1.2.1 ZAČETKI
Prvo omembo naprave, ki spominja na visečo mrežo, najdemo v delih starogrškega
zgodovinarja in esejista Plutarha, ki je okoli leta 400 pred našim štetjem v biografiji Življenje Alkibiada o atenskem politiku omenjal »posteljo, ki visi na vrvi«. Zaradi pomanjkanja opisov žal ne moremo vedeti, ali je bila to res ena od prvih oblik viseče mreže.4
V delu Old English Hexateuc, ki je stari angleški rokopis iz 11. stoletja z več kot 400
ilustracijami, najdemo ilustracijo Jožefa v kolesnem vozilu z dvema stebroma, med katerima je obešen kos krpe, ki spominja na različico viseče mreže.5
Prvo ponazoritev današnje oblike viseče mreže na področju Evrope najdemo tudi v srednjeveški knjigi psalmov Lutrellovega psalterja iz 14. stoletja.
4 Edward Frederic BENSON, The Life of Alcibiades, Pestalozzi University Press, Miami: JHPU Press, 2019, e-knjiga, str. 97, dostopno na
<https://books.google.si/books?id=OzqMDwAAQBAJ&pg=PA97&lpg=PA97&dq=HAMMOCK+ALCHIBIADES&sou
rce=bl&ots=3ZRlkBMsl3&sig=ACfU3U1TQhtAO-HUzQdczhSLqoPPi_tVvA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwij0pfLu6LoAhWEp4sKHUolDBoQ6AEwF3oECAcQAQ#v=one page&q=HAMMOCK%20ALCHIBIADES&f=false> (30. 3. 2020).
5 Old English Hexateuch, British Library, dostopno na <https://www.bl.uk/collection-items/old-english-hexateuch#> (7. 4. 2020).
Slika 2: Ilustracija v Old English Hexateu, 11. stoletje
Slika 3: Ilustracija v Lutrellovem psalterju, 14.
stoletje
Na splošno viseče mreže in njihov izvor povezujemo z Maji, ki so živeli v Srednji Ameriki pred več kot 1000 leti. Ta kulturna, ki je bila v svojem času zelo napredna, je poleg mnogih drugih odkritij ustvarila eno od prvih visečih mrež. Narejene so bile iz lubja dreves hamak in nato tkane, v kasnejših različicah pa je bila rastlina sisal uporabljena zaradi boljših lastnosti materiala. Danes so narejene predvsem iz bombaža, ki so ga v ta namen uporabljali šele zadnjih 50 let.6 Uporabljali so jih izključno za spanje, nudile pa so zaščito pred kačami, žuželkami in drugimi živalskimi nevarnostmi, saj so nameščene nad nivojem zemlje.
1.2.2 TRADICIONALNE VISEČE MREŽE
Uporaba visečih mrež se je razširila po Srednji in Južni Ameriki zaradi velikega števila uveljavljenih trgovskih poti med indijanskimi plemeni. Milijoni ljudi iz različnih kultur so začeli izdelovati viseče mreže in tako se je pojavilo veliko različnih oblik, velikosti, stilov in uporabe avtohtonih naravnih materialov.7 Najbolj znane tradicionalne oblike visečih mrež so majevske, brazilske, nikaragovske, venezuelske, indijske in podobne.
Slika 4: Indijska viseča mreža Slika 5: Nikaragovska viseča mreža
1.2.3 VISEČA MREŽA V MORNARICI
Christopher Columbus je leta 1492 z Bahamov, natančneje iz takratnega „Novega sveta“, v
6 David FAIRLEY, History of hammocks, Ecomall, dostopno na
<https://www.ecomall.com/greenshopping/hammock.htm> (28. 3. 2020).
7 Prav tam.
Španijo prinesel prvo visečo mrežo in kmalu zatem so mnogi evropski mornarji v tem prepoznali veliko praktičnost, še posebej, ko so jo uporabljali za spanje na ladjah.8 Kraljeva vojna mornarica je začela uporabljati viseče mreže na ladjah okoli leta 1590 za nemoten in udoben spanec pri stalnem premikanju ladje, ki bi sicer pri številnih potnikih povzročilo morsko bolezen. Tako so se mornarji izognili spancu na mokrih tleh in v celoti izkoristili prostor, ki so ga imeli na razpolago.9 Kmalu zatem je viseča mreža postala obvezen del celotne evropske mornarice.
Tradicionalno so mrtve vojake „pokopavali“ tako, da so jih zašili v njihovo mrežo in jim skozi nos speljali zadnji šiv.10
Slika 6 in 7: Uporaba viseče mreže v mornarici v 2. svetovni vojni
1.2.4 JUNGLE HAMMOCK
„Jungle hammock“ je ameriška vojska v začetku 40. let prejšnjega stoletja razvila za uporabo na območju Pacifiških otokov med 2. svetovno vojno, kjer so jih vojaki uporabljali kot
prenočišče na vojnih območjih, s čimer so se zaščitili pred vremenskimi vplivi. Z dvigom od tal so zagotovili zaščito pred kačami in piki žuželk, kot so malarijski komarji in uši, ki
8 David FAIRLEY, History of hammocks, Ecomall, dostopno na
<https://www.ecomall.com/greenshopping/hammock.htm> (28. 3. 2020).
9 A history of the hammock, Lifeventure, dostopno na <https://www.lifeventure.com/news/a-history-of-the-hammock> (22. 3. 2020).
10 A brief history of the naval hammock, Port and Terminal, dostopno na
<https://www.portandterminal.com/a-brief-history-of-the-naval-hammock/> (23. 3. 2020).
Slika 9: Ilustriran prikaz jungle hammocka v štiridesetih letih prejšnjega stoletja
prenašajo tifus. Narejeni so bili iz najlona in priložen jim je bil komplet za popravilo.12 Viseče mreže, ki jih poznamo danes in jih uporabljamo kot prenočišče, so pravzaprav razvita
različica „jungle hammocka“.
Slika 8: Vojak v viseči mreži
1.2.5 VISEČA MREŽA V VESOLJU
Nasin program Apollo 12 iz leta 1969 je visečo mrežo predstavil kot obliko spanja in kot rešitev težav, ki so jih imeli astronavti z Apollo 11, na primer nelagodje in mraz pri stiku s kabino v lunarnem modulu (del vesoljskega plovila, ki ga loči od preostalega plovila in se prilega astronomskemu telesu). Prednost je bila ta, da je bil, medtem ko ga niso uporabljali za spanje ali počitek, zelo enostaven za odstraniti in tako so lahko v celoti izkoristili prostor.13
Slika 10: Pozicija astronavta Slika 11: Viseča mreža, uporabljena v lunarnem modulu v lunarnem modulu
12 Jungle hammock, Olive Drab, dostopno na <https://olive-drab.com/od_soldiers_gear_jungle_hammock.php>
(20. 3. 2020).
13 Hammock, Lunar Module, Smithsonian National Air and Space Museum, dostopno na
<https://airandspace.si.edu/collection-objects/hammock-lunar-module/nasm_A19760745000> (15. 3. 2020).
2 ANALITIČNO-RAZISKOVALNA FAZA
Za lažje razumevanje obstoječih težav in njihovo omejitev sem se odločila z uporabniki visečih mrež opraviti intervjuje. Poleg tega sem se v fazi analitičnega raziskovanja odločila, da bom preučila ciljne skupine, načine uporabe, obstoječe rešitve, materiale, načine sestavljanja in montaže, preučila pa bom tudi ergonomijo, kjer sem poleg pridobljene zunanje
informacije poiskala še strokovno mnenje fizioterapevta o vplivu viseče mreže na telo.
2.1 ZAHTEVE IZDELKA
Nujni sestavni del samega visečega sistema je pritrdilni nastavek za njegovo namestitev. Če ga uporabljamo kot prenočišče, potrebujemo dodatke, kot sta nadstrešek in mreža, ki nam nudijo dodatno zaščito in možnosti.
Na splošno lahko uporabo viseče mreže razdelimo na dve glavni kategoriji:
1. Zasnovane za počitek/sprostitev
Za uporabo mreže za namen počitka v večini primerov nismo omejeni glede na težo, saj se uporablja na dvorišču, v notranjih prostorih (doma, v pisarni ipd.), še pomembnejše lastnosti pa so udobje, taktilnost materiala in videz.
2. Kot nastanitev/prenočišče
V tem primeru je majhna teža najpomembnejši dejavnik za enostavno prenašanje,
pomembno pa je tudi, da nudi dobro zaščito pred vremenskimi in okoljskimi razmerami (dež, mraz, žuželke itd.), dobro obstojnost, funkcionalnost ter udobje.
Osnovne razlike:
Velikost – obstajajo različne velikosti in večinoma znašajo od 2 do 2,5 m dolžine in 1 do 1,5 m v širino, obstajajo pa tudi veliko večji modeli. Obstajajo tudi viseče mreže, zasnovane za eno, dve ali več oseb.
Materiali – na voljo so mreže iz naravnih materialov, ki se pogosteje uporabljajo v
tradicionalnih primerih, kot je na primer lubje drevesa ali bombaž, in iz sintetičnih, kot so ripstop najlon in poliester.
Dodatna oprema – različne funkcionalne nadgradnje, kot so mreže proti žuželkam, nadstrešek, izolacija, shranjevalni prostor, ki olajšajo uporabo.
2.1.1 SESTAVNI DELI
Za postavitev viseče mreže potrebujemo pritrdilne elemente. Obstajajo različne variacije, vendar so najpogostejše te, ki so opisane v nadaljevanju.
Slika 12: Prikaz obveznih in možnih sestavnih delov viseče mreže
1. Vrvi ali trakovi – uporabljajo se za obešanje visečih mrež na drevo ali stolp, večinoma so narejene iz polipropilena. Okolju prijaznejša rešitev je uporaba trakov, ker se vrvica zareže v lubje drevesa.
2. Karabini – povezava med mrežo in vrvmi/trakom pomaga hitro nastaviti in prilagoditi napetost viseče mreže. Izdelani so iz jekla ali aluminija.
Da bi visečo mrežo definirali kot prenočišče, kot je šotor, in dopolnili njeno uporabo, moramo osnovnemu delu dodati nekaj (ne nujno vseh) dodatkov, naštetih spodaj.
3. Nadstrešek (ang. tarp) – zaščita pred dežjem in dodatna izolacija.
4. Mreža – zaščita pred žuželkami.
5. Izolacija – zaščita pred mrazom in vetrom.
6. Ridgeline – vrvica, napeta med dvema koncema mreže, ki se uporablja za določanje idealnega in preizkušenega položaja in napetosti viseče mreže, služi pa lahko tudi kot podpora za mrežo ali žepe.
7. Različne torbice in žepi za stvari – dodatki, ki jih je mogoče obesiti na vrvico, ridgeline ali na katerokoli mesto, ki je temu namenjeno.
2.1.2 PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE MREŽE Prednosti:
– ne potrebuje sčiščenega ravnega terena, kot je v primeru šotora, – zaradi spanja nad tlemi se izogibamo različnim žuželkam, kačam itd., – ne vpliva škodljivo na vegetacijo tal,
– zračno prepustna tkanina, kar je še posebej pomembno v poletnih mesecih, – lahko prenosljiva,
– hitra namestitev, – zelo udobna,
– sposobnost prilagajanja napetosti in s tem prilagajanja lastnim željam, – večnamenska: uporablja se za spanje, sedenje, ležanje.
Slabosti:
– za obešanje potrebuje dve statični točki (drevesa, drogovi ...),
– za zaščito pred dežjem in mrazom moramo kupiti dodatke (nadstrešek, izolacija), to pa velja tudi za shranjevanje stvari.