Občina kot lokalno-samoupravna enota se na Slovenskem pojavi po letu 1848. Kot navaja Božo Grafenauer1 so se občine začele formirati po 17. marcu 1849, ko je bil pod takratnjim notranjim ministrom grofom Stadionom izdan Državni zakonik št. 170, tj. občinski zakon.
Glede na prvi uradni seznam občin po letu 1849, ki je bil izdan leta 1856-7 in ki popisuje občine, ki so leta 1854 obstajale na Kranjskem, občina Dobrepolje ni obstajala, pač pa je v
okraju Velike Lašče obstajala občina Videm.2
17. februarja 1866 so se morale občine na Kranjskem ponovno konstituirati, saj so se v prejšnjih letih pojavile potrebe po boljši organiziranosti občin. 3 S tem procesom se je število občin na Kranjskem zmanjšalo s 501 na 348. Glede na Imenik krajev vojvodine Kranjske, Laibach – Ljubljana 1874 je občina Videm obstala. Upravni okraj Velike Lašče je bil razpuščen, prek tega pa je občina Videm spadla pod upravni okraj Kočevje ter pod sodni okraj Velike Lašče.4
Po letu 1866 se je zvrstilo mnogo predlogov o zmanjšanju števila občin, a do sprememb je prišlo šele leta 1888, pa še takrat je prišlo do povečanja števila občin. Leta 1900 jih je bilo na Kranjskem 358, leta 1910 pa že 367.5
Za obdobje 1848-1918 je značilna dvotirnost uprave (državna uprava in lokalna samouprava).
Občine so bile zamejene z deželnimi zbori in njihovo zakonodajo, s cesarskimi patenti in ustavami ter z okrajnimi blagajnami (na Kranjskem).6 Po letu 1918 se državna in lokalna (samo)uprava prepletata, saj je v novem političnem sistemu politika želela imeti celovit vpliv na upravo, samoupravo pa je pustila bolj ali manj nominalno. »Vse do leta 1927 so se naloge javne uprave opravljale predvsem (le) v okviru državne uprave in o oblastni samoupravi do takrat sploh ne moremo govoriti.«7
S spremembami v koncu leta 1918 je bila bivša deželna samouprava odpravljena, »njene naloge pa vključene v državno upravo, katere nosilka je bila Narodna vlada in nato Deželna vlada za Slovenijo«.8 Na področju lokalne samouprave pa, nasprotno, ni prišlo do pomembnejših sprememb – Grafenauer opozori le na zmanjšano aktivnost občin kot
1 Božo Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem: Teritorialno-organizacijske strukture (Maribor: Pravna fakulteta, 2000), 105, 122.
2 Ibid., 122.
3 Ibid., 126.
4 Ibid., 126-127.
5 Ibid., 130-131.
6 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 149.
7 Ibid., 171.
8 Ibid., 154.
169
posledico politične spremembe.9 S prvo Jugoslovansko ustavoje bilo določeno, da »upravno oblast izvršuje kralj po odgovornih ministrih, po določilih ustave. [...], naloge pa opravljajo posebni samoupravni organi.«10 Občina je v času prve Jugoslavije predstavljala samoupravni organ, ki pa zaradi unitaristične in centralistične ureditve države ni mogla priti do večjega izraza. Medtem, ko so bile pristojnosti oblasti in srezov (okrajev) dokaj natančno določene, pa so občine svoj zakon (Zakon o občinah) dobile šele leta 1933 (Zakon o mestnih občinah pa šele leta 1934), kar nam še enkrat dokaj eksplicitno nakazuje oblastveno zanemarjanje področja samoorganiziranja na ravni lokalne skupnosti.
Leta 1921 je bilo na območju današnje Slovenije 1073 občin. Naša občina, ki se je takrat še imenovala Videm, in je bila še ločena od občin Struge, Kompolje in Podgora, je spadala pod Ljubljansko oblast ter pod politični okraj Kočevje. Občina Videm je imela takrat 1671 prebivalcev (več prebivalcev so v tem okraju imele le še občine: Dolenja Vas, Kočevje, Loški Potok, Ribnica in Sodražica.
»V novi državi so bile volitve v občinske odbore opravljene 26. aprila 1921 (v občinah z lastnim statutom) in 3. maja 1921 (v drugih občinah).«11 Volilo se je na podlagi Uredbe o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji iz leta 1920 in 1921. Na podlagi tega se je v letu 1922 sprejel Zakon o volitvi v občinska zastopstva. Občinski odbor je sestavljalo toliko članov, kolikor jih je bilo določeno glede na prebivalstvo občine. Glede na to, da je občina Videm imela 1671 prebivalcev (torej »manj kot 2000), je imela občina 17 odbornikov.12 Z uveljavitvijo kraljeve diktature januarja 1929 je bila upravna oblast povsem zaupana ministrom in kralju, ki je v sebi združil zakonodajno in izvršilno oblast, a »občina pa je ostala edina samoupravna enota«13. Oblasti so bile razpuščene, občinske uprave so bile postavljene na novo. Po novem so se morali vsi občinski uradniki zaobljubiti pred sreskim (okrajnim) načelnikom. Zdaj se je uprava izvrševala po banovinah, srezih (okrajih) in občinah. Občina Videm je spadala pod Dravsko banovino, ki je imela sedež v Ljubljani. Ban je nadziral tudi samoupravo, saj so bile banovine v tistem času hkrati upravne in samoupravne enote.14 Poseben pojav tistega časa so t. i. zdravstvene občine ter t. i. šolske občine. V občini Videm ni bilo posebne zdravstvene občine za to področje, saj ni bilo dovolj denarja za izgradnjo
9 Ibid., 155.
10 Ibid., 166-167.
11 Ibid., 191.
12 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 191. Več o volilnem sistemu naj si bralec prebere v: Ibid., 191-194.
13 Ibid., 195.
14 Ibid., 197 in 205.
170
posebnih zdravstvenih ustanov v prav vsakem kraju oz. občini (uzakonjeno 1930). 15 V srezu Kočevje so bile združene zdravstvene občine (tj. občine, ki so imele zdravstveno službo organizirano skupaj) Fara pri Kostelu, Kočevje, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Od teh je bila občini Videm najbližja združena zdravstvena občina občina Velike Lašče. Za vpogled v šolsko dogajanje v Dobrepolju bo zadoščalo branje Šolskih kronik, ki se jih najde pod signaturo PE: SI_ZAL_GRO/0058/001 Šolske kronike : Osnovna šola 1. slovenske partizanske udarne brigade (SPUB) Tone Tomšič Dobrepolje (1875-1969).
V letu 1933 je bil sprejet Zakon o občinah, ki je podrobneje definiral delo in ureditev občin. 16 Leta 1931 iz popisa prebivalstva z dne 31. 3. izvemo, da je v srezu Kočevje še naprej obstajala občina Videm s 1598 prebivalci. »Če so bile od nastanka nove države glede teritorialne organiziranosti občin opravljene le manjše spremembe, pa je prišlo v letu 1933 do korenitih posegov.«17 V tem letu so se obstoječe občine združile v nove in večje občine. Po letu 1933 se občina Videm, občina Kompolje, občina Struge in občina Podgora združijo v novo občino Videm-Dobrepolje, ki je še naprej spadala pod Kočevski srez.18 Leta 1939 je imela nova občina 4211 prebivalcev, merila pa je 97,98 km2.19
Med drugo svetovno vojno je nastal kaos. Občina Videm-Dobrepolje je spadala pod Dolenjsko, ki je bila močno razklana. Po vojni, ko so komunisti uspeli povezati oblast, so bili sprejeti tudi novi zakoni in nova Ustava (Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije). Po tej ureditvi je bila Slovenija razdeljena na 5 okrožij, hkrati pa občine niso več obstajale v obliki, kot so obstajale prej. Temeljna instanca oblasti so predstavljali KLO (krajevni ljudski odbori).20 V okraju Grosuplje so bili v matičnem okolišu Videm – Dobrepolje na območju LRS decembra 1946 4 krajevni ljudski odbori (KLO), leta 1948 pa že 5.21 Občine so ponovno uvedli leta 1952 z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. »S tem zakonom je bil v tistem času nanovo uveden pojem in institucija občine v
15 Ibid., 210.
16 Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine za leto 1933: 1. polletje. Pohar, Robert (ur.). 35. kos.
Letnik IV. Ljubljana: 29. aprila 1933: 537. Dostopno na spletnem portalu sistory.si:
https://www.sistory.si/11686/189 (dostopano: 20. 12. 2021). Za podrobnejše informacije o tem si lahko bralec prebere: Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 212-221.
17 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 230.
18 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 233.
19 Ibid., 244. V: Krajevni leksikon dravske banovine: Krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine (Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, 1937) si lahko na straneh 210-211 preberete o srezu Kočevje (za leto 1937), na straneh 229-231, 344, 634, 650 pa vse o občini Videm-Dobrepolje v tistem času. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE/ (dostop: 20. 12. 2021).
20 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 284.
21 Janez Kopač, Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955 (Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2006), 248-258.
171
sistem lokalnih teritorialnih enot.«22 Občina Videm-Dobrepolje je še vedno spadalo pod okraj Kočevje, ki je imel leta 1952 12 občin in 34165 prebivalcev (občina Videm-Dobrepolje od tega 4027). Okrajev je bilo 19, vseh občin v Sloveniji pa 386.
»V letih 1955 do 1960 je bilo tako odpravljenih oziroma je prenehalo delovati 47 občin, in sicer: [...], Dobrepolje [...] (iz okraja Kočevje, ki je bil v tem času ukinjen), [...].«23 S to zakonodajo občina Videm-Dobrepolje začasno preneha obstajati in se priključi občini Grosuplje. V tem obdobju razvoja komunalnega sistema, so se »v stalnem procesu decentralizacije neprestano večale zakonske pristojnosti občine; da se je stalno zmanjševalo število občin in okrajev, njihovo območje pa hkrati povečevalo; da se je počasi krepila finančna samostojnost in finančna moč občin.«24 V začetku šestdesetih let se je na tem področju spet spremenila zakonodaja. V tem času so bili v Sloveniji štirje okraji (Celje, Koper, Ljubljana, Maribor) ter 62 občin. 25 Nekdanja občina Videm-Dobrepolje je bila v tem času še vedno del občine Grosuplje (okraj Ljubljana), ki je bila v letu 1963 velika 421 km 2 in imela 22594 prebivalcev. V letu 1965 so prenehali obstajati okraji – tako sta obstajali kot družbeno-politični skupnosti v SR Sloveniji le še občine in republika. »Če so bile do leta 1965 spremembe v oblikovanju teritorialnih enot zelo raznovrstne in pogoste, pa je bilo nato – do leta 1994 – opravljenih relativno malo sprememb.«26 V tem času je Videm-Dobrepolje obstajal kot Krajevna skupnost znotraj občine Grosuplje.
Pred osamosvojitvijo slovenska družba ni imela formalne lokalne samouprave, pač pa je imela 62 komun, ki so bile izpostave države in bi v današnjih terminih ustrezali današnjim upravnim enotam. Naj citiram takratnega predsednika IS Občine Grosuplje Franca Ahlina o realnosti tistega časa in o neposrednem vplivu osamosvojitve na občino Grosuplje, ki se lahko aplicira tudi na Izolo in Ilirsko Bistrico: »V čem je pravzaprav razlika v delu občinske oblasti po volitvah? Prej je izvršni svet moral skrbeti za gospodarstvo občine in je bil zanj odgovoren, medtem ko so za družbene dejavnosti pa tudi za investicije na področju komunale in cest skrbele samoupravne interesne skupnosti kot nekakšna vzporedna oblast. Po novem je gospodarstvo samostojno, zaradi prenosa pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti na izvršni svet ter zaradi zbiranja denarja za njihovo dejavnost v novem integralnem proračunu pa zdaj na izvršnem svetu leži breme skrbi tako za družbene dejavnosti kot za komunalno in cestno omrežje. Seveda pa niti prej niti zdaj razvoj prav teh področij ne bi bil mogoč brez
22 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 285.
23 Ibid., 310 (opomba 514).
24 Ibid., 309.
25 Ibid., 313.
26 Grafenauer, Lokalna samouprava na Slovenskem, 323.
172
izdatnega dodatnega prispevka krajanov posameznih območij.«27 Z osamosvojitvijo se je namreč začel pomemben projekt reorganizacije državne uprave, ki okvirno traja še danes (iskanje možnosti druge stopnje lokalne samouprave, tj. pokrajinske organizacije). »Reforma je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (1993) dotedanji enotirni upravni sistem nadomestila z dvotirnim, s čimer je bila postavljena jasna meja med lokalno samoupravo in državno upravo (nosilke so postale upravne enote, katerih obseg je ohranil velikost nekdanjih občin iz socialističnega obdobja).« 28 Nastanek občin je bil dokaj nekompleksen (zakonodaja 1993, oktobra 1994 pa občine že začnejo z delom), medtem ko je bil politični prenos oblasti iz bivših občin/komun na upravne enote dokaj težaven in zamuden. To se pozna v pozno sprejetem Zakonu o državni upravi (šele 2002), s katerim se že zaključuje proces prenosa oblasti (tranzicije). Medtem ko naloge upravne enote opredeljuje Zakon o državni upravi (ZDU-1), pa lokalno samoupravo in s tem naloge občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS, specifično 3. poglavje zakona oz. 20. – 27. člen). 29 Upravna enota je zgolj izpostava državne uprave in skrbi za izvajanje zakonov, medtem ko je občina element lokalne samouprave, kar pomeni, da predstavlja instanco skrbi za svoje občane. Kot taka skrbi za dostop občanov do kvalitetne pitne vode, ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, urejenost cestišč ter vseh ostalih kvalitet, ki bi koristile njeni specifični lokalni skupnosti (od organizacije kulturnih prireditev, gradnje družbenih objektov, razvoj turizma itd.).
S spremembo zakonodaje je leta 1993 prišlo do transformacije komun v občine. 3. oktobra
1994 je komuna Grosuplje postala občina. Bivša komuna Grosuplje se je 1. januarja 1995 razdelila na 3 dele: današnje občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki je do danes torej svoja lastna občina. Te občine so še danes močno povezane – vse tri danes spadajo v statistično osrednjeslovensko regijo, poleg tega pa v isti sestavi pripadajo upravni enoti Grosuplje.
27Mihael Glavan gl. ur., Zbornik občine Grosuplje (Grosuplje: Skupina občanov, 1992), 67–68.
28Marjan Ravbar, »Centralizem ali decentralizacija?,« Mladina, Posebna številka, Zgodovina, Rojstvo države, 2.
del, Devetdeseta (2021): 83.
29To velja za dan 7. 12. 2021, a se v taki razmejitvi naloge ločujejo že več kot 25 let.
173