Osrednje vodilo za sprejem nacionalnega programa o prehrani in gibanju, je bilo da ima zdrava prehrana in redna telesna aktivnost pomemben pozitiven vpliva na varovanje in krepitev zdravja. V zadnjih letih je v Sloveniji zaznati trend naraščanja števila ljudi s prekomerno težo in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Posledice prezgodnje obolevnosti zaradi teh dveh vzrokov se kažejo v slabši kakovosti življenja, zmanjševanju produktivnosti, povečevanju stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje tudi v skrajševanju življenjske dobe.
Ključno je, da že v zgodnjem obdobju pričnemo z vseživljenjskim pristopom spodbujanja samooskrbe ter uživanja sezonske in lokalno pridelane hrane (Resolucija …, 2015)
15 3.5 OGLJIČNI ODTIS
Seštevek izpustov toplogrednih plinov, ki jih posredno in neposredno povzroči posameznik, organizacija, dogovek ali proizvod predstavlja ogljični odtis. Običajno ga izrazimo v ekvivalentih CO2 (CO2 e) (Carbon Trust, 2007).
Glede na trenutno stopnjo nadzora, ki jo organizacija ima lahko stopnjo nadzora emisije toplogrednih plinov razdelimo v tri glavne skupine (opredeljeni so po splošno sprejetem standardu za korporativno poročanje o emisijah; Protokolu za toplogredne pline (Greenhouse Gas Protocol):
- neposredne emisije iz dejavnosti, ki jih organizacija nadzoruje (zgorevanje fosilnih goriv)
- emisije zaradi porabe električne energije (organizacija nad temi emisijami nima neposrednega vpliva)
- posredne emisije zaradi proizvodov in storitev (vpliv organizacije na izbiro načina uporabe proizvoda/storitve) (Carbon Trust, 2007).
Današnja svetovna veriga preskrbe s hrano ustvarja približno 13,7 milijarde ton ekvivalentov CO2, kar predstavlja 26 % antropogenih emisij toplogrednih plinov. Nadaljnjih 2,8 milijarde ton ekvivalenta CO2 (5 %) povzroča neživilsko kmetijstvo in drugi dejavniki krčenja gozdov. Proizvodnja hrane ustvarja okrog 32 % svetovnega kopenskega zakiseljevanja in okrog 78 % evtrofikacije. Te emisije lahko bistveno spremenijo sestavo vrst naravnih ekosistemov, zmanjšajo biotsko raznovrstnost in ekološko odpornost (Poore in Nemeck, 2018).
V primerjavi z rejo goveda, ki povzroči 15-27 ekvivalenta CO2 na 1 kg govedine in do 39 ekvivalenta CO2 na 1 kg jagnjetine, imata sadje in zelenjava nižji ogljični odtis. Proizvodnja 1 kg krompirja ustvari 2,9 kg emisij, leče pa 0,9 kg emisij (Hamerschlag in Venkat, 2011).
V juliju 2021 je Evropska komisija sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Zmanjšanje emisij do leta 2030 je ključno, v kolikor želimo doseči cilj ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050, ki je začrtan z evropskim zelenim dogovorom (Evropski zeleni dogovor, 2021).
4 ZAKLJUČEK
Prehrana v javnih zavodih v Sloveniji je dobro urejena s strokovnega in z zakonodajnega področja ter tudi organizacijsko, saj v večini vzgojno-izobraževalnih zavodov obratuje lastna kuhinja. Lastna kuhinja je posebnost naših izobraževalnih sistemov in predstavlja velik doprinos k zdravju otrok in mladostnikov.
16
Za učinkovit javni razpis in dobavo lokalne zelenjave je potrebna dobra analiza pridelovalcev in njihove ponudbe ter potreb javnih zavodov. Ne organizatorji prehrane v javnih zavodih, ne kmetje nimajo ne časa in ne ustreznega znanja za izvajanje teh analiz. Rešitev vidim v povezovanju lokalnih dobaviteljev in javnih zavodov. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je s pripravo Kataloga živil to sodelovanje vzpodbudila. Povezovalno vlogo bi lahko prevzele tudi občine, ki bi pripravljale javne razpise. Primer dobre prakse je Občina Sevnica, ki se je že pred slabim desetletjem zavedala pomena lokalne samooskrbe. Kakovost naročene zelenjave v sklopu javnih naročil ni vedno v skladu z merili za kakovost za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zaradi premajhnih kapacitet za shranjevanje, druge alternative ni, kot da se uporabnikom pripravi manj kakovostna zelenjava, kar posledično pomeni več zavržene hrane, bioloških odpadkov.
Epidemija SARS-CoV 19 je pokazala negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane, zato je pomembna lokalna oskrba z zelenjavo ter čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano. Kjer je možno, je smotrno povečevanje samooskrbe s povečevanjem pokritih površin za pridelavo zelenjadnic in z izboljševanjem skladiščnih kapacitet. S tem bi omogočili oskrbo skozi celo leto.
S skrajševanjem oskrbnih verig in kupovanjem od lokalnih pridelovalcev spodbujamo trajnostno kmetijstvo, ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in prispevamo k boljšemu socialnemu stanju pridelovalca.
Pri svojem delu organizatorice šolske prehrane sem bila večkrat soočena z dilemami pri naročanju lokalne hrane. Glavni sta bili sezonskost, oddaljenost pridelovalca in cena. Lokalni pridelovalci pridelajo omejeno količino pridelkov za redno oskrbo javnih zavodov, v poletnem času (ko je proizvodnja pridelkov na vrhuncu) pa zaradi zaprtja javnega zavoda naročila nisem izvajala. Glede na možnost dobave in shranjevanja sem temu ustrezno prilagaja jedilnik. Naročanje istih živih pri različnih dobaviteljih predstavlja več logistike in časa, kar bi omilili z združevanjem lokalnih pridelovalcev v zadruge. Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša lokalna zelenjava, je cena razumljivo višja. Žal pa je nujno ravnati kot dober gospodar, kar v okviru rednih obrokov ne dopušča vsakodnevno vključevanje lokalne zelenjave. Pri naročanju živil za Shemo šolskega sadja je tega manevrskega prostora več.
Ovire na strani pridelovalcev so se pokazale v, za njih neustreznem oblikovanju sklopov, saj mora dobavitelj v celotnem času trajanja izvajanja sporazuma zagotavljati vse artikle v izbranem sklopu. Težava je tudi v pogojevanju sodelovanja javnih zavodov samo s tistimi, ki imajo urejen e-račun, ki je obvezen.
Država velika finančna sredstva namenja za promocijo lokalno pridelane hrane. Dejansko vpeljevanje in navezovanje kontaktov s pridelovalci lokalno predelane hrane je prepuščeno javnim zavodom in ni deležno nikakršnih finančnih sredstev (z izjemo redkih projektov, ki
17
vzpodbujajo sodelovanje med pridelovalci in javnimi zavodi). Že dvig praga naročanja z dosedanjih 20 % celotne vrednosti naročila (oz. maksimalno 80.000 EUR), če ne popolna izločitev naročanja hrane iz sistema javnih naročil, bi povečala količine lokalno pridelane zelenjave v javnih zavodih.
Z veliko mero samoinciativnosti, prilagajanjem in zaupanjem, tako pri organizatorjih prehrane kot pri pridelovalcih lokalno pridelane zelenjave in sistemsko podporo države, ki mora vzpostaviti model spremljanja dobave le-te v javnih zavodih, lahko dosežemo občuten premik pri povečevanju deleža lokalno pridelane zelenjave v javnih zavodih v Sloveniji.
5 VIRI
Annual monitoring report (2019/2020 school year). 2021. The EU school fruit, vegetables and milk scheme.
https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-fisheries/key_policies/documents/sl-school-scheme-monitoring-report_2019_2020_en.pdf (15. julij 2021)
Carbon Trust. Carbon footprinting - an introduction for organisations. 2007.
https://www.sustainabilityexchange.ac.uk/files/carbon_footprinting_1.pdf (10. julij 2021) Council Regulation (EU) No 1370/2013, Annex I. Union aid for the period from 1 August
2017 to 31 July 2023
https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-fisheries/key_policies/documents/indicative-budget-per-school-year_en.pdf (10. julij 2021) Cvetkovič M. 2021. Javno naraočanje živil v občini. Občina Sevnica, Oddelek za gospodarske
dejavnosti (osebni vir, 21. julij 2021)
Evropski zeleni dogovor. 2021. Evropska komisija.
https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl (9. julij 2021)
Gabrijelčič Blenkuš M., Pograjc L., Gregorič M., Adamič M., Čampa A. 2005. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana, Ministrstvo za zdravje: 79 str.
Golob U., Burger A., Tuškej Lovšin U., Podnar K. 2018. Projekt: Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019-2025. Projektna naloga št. 430-76/2018.
Ljubljana, Fakulteta za družbene vede: 207 str.
18
https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2019/01/SNPKZP_cela_koncna-web.pdf (15. julij 2021)
Hamerschlag K., Venkat K. 2011. Environmental Working group: Meat Eaters guide to climate change and health. 63 str.
https://static.ewg.org/reports/2011/meateaters/pdf/methodology_ewg_meat_eaters_guide_t o_health_and_climate_2011.pdf (10. julij 2021)
Hrovatič I. 2021. Poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2020. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 31 str.
https://www.varuhverigehrane.si/post/poro%C4%8Dilo-o-delu-varuha-odnosov-v-verigi-preskrbe-s-hrano-za-leto-2020 (27. julij 2021)
Izvajanje šolske sheme. 2021. Seznam dovoljenih proizvodov.
https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SKT/Solska-shema/Seznam-dovoljenih-proizvodov.pdf (12. julij 2021)
Izvedbena uredba komisije (EU) 2017/39. 2016. Uradni list Evropske unije.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32017R0039&from=EN (22. julij, 2021) Javni sektor. 2021. eUprava. Ministrstvo za javno upravo.
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/javni-sektor.html (28. jul. 2021) Katalog živil. 2021.
https://www.katalogzivil.si/ (12. julij 2021) Občina Sevnica. 2021.
https://www.obcina-sevnica.si/sl/o-obcini/ (21. julij 2021)
Pograjc L., Poličnik R., Hlastan-Ribič C., Andlovec Čibej A., Fajdiga Turk V., Toth G., Cenčič L., Nahtigal B., Pavlovec A., Simčič I. 2008. Priročnik z merili za kakovost za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje: 133 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Dokumenti-smernice/PRIROCNIK_Z_MERILI_KAKOVOSTI.pdf (8. julij 2021) Poore J., Nemeck T. 2018. Reducing food`s environmental producers and consumers.
Science, 360, 6392: 987-992
Priporočila za javno naročanje živil. 2019. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za javno upravo: 28 str.
19
https://ejn.gov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html (10. julij 2021)
Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (ReNPPTDZ). 2015. Ur. l. RS, št. 58/15
Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. 2014. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 171 str.
http://vrs3.vlada.si/mandat13/vladnagradiva.nsf/bf16d7c913264dcac1256efa002c1c6e/769 5b7f27056870cc1257cf400295ee4/$FILE/STRATEGIJA_12_6_2014.pdf (28. julij 2021) SURS. 2021a. V šolskem letu 2020/21 vpisanih spet nekoliko več dijakov.
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9588 (11. julij 2021)
SURS. 2021b. Podatkovna baza SiStat: Pridelava zelenjadnic po skupinah.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/15P6005S.px (16. julij 2021) SURS. 2021c. Občina Sevnica.
https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/149 (21. julij 2021)
SURS. 2021d. Podatkovna baza SiStat. Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563506S.px/ (16. julij 2021) Šolski lonec. 2021.
http://solskilonec.si/ (21. julij 2021)
Šolska shema EU. 2020. Navodila in priporočila osnovnim šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za izvajanje ukrepa: Šolska shema za šolsko leto 2020/2021. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije: 25 str.
Tradicionalni slovenski zajtrk. 2021.
https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/o-projektu/projekt/ (21. julij 2021)
Uredba o izvajanju šolske sheme. 2017. Ur. l. RS, št. 26/17 Uredba o zelenem javnem naročanju. 2017. Ur. l. RS, št. 51/17
20
Zagorc B., Moljk B., Brečko J., Hiti A., Bele S. 2020. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019: pregled po kmetijskih trgih. Brečko J. (ur.). Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 141 str.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. 2020. Ur. l. RS, št. 49/20
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). 2015. Ur. l. RS, št. 91/15
Zakon o kmetijstvu (Zkme-1). 2008. Ur. l. RS, št. 45/08
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP-UPB4). 2014. Ur. l. RS, št. 86/14 Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1). 2013. Ur. l. RS, št. 3/13
Zakon o vrtcih (ZVrt). 2005. Ur. l. RS, št. 100/05 Zakon o zavodih. 1991. Ur. l. RS, št. 12/91
ZAHVALA
Zahvaljujem se:
- mentorici, izr. prof. dr. Ani Slatnar, za strokovnost in nasvete pri pisanju diplomskega dela ter za izjemno predanost in srčnost,
- recenzentu, prof. dr. Andreju Udovču, za temeljit pregled diplomskega dela,
- Mateji Cvetkovič, višji svetovalki za javna naročila na Občini Sevnica, ki je bila pripravljena deliti svoje praktične izkušnje pri pripravi in izvedbi javnih naročil, - mag. Tadeji Kvas Majer, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za
pogovor o problemih in izzivih javnega naročanja živil v javnih zavodih,
- mag. Ireni Babnik, ravnateljici, za vso podporo in usklajevanja pri odločitvi za dokončanje študija,
- vsem sodelavcem, kolegom in prijateljem za podporo in razumevanje, - Aleksu za potrpljenje,
- sestri Sandri - ker si verjela vame!