v dve skupini. V prvi se tablete najpogosteje izdajajo po 30 (28), 60 (56) in 90 (84) in pripada skupini, ki vsebuje samo zaviralec DPP-4. V drugi je število izdanih tablet najpogosteje 60 (56), 120 (112) in 180 (168) in pripada skupini, ki vsebuje kombinacijo zaviralca DPP-4 in metformina.
Slika 13: Število izdanih tablet zaviralca DPP-4 ob izdaji posameznega recepta glede na vrsto pakiranja
28
KAPLAN-MEIERJEVA KRIVULJA VZTRAJANJA PRI ZDRAVLJENJU Z ZAVIRALCI DPP-4
V opazovalnem obdobju je eno ali več prekinitev doživelo 71% oseb. Pri ostalih 29% odstotkih je obdobje vztrajanja trajalo skozi celotno opazovalno obdobje. Slika 14 prikazuje rezultate analize časa od prve izdaje zaviralca DPP-4 do prve prekinitve v terapiji v obliki Kaplan-Meierjeve krivulje.
V prvem letu je največji delež oseb, ki prekine z zdravljenjem, in sicer 30%. Od tega v prvem mesecu z zdravljenjem prekine 3,4% oseb, v prvih pol leta pa skupno 16,6%. Po drugem letu je vztrajnih še 53,3% oseb, po tretjem letu 43,2% in po četrtem 34,6%. Polovica oseb je prvo prekinitev pri zdravljenju doživela po skoraj dveh letih in pol (863 dni). Verjetnost prekinitve zdravljenja je najvišja v prvem letu (30%), najnižja pa v zadnjem (6%).
Slika 14: Kaplan-Meierjeva krivulja prve epizode vztrajanja pri zdravljenju z zaviralci DPP-4
29
OBČUTLJIVOSTNA ANALIZA
Definicija dovoljene vrzeli vpliva na rezultate vztrajanja pri zdravljenju, kar v obliki Kaplan-Meirjeve krivulje prikazuje slika 15.
Pri spremembi dolžine dovoljene vrzeli iz 60 dni na 90 dni se delež oseb, ki v opazovalnem obdobju doživijo vsaj eno prekinitev, zmanjša za približno 4%, iz 71% na 67%. Pri določitvi, da dovoljena vrzel traja 30 dni, se delež oseb, ki doživi v opazovalnem obdobju vsaj eno prekinitev, poviša za približno 8%; glede na osnovno analizo, iz 71% na 79%. Čas, v katerem je polovica oseb doživela prvo prekinitev v zdravljenju, se je med občutljivostnima analizama razlikoval za približno eno leto in pol, število zaznanih prekinitev zdravljenja pa za 12%.
Slika 15: Kaplan-Meierjeve krivulje vztrajanja glede na osnovno definicijo dovoljene vrzeli (občutljivostna analiza)
30
DEJAVNIKI VZTRAJANJA
Ocenili smo vpliv različnih dejavnikov na prvo epizodo vztrajanja pri zdravljenju z zaviralci DPP-4.
Spol
Spol osebe ni statistično značilno vplival na vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p = 0,9).
Starost
Starost osebe je statistično značilno vplivala na vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p <
0,05). Vpliv starosti na vztrajanje pri zdravljenju prikazuje slika 16.
Pri zdravljenju so najmanj vztrajale osebe mlajše od 50 let. Po koncu opazovalnega obdobja je z zdravljenjem prekinilo kar 86% oseb iz te skupine, mediana časa vztrajanja pa je znašala 565 dni.
Na splošno se vztrajanje pri zdravljenju izboljšuje z višjo starostjo. Najbolj vztrajne so osebe, stare nad 80 let. Iz te skupine je po koncu opazovalnega obdobja z zdravljenjem prekinilo 64% oseb, mediana časa vztrajanja pa je znašala 1.085 dni.
Statistična regija
Statistična regija osebe je statistično značilno vplivala na vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p < 0,05). Vpliv statistične regije na vztrajanje pri zdravljenju v obliki Kaplan-Meirjeve krivulje Slika 16: Kaplan-Meierjeve krivulje vztrajanja pri zdravljenju glede na starostno skupino
31
prikazuje slika 17. Delež oseb, ki so vztrajale pri terapiji skozi celotno opazovalno obdobje glede na statistično regijo prikazuje slika 18.
Slika 17: Kaplan-Meierjeve krivulje vztrajanja glede na statistično regijo
Slika 18: Delež oseb, ki ni prekinil zdravljenja do konca 5-letnega opazovalnega obdobja glede na statistično regijo Slovenije
32
Vztrajanje pri zdravljenju je bilo najboljše v goriški in obalno-kraški regiji, kjer je s terapijo prekinilo 60% oseb. Sledila je podravska regija, kjer je z zdravljenjem prekinilo 67% oseb.
Vztrajanje na terapiji je bilo najslabše v posavski regiji, kjer je s terapijo prekinilo 82% oseb. Sledili sta ji savinjska regija, kjer je z zdravljenjem prekinilo 79% oseb in zasavska regija, kjer je bilo nevztrajnih 78% oseb. Čas, v katerem je z zdravljenjem prekinilo 50% oseb, se je med najboljšo in najslabšo regijo razlikoval za skoraj dve leti.
Vrsta začetnega zaviralca DPP-4
Vrsta zaviralca DPP-4, ki ga je oseba dobila na začetku zdravljenja, je statistično značilno vplivala na vztrajanje pri zdravljenju (p < 0,05). Vpliv vrste začetnega zaviralca DPP-4 na vztrajanje pri zdravljenju prikazuje slika 19.
Pri zdravljenju so najbolje vztrajale osebe, ki jim je bil na začetku predpisan vildagliptin. Pri tej skupini je s terapijo prekinilo 67% oseb. Sledila je skupina oseb, ki jim je bil na začetku predpisan linagliptin, nato pa tiste osebe, ki jim je bil predpisan sitagliptin. Najmanj so bile vztrajne osebe, ki jim je bil na začetku predpisan saksagliptin. Pri tej skupini je z zdravljenjem prekinilo 80% oseb.
Kombinacija z metforminom
Kombinacija z metforminom ni statistično značilno vplivala na vztrajanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p = 0,9).
Slika 19: Kaplan-Meierjeve krivulje vztrajanja pri zdravljenju glede na vrsto začetnega zaviralca DPP-4
33
4.2.3 Sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4
Sodelovanje pri zdravljenju smo ocenili z AdhereR algoritmom CMA5 in ga podali kot delež dni, ko je bila oseba pokrita z zdravilom (ang. proportion of days covered – PDC) v opazovalnem obdobju petih let. Povprečen PDC kohorte novih uporabnikov je 84,7%, kar pomeni, da so imele osebe v povprečju 84,7% opazovalnega obdobja na zalogi zaviralec DPP-4. Delež oseb, ki ima PDC > 80% in so smatrane kot sodelujoče, je 72,6%. Na sliki 20 je predstavljen graf gostote verjetnosti PDC, ki nam prikazuje porazdelitev rezultatov analize sodelovanja pri zdravljenju.
Porazdelitev rezultatov sodelovanja pri zdravljenju je pomaknjena proti višjim vrednostim PDC.
Torej je bila večina oseb dobro pokrita z zaviralcem DPP-4 skozi celotno opazovalno obdobje. Iz slike je razvidno, da ne gre za normalno porazdelitev, kar smo potrdili s Shapiro-Wilkovim testom normalnosti (p < 0,05). Črna črtkana črta predstavlja povprečen PDC kohorte. Vidimo tudi, da večina rezultatov pade nad mejo 80%, ki je ponavadi definirana kot meja, ko oseba sodeluje pri zdravljenju.
Sodelovanje pri zdravljenju smo ocenili tudi z AdhereR funkcijo CMA_per_episode(), ki najprej vsaki osebi določi epizode vztrajanja, nato pa določi sodelovanje (z algoritmom CMA5) za vsako epizodo posebej. Tako kot prej smo izračunali povprečen PDC kohorte, ki je v tem primeru znašal 92,4%, ter delež oseb s PDC > 80%, ki je znašal 92,2%. Določili smo tudi povprečen PDC za vsako epizodo posebej, kar prikazuje preglednica VIII.
Slika 20: Porazdelitev rezultatov analize sodelovanja pri zdravljenju
34
Preglednica VIII: Povprečen PDC glede na epizodo vztrajanja
Epizoda Povprečen PDC [%] Število oseb
1 94,1 2.844
2 90,9 1.119
3 88,1 463
4 84,3 227
5 84,4 104
6 82,2 44
7 81,0 18
8 81,8 6
Večina oseb (94%) ni imela več kot štirih epizod vztrajanja v opazovalnem obdobju. Sodelovanje pri zdravljenju je najboljše v prvi epizodi vztrajanja in se vidno slabša do četrte epizode vztrajanja, nato pa ostane bolj ali manj konstantno.
Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med sodelovanjem in vztrajanjem pri zdravljenju z zaviralci DPP-4. Korelacija med prvo epizodo vztrajanja pri zdravljenju (trajanje zdravljenja v dnevih) in sodelovanjem (PDC) je prikazana na sliki 21.
Slika 21: Korelacijski diagram med dolžino prve episode vztrajanja in PDC
35
Iz slike je razvidno, da osebe, ki so vztrajale pri zdravljenju celotno opazovalno obdobje petih let, večinoma tudi dobro sodelujejo pri zdravljenju. Niti ena oseba, ki je bila vztrajna do konca, ni bila brez zaloge zdravila več kot 75% dni. Večina oseb, ki je bila brez zaloge zdravil več kot 50% dni, je tudi pri zdravljenju vztrajala manj kot polovico obdobja petih let. Veliko oseb ima 100% pokritost z zdravili ne glede na trajanje zdravljenja, tako da korelacija ni popolna. Korelacijo smo potrdili tudi s Pearsonovim testom korelacije (cor = 0,58 pri p < 0,05).
DEJAVNIKI SODELOVANJA
Ocenili smo vpliv različnih dejavnikov na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4.
Spol
Spol osebe ni statistično značilno vplival na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p = 0,6).
Starost
Starost osebe je statistično značilno vplivala na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p <
0,05). Vpliv starosti na sodelovanje pri zdravljenju prikazuje slika 22.
Sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 je najslabše pri osebah, mlajših od 50 let. Po koncu opazovalnega obdobja je njihova povprečna pokritost z zdravili (PDC) znašala 80%, torej so imeli Slika 22: Povprečen PDC glede na starostno skupino
36
zdravilo na zalogi povprečno štiri leta v obdobju petih let. Sodelovanje pri zdravljenju se izboljšuje z višjo starostjo. Najboljše je pri osebah, starejših od 80 let, kjer doseže 87%. Razlika v pokritosti z zaviralcem DPP-4 med osebami iz najstarejše in najmlajše starostne skupine znaša 7%, kar
predstavlja približno 128 dni v obdobju petih let.
Statistična regija
Statistična regija osebe je statistično značilno vplivala na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p < 0,05). Vpliv statistične regije na sodelovanje pri zdravljenju prikazuje slika 23.
Sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 je bilo najslabše pri osebah iz savinjske regije, kjer je po koncu opazovalnega obdobja je njihova povprečna pokritost z zdravili (PDC) znašala 80%.
Sledile so jim osebe iz jugovzhodne Slovenije, savinjske regije in primorsko-notranjske regije.
Najboljše je bilo sodelovanje pri zdravljenju pri osebah iz pomurske (89%) in obalno-kraške (87%) regije, sledile pa so jim osebe iz zasavske in osrednje-slovenske regije. Razlika v pokritosti z zaviralcem DPP-4 med osebami iz savinjske in pomurske regije znaša 9%, kar predstavlja približno 164 dni v obdobju petih let. Vidimo, da razlika v medianah med regijami niso zelo velike, so pa bolj občutne razlike v razpršenosti rezultatov sodelovanja med posameznimi regijami.
Slika 23: Povprečen PDC glede na statistično regijo
37 Vrsta začetnega zaviralca DPP4
Vrsta zaviralca DPP-4, ki ga je oseba dobila na začetku zdravljenja ni statistično značilno vplivala na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p = 0,11).
Kombinacija z metforminom
Kombinacija z metforminom je statistično značilno vplivala na sodelovanje pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 (p < 0,05). Vpliv kombinacije z metforminom na sodelovanje pri zdravljenju prikazuje slika 24.
Pri osebah, ki so zaviralec DPP-4 prejemale v kombinaciji z metforminom, je povprečna pokritost z zdravili (PDC) znašala 83,6%. Pri osebah, ki so prejemale samo zaviralec DPP-4, je PDC znašal 85,6%. Sodelovanje pri zdravljenju je bilo torej slabše pri osebah, ki so zaviralec DPP-4 prejemale v kombinaciji z metforminom. Razlika med osebami iz obeh skupin je znašala 2%, kar predstavlja približno 37 dni v obdobju petih let. Vidimo, da gre za majhno razliko, ki verjetno klinično ni tako zelo pomembna, čeprav je statistično značilna.
Slika 24: Povprečen PDC glede na prisotnost kombinacije z metforminom
38
5 RAZPRAVA
5.1 TREND PREDPISOVANJA ANTIDIABETIKOV
V prvem delu naloge smo analizirali splošne trende predpisovanja zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni v Sloveniji v obdobju od leta 2008 do 2019. Najprej smo analizirali celotno skupino antihiperglikemičnih zdravil, brez inzulinov (ATC oznaka A10B), nato smo se osredotočili na novejše skupine antidiabetikov, na koncu pa smo analizirali še skupino zaviralcev DPP-4, na katerih so bile izvedene analize v drugem delu naloge.
V opazovalnem obdobju je bilo v Sloveniji izdanih 6.816.160 receptov za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, povprečno 568.013 na leto. Trend predpisovanja antidiabetikov je v opazovanem obdobju naraščal, pri čemer se je celokupno število receptov z antidiabetiki povečalo za približno polovico. Naraščal je tudi delež izdanih antidiabetikov glede na vsa izdana zdravila. V letu 2019 je znašal 3,89%, kar je za približno tretjino več kot v letu 2008. Na leto je bilo v povprečju 10.894 novih uporabnikov in je skozi leta ostajalo konstantno. Povečalo pa se je število izdanih receptov na uporabnika, s 5,32 receptov/uporabnik na 6,05 receptov/uporabnik. Delež oseb, ki so imele izdan antidiabetik, se je v opazovalnem obdobju povečal iz 41 oseb/1000 prebivalcev na 55 oseb/1000 prebivalcev. Ta opazovanja so v skladu z ugotovitvijo SZO, da se razširjenost sladkorne bolezni tipa 2 v svetu povečuje (21). Razloga sta staranje prebivalstva in predvsem nezdrav življenjski slog, povezan z modernim načinom življenja, kamor sodijo nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, kajenje in uživanje alkohola. Verjetno pa je razlog tudi, da je merjenje krvnega sladkorja v zadnjem času postalo bolj dostopno, tako da se hitreje odkrije osebe s povišanim krvnim sladkorjem in se jih vključi v zdravljenje. Zato ima vedno več ljudi predpisanih zdravila za zdravljenje sladkorne
bolezni. Antihiperglikemična zdravila dokazano pomagajo pri zniževanju krvnega sladkorja, vendar je za to potrebno redno jemanje. Meta-analiza raziskav sodelovanja pri zdravljenju z antidiabetiki je pokazala, da le-to ni idealno (9).
Največ receptov za antidiabetike je bilo izdanih v sredo. Število izdaj močno upade v soboto, saj je takrat večina lekarn odprtih le dopoldan. Skoraj nič receptov je bilo izdanih v nedeljo, saj je takrat večina lekarn zaprtih, obratujejo samo dežurne lekarne. Manjše število izdanih receptov sovpada z obdobji počitnic in praznikov. Tako skoraj nič receptov ni bilo izdanih 8. februarja (Prešernov dan), 27. aprila (Dan upora proti okupatorju), 25. junija (Dan državnosti), 31. oktobra (Dan reformacije) in 1. novembra (Dan spomina na mrtve) . Manjše število receptov je bilo izdanih tudi v začetku januarja (Novoletne počitnice) in maja (Prvomajske počitnice) ter konec decembra (Božične
počitnice). Povečano število izdanih receptov pa zasledimo v drugem tednu januarja, konec aprila in
39
v predzadnjem tednu decembra. Razlog je verjetno v tem, da si ljudje pred počitnicami naredijo zalogo, saj vedo, da bodo med počitnicami težje prišli do zdravil.
V opazovalnem obdobju so bila v Sloveniji med posameznimi skupinami zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni najpogosteje predpisana zdravila iz skupine slufonilsečnin in bigvanidov. Pri slednji lahko zasledimo naraščajoči trend predpisovanja, kar je skladno s smernicami
farmakološkega zdravljenja hiperglikemije v Sloveniji, ki za začetek zdravljenja priporočajo metformin, ki je najbolj znan predstavnik te skupine (7). Padajoči trend zasledimo pri skupini inhibitorjev α-glukozidaze, tiazolindionih in ostalih antidiabetikih, kamor spadajo npr. glinidi.
Razlog za upad so neželeni učinki, ki so bolj izraziti kot pri ostalih skupinah antihiperglikemikov.
Naraščajoči trend lahko zasledimo pri novejših skupinah zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni, zaviralcih DPP-4, GLP-1 agonistih in zaviralcih SGLT-2. Zadnji dve skupini sta na slovenski trg vstopili šele leta 2015, njuna uporaba pa hitro narašča, saj gre za učinkovine, ki izkazujejo manj neželenih učinkov (22). Čeprav uporaba skupine zaviralcev DPP-4 narašča, pa je znotraj skupine razlika v predpisovanju med posameznimi zdravili. Izdaja sitagliptina, ki je v Sloveniji najbolj popularen, še vedno narašča, prav tako uporaba linagliptina. Izdaja vildagliptina pada, medtem ko se saksagliptin v Sloveniji od leta 2018 ne izdaja več, kar gre verjetno pripisati večjemu tveganju pri jemanju teh dveh zdravil pri bolnikih z jetrno ali ledvično okvaro (23,24). Saksagliptin je bil na splošno zelo malo izdan, verjetno zaradi resnejših neželenih učinkov. Poskusi so pokazali, da so zaviralci DPP-4 na splošno varni (25), z izjemo saksagliptina, pri katerem obstaja večje tveganje hospitalizacije zaradi srčnega popuščanja v primerjavi s placebom (26).
5.2 ANALIZA ZDRAVLJENJA Z ZAVIRALCI DPP-4 NA KOHORTI NOVIH UPORABNIKOV
V drugem delu naloge smo izvedli analizo vztrajanja in sodelovanja pri zdravljenju z zaviralci DPP-4 na kohorti novih uporabnikov. Za določitev vztrajanja in sodelovanja pri zdravljenju iz
elektronskih zdravstvenih podatkov je potrebna informacija o predpisanem dnevnem odmerku. V podatkovnih bazah, ki so nam bile na voljo, te informacije ni bilo, zato smo jo morali predpostaviti.
Za skupino zaviralcev DPP-4 smo se odločili predvsem, ker lahko glede na izdajo predvidevamo dnevni odmerek.
5.2.1 Demografske značilnosti uporabnikov
Analizo terapije z zaviralci DPP-4 smo izvedli na kohorti, ki je vključevala vse nove uporabnike v letih 2013 in 2014, ki so imeli vsaj tri izdaje zdravila iz te skupine. Pogoj za vključitev je bil, da v enem letu pred prvim prevzemom niso imeli nobene izdaje zaviralca DPP-4, ter da so bili zasledeni