81,05
10. Kako bomo na osnovi ločenih pomnožkov (fragmentov DNA) iz rezultatov elektroforeze »našli« pravega očeta?
2,11
11. Opravljaš delo forenzičnega izvedenca v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju Slovenije. Raziskava DNA je pokazala
na sliki prikazane izsledke. Kdo je umoril žrtev?
4.3.1.3 Analiza pravilnih odgovorov pred poukom - vprašanja izbirnega tipa
Dijaki so na vprašanja 1, 10 in 11 po večini odgovorili pravilno. Največjo razliko v pogostosti pravilnih odgovorov med skupinama smo ugotovili pri prvem vprašanju. Vendar ta razlika, enako kot pri ostalih vprašanjih, ni bila statistično značilna (preglednica 14).
Preglednica 14: Deleži pravilnih odgovorov pred poukom glede na izvedbo pouka.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi-kvadrat test
Vprašanje Frontalno Demonstracija Skupaj χ2 d
f p
7. Fluorescentno barvilo kot je etidijev bromid se uporablja za vizualizacijo DNA. Kakšna je interakcija med etidijevim bromidom in molekulo DNA?
11,3% 7,1% 9,5% 0,488 1 0,485 8. Zakaj znanstveniki v jamico na agaroznem
gelu vnesejo tudi fragmente DNA s poznano
dolžino (velikostni standard)? 58,5% 61,9% 60,0% 0,114 1 0,736 9. Katere encime uporabimo za razrez DNA
predeno velikost/dolžino fragmentov
analiziramo z elektroforezo? 11,3% 9,5% 10,5% 0,081 1 0,776
10. Kako bomo na osnovi ločenih pomnožkov (fragmentov DNA) iz rezultatov elektroforeze
»našli« pravega očeta?
83,0% 78,6% 81,1% 0,302 1 0,583
11. Kdo je umoril žrtev? 98,1% 97,6% 97,9% NR
Opombe: N frontalno = 53, N demonstracija = 42
V preglednici (preglednica 15) so prikazani deleži pravilnih odgovorov glede na spol.
Statistično značilna razlika (p = 0,026) se je pojavila le pri 6. vprašanju, kjer nobeden od dijakov ni odgovoril pravilno, medtem ko je skoraj 10 % dijakinj izbralo pravilen odgovor.
Skoraj 15 % več deklet kot fantov je pravilno odgovorilo na 10. vprašanje, vendar razlika ni bila statistično pomembna. Pri vprašanjih 4, 5, 6, 7 in 9 je bil delež pravilnih odgovorov nižji od 50 %. Pri 11. vprašanju je bil delež pravilnih odgovorov ponovno najvišji (97,9 %).
Preglednica 15: Deleži pravilnih odgovorov pri izbirnem tipu vprašanj pred poukom glede na spol dijakov.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi kvadrat test
Vprašanje moški ženski Skupaj χ2 d
f p
1. S katero laboratorijsko tehniko (metodo) ločujemo nabite molekule s pomočjo električnega
polja? 96,8% 90,6% 92,6% 1,323 1 0,250
2. V agaroznem gelu horizontalno izvedene
elektroforeze se DNA premika proti… 67,7% 59,4% 62,1% 0,621 1 0,431
3. Hitrost potovanja delcev v električnem polju je
odvisna od… 61,3% 64,1% 63,2% 0,069 1 0,793
4. Kateri deli sestavljajo aparat za elektroforezo? 38,7% 25,0% 29,5% 1,888 1 0,169
5. DNA je molekula, ki je… 51,6% 34,4% 40,0% 2,586 1 0,108
6. V katerem primeru ne moremo uporabiti
elektroforeze? 0,0% 9,4% 6,3% 4,934 1 0,026
7. Fluorescentno barvilo kot je etidijev bromid se uporablja za vizualizacijo DNA. Kakšna je interakcija med etidijevim bromidom in molekulo DNA?
9,7% 9,4% 9,5% 0,002 1 0,962 8. Zakaj znanstveniki v jamico na agaroznem gelu
vnesejo tudi fragmente DNA s poznano dolžino (fragmentov DNA) iz rezultatov elektroforeze
»našli« pravega očeta? 71,0% 85,9% 81,1% 3,047 1 0,081
11. Kdo je umoril žrtev? 96,8% 98,4% 97,9% NR
Opomba: N moški spol = 31, N ženski spol = 64
Primerjava deležev pravilnih odgovorov glede na dejavnik prisotnosti znanstvenika-raziskovalca v družini je pokazala eno razliko, ki pa ni statistično pomembna. Razlika v deležih pravilnih odgovorov med skupinama je bila v skoraj 25 % (p = 0,074), kjer so dijakinje in dijaki, ki imajo v družini raziskovalca v večjem deležu odgovarjali pravilno kot dijaki, ki v družini nimajo raziskovalca. Na 6. vprašanje je pri obeh skupinah pravilno odgovorilo le 6,4 % anketirancev (preglednica 16).
Preglednica 16: Deleži odgovorov dijakov glede na prisotnost znanstvenika-raziskovalca v družini.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi kvadrat test
Vprašanje da ne Skupaj χ2 d
f p
1. S katero laboratorijsko tehniko (metodo) ločujemo nabite molekule s pomočjo električnega
polja? 93,3% 92,4% 92,6% 0,016 1 0,899
2. V agaroznem gelu horizontalno izvedene
elektroforeze se DNA premika proti… 80,0% 58,2% 61,7% 2,529 1 0,112
3. Hitrost potovanja delcev v električnem polju je
odvisna od… 80,0% 59,5% 62,8% 2,268 1 0,132
4. Kateri deli sestavljajo aparat za elektroforezo? 46,7% 25,3% 28,7% 2,614 1 0,106
5. DNA je molekula, ki je… 60,0% 35,4% 39,4% 3,185 1 0,074
6. V katerem primeru ne moremo uporabiti
elektroforeze? 6,7% 6,3% 6,4% NR
7. Fluorescentno barvilo kot je etidijev bromid se uporablja za vizualizacijo DNA. Kakšna je interakcija med etidijevim bromidom in molekulo DNA?
13,3% 8,9% 9,6% 0,268 1 0,604 8. Zakaj znanstveniki v jamico na agaroznem gelu
vnesejo tudi fragmente DNA s poznano dolžino (fragmentov DNA) iz rezultatov elektroforeze
»našli« pravega očeta?
86,7% 79,7% 80,9% 0,419 1 0,517
11. Kdo je umoril žrtev? 100,0% 97,5% 97,9% NR
Opombe: N raziskovalec v družini da = 15, N raziskovalec v družini ne = 79
Glede na dejavnik želje po študiju naravoslovja je vsaj polovica dijakinj in dijakov pravilno odgovorila na večino vprašanj. Pri vprašanjih 4, 5, 6, 7 in 9 so bili deleži pravilnih odgovorov nižji od 40 %. Pri vprašanjih 6, 7 in 9 pa je največ 10% dijakov nanje odgovorilo pravilno (preglednica 17). Statistično pomembna razlika v odgovorih se je pokazala pri 8. vprašanju, kjer so dijakinje in dijaki z željo po študiju naravoslovja v povprečju za 20 % pravilneje odgovorili kot tisti, ki te želje nimajo.
Preglednica 17: Pravilni odgovori glede na željo po študiju naravoslovja (biologije, kemije ali fizike).
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi kvadrat test
Vprašanje da ne Skupaj χ2 df p
1. S katero laboratorijsko tehniko (metodo) ločujemo nabite molekule s pomočjo električnega polja?
88,9% 94,8% 92,6% 1,100 1 0,294 2. V agaroznem gelu horizontalno izvedene
elektroforeze se DNA premika proti… 58,3% 63,8% 61,7% 0,28 1 0,597
3. Hitrost potovanja delcev v električnem polju je
odvisna od… 61,1% 63,8% 62,8% 0,068 1 0,794
4. Kateri deli sestavljajo aparat za elektroforezo? 30,6% 29,3% 29,8% 0,016 1 0,898
5. DNA je molekula, ki je… 30,6% 44,8% 39,4% 1,896 1 0,169
6. V katerem primeru ne moremo uporabiti
elektroforeze? 5,6% 6,9% 6,4% 0,068 1 0,794
7. Fluorescentno barvilo kot je etidijev bromid se uporablja za vizualizacijo DNA. Kakšna je interakcija med etidijevim bromidom in molekulo DNA?
8,3% 10,3% 9,6% 0,106 1 0,745 8. Zakaj znanstveniki v jamico na agaroznem gelu
vnesejo tudi fragmente DNA s poznano dolžino
(velikostni standard)? 72,2% 51,7% 59,6% 3,875 1 0,049
9. Katere encime uporabimo za razrez DNA predeno velikost/dolžino fragmentov analiziramo
z elektroforezo? 13,9% 6,9% 9,6% 1,216 1 0,270
10. Kako bomo na osnovi ločenih pomnožkov (fragmentov DNA) iz rezultatov elektroforeze
»našli« pravega očeta? 86,1% 77,6% 80,9% 1,043 1 0,307
11. Kdo je umoril žrtev? 100,0% 96,% 97,9% NR
Opombe: N študij naravoslovja da = 36, N študij naravoslovja ne = 58
4.3.1.4 Analiza pravilnih odgovorov pred poukom - vprašanja DRŽI/NE DRŽI
V preglednici 18, kjer so prikazani deleži pravilnih odgovorov glede na izvedbo pouka, je vidna ena statistično značilna razlika. Pri 4. vprašanju so anketiranci, ki so bili vključeni v frontalni pouk bistveno bolj pravilno odgovarjali, kot pa tisti, ki so bili deležni demonstracije (p = 0,007). V povprečju so pri vprašanjih dosegali od 5,3 % do 80,0 % pravilnost odgovorov.
Preglednica 18: Deleži pravilnih odgovorov glede na izvedbo pouka pri tipu vprašanj DRŽI/NE DRŽI.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi-kvadrat test
TRDITEV frontalno demonstracija Skupaj χ2 df p
(1) Elektroforeza DNA je enostavna tehnika za ločevanje nabitih molekul v magnetnem polju.
(NE DRŽI)
30,2% 38,1% 33,7% 0,656 1 0,418
(2) Elektroforeza se za ločevanje različno velikih
molekul uporablja že od leta 1935. (DRŽI) 5,7% 4,8% 5,3% 0,038 1 0,845
(3) Poznamo več različnih tehnik elektroforeze,
kot npr. PAGE, PFGE, SDD-AGE, ipd. (DRŽI) 13,2% 7,1% 10,5% 0,946 1 0,331 (4) Preden uporabimo elektroforezo izbrane
DNA je potrebno določen odsek DNA večmilijonkrat razrezati z metodo PCR (verižna reakcija s polimerazo). (NE DRŽI)
18,9% 2,4% 11,6% 7,318 1 0,007 (5) Encim polimeraza dodaja nukleotide v novo
nastajajočo molekulo DNA med pomnoževanjem
vzorca za elektroforezo. (DRŽI) 20,8% 23,8% 22,1% 0,127 1 0,722
(6) Restrikcijski encimi se v genetskih raziskavah uporabljajo za razrez dvovijačne molekule DNA
na specifičnih nukleotidnih zaporedjih. (DRŽI) 32,1% 23,8% 28,4% 0,787 1 0,375 (7) Po »barvanju« s fluorescenčno spojino se lise
na agaroznem gelu pojavijo pri dnevni svetlobi
(vidni spekter). (NE DRŽI) 22,6% 11,9% 17,9% 1,838 1 0,175
(8) Če na napajalniku za električno napetost, ki ga uporabimo za elektroforezo, spremenimo napetost iz 100 V na 50 V, bo vzorec DNA počasneje in dlje potoval po gelu. (DRŽI)
37,7% 45,2% 41,1% 0,545 1 0,460
(9) Pri elektroforezi manjše molekule potujejo
hitreje, večje pa počasneje. (DRŽI) 79,2% 81,0% 80,0% 0,043 1 0,836 (10) Elektroforeza se uporablja v molekularni
diagnostiki, kot npr. za identifikacijo genetskih bolezni, v forenzičnih preiskavah, onkoloških testih, ipd. (DRŽI)
77,4% 81,0% 78,9% 0,182 1 0,670
Opombe: N frontalno = 53; N demonstracija = 42
Glede na spol se je pojavila ena statistično signifikantna razlika (p ≤ 0,05) in sicer, pri 10.
vprašanju, kjer je približno 25 % dijakinj več pravilno odgovorilo na vprašanje (p = 0,003).
Razliko je bilo zaznati tudi pri vprašanju 4, kjer so dijaki za skoraj 12 % bolje odgovarjali kot dijakinje. Pri preostalih vprašanjih med spoloma ni bilo pomembnih razlik (preglednica 19).
Preglednica 19: Deleži pravilnih odgovorov pri vprašanjih DRŽI/NE DRŽI glede na spol.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi-kvadrat test
TRDITEV moški ženski Skupaj χ2 df p
(1) Elektroforeza DNA je enostavna tehnika za ločevanje nabitih molekul v magnetnem polju. (NE
DRŽI) 35,5% 32,8% 33,7% 0,067 1 0,796
(2) Elektroforeza se za ločevanje različno velikih
molekul uporablja že od leta 1935. (DRŽI) 6,5% 4,7% 5,3% 0,126 1 0,722
(3) Poznamo več različnih tehnik elektroforeze, kot
npr. PAGE, PFGE, SDD-AGE, ipd. (DRŽI) 9,7% 10,9% 10,5% 0,036 1 0,850 (4) Preden uporabimo elektroforezo izbrane DNA
je potrebno določen odsek DNA večmilijonkrat razrezati z metodo PCR (verižna reakcija s polimerazo). (NE DRŽI)
19,4% 7,8% 11,6% 2,550 1 0,110 (5) Encim polimeraza dodaja nukleotide v novo
nastajajočo molekulo DNA med pomnoževanjem
vzorca za elektroforezo. (DRŽI) 22,6% 21,9% 22,1% 0,006 1 0,938 (6) Restrikcijski encimi se v genetskih raziskavah
uporabljajo za razrez dvovijačne molekule DNA na specifičnih nukleotidnih zaporedjih. (DRŽI)
32,3% 26,6% 28,4% 0,333 1 0,564
(7) Po »barvanju« s fluorescenčno spojino se lise na agaroznem gelu pojavijo pri dnevni svetlobi (vidni spekter). (NE DRŽI)
16,1% 18,8% 17,9% 0,098 1 0,755 (8) Če na napajalniku za električno napetost, ki ga
uporabimo za elektroforezo, spremenimo napetost iz 100 V na 50 V, bo vzorec DNA počasneje in dlje potoval po gelu. (DRŽI)
45,2% 39,1% 41,1% 0,321 1 0,571
(9) Pri elektroforezi manjše molekule potujejo
hitreje, večje pa počasneje. (DRŽI) 80,6% 79,7% 80,0% 0,012 1 0,913 (10) Elektroforeza se uporablja v molekularni
diagnostiki, kot npr. za identifikacijo genetskih bolezni, v forenzičnih preiskavah, onkoloških testih, ipd. (DRŽI)
61,3% 87,5% 78,9% 8,632 1 0,003 Opombe: N moški spol = 31; N ženski spol = 64
Vpliv dejavnika prisotnosti raziskovalca-znanstvenika v družini skozi vprašanja tipa DRŽI/NE DRŽI ni bil statistično značilen. Med deleži so se sicer pojavile razlike, a le pri vprašanjih 2 in 9 kjer so anketiranci, ki so doma imeli raziskovalca-znanstvenika, odgovarjali za od 10 % do 15 % bolj pravilno kot tisti, ki v družini raziskovalca-znanstvenika nimajo (preglednica 20).
Preglednica 20: Deleži pravilnih odgovorov pri vprašanjih tipa DRŽI/NE DRŽI glede na prisotnost raziskovalca-znanstvenika v družini dijaka.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi-kvadrat test
TRDITEV da ne Skupaj χ2 df p
(1) Elektroforeza DNA je enostavna tehnika za ločevanje nabitih molekul v magnetnem polju.
(NE DRŽI) 26,7% 35,4% 34,0% 0,432 1 0,511
(2) Elektroforeza se za ločevanje različno velikih molekul uporablja že od leta 1935.
(DRŽI) 13,3% 3,8% 5,3% NR
(3) Poznamo več različnih tehnik elektroforeze,
kot npr. PAGE, PFGE, SDD-AGE, ipd. (DRŽI) 13,3% 10,1% 10,6% 0,129 1 0,719 (4) Preden uporabimo elektroforezo izbrane
DNA je potrebno določen odsek DNA večmilijonkrat razrezati z metodo PCR (verižna reakcija s polimerazo). (NE DRŽI)
13,3% 11,4% 11,7% 0,045 1 0,833 (5) Encim polimeraza dodaja nukleotide v novo
nastajajočo molekulo DNA med pomnoževanjem vzorca za elektroforezo.
(DRŽI)
26,7% 21,5% 22,3% 0,186 1 0,666 (6) Restrikcijski encimi se v genetskih
raziskavah uporabljajo za razrez dvovijačne molekule DNA na specifičnih nukleotidnih zaporedjih. (DRŽI)
33,3% 26,6% 27,7% 0,278 1 0,598
(7) Po »barvanju« s fluorescenčno spojino se lise na agaroznem gelu pojavijo pri dnevni
svetlobi (vidni spekter). (NE DRŽI) 13,3% 17,7% 17,0% 0,181 1 0,671 (8) Če na napajalniku za električno napetost, ki
ga uporabimo za elektroforezo, spremenimo napetost iz 100 V na 50 V, bo vzorec DNA počasneje in dlje potoval po gelu. (DRŽI)
33,3% 43,0% 41,5% 0,489 1 0,484
(9) Pri elektroforezi manjše molekule potujejo
hitreje, večje pa počasneje. (DRŽI) 93,3% 77,2% 79,8% 2,487 1 0,115 (10) Elektroforeza se uporablja v molekularni
diagnostiki, kot npr. za identifikacijo genetskih bolezni, v forenzičnih preiskavah, onkoloških testih, ipd. (DRŽI)
73,3% 81,0% 79,8% 0,436 1 0,509 Opombe: N raziskovalec-znanstvenik v družini da = 15; N raziskovalec-znanstvenik v družini ne = 79
Povprečje pravilnih vseh odgovorov glede na željo po izbiri naravoslovnega študija je bilo 33 %. V 70 % so anketiranci pravilno odgovorili le na vprašanji 9 in 10 (preglednica 21).
Dijakinje in dijaki so na vprašanja odgovarjali približno enako, z odstopanji do 9 % med skupinama. Statistično pomembno razliko so pokazali deleži pravilnih odgovorov pri 7.
vprašanju (p = 0,002), kjer je le 2,8 % tistih, ki imajo željo po študiju naravoslovja odgovorilo pravilno, medtem ko je bil delež pravilnih odgovorov tistih, ki želje po študiju naravoslovja niso podali, znatno višji (27,6 %).
Preglednica 21: Pravilni odgovori v skupini vzorca glede na izbiro naravoslovnega študija.
Deleži pravilnih odgovorov (%) Hi kvadrat test
TRDITEV da ne Skupaj χ2 d
f p
(1) Elektroforeza DNA je enostavna tehnika za ločevanje nabitih molekul v magnetnem polju.
(NE DRŽI) 36,1% 32,8% 34,0% 0,111 1 0,739
(2) Elektroforeza se za ločevanje različno velikih
molekul uporablja že od leta 1935. (DRŽI) 5,6% 5,2% 5,3% 0,006 1 0,936
(3) Poznamo več različnih tehnik elektroforeze,
kot npr. PAGE, PFGE, SDD-AGE, ipd. (DRŽI) 11,1% 10,3% 10,6% 0,014 1 0,907 (4) Preden uporabimo elektroforezo izbrane DNA
je potrebno določen odsek DNA večmilijonkrat razrezati z metodo PCR (verižna reakcija s polimerazo). (NE DRŽI)
11,1% 12,1% 11,7% 0,020 1 0,888 (5) Encim polimeraza dodaja nukleotide v novo
nastajajočo molekulo DNA med pomnoževanjem
vzorca za elektroforezo. (DRŽI) 19,4% 24,1% 22,3% 0,282 1 0,595
(6) Restrikcijski encimi se v genetskih raziskavah uporabljajo za razrez dvovijačne molekule DNA na specifičnih nukleotidnih zaporedjih. (DRŽI)
22,2% 31,0% 27,7% 0,862 1 0,353
(7) Po »barvanju« s fluorescenčno spojino se lise na agaroznem gelu pojavijo pri dnevni svetlobi
(vidni spekter). (NE DRŽI) 2,8% 27,6% 18,1% 9,228 1 0,002
(8) Če na napajalniku za električno napetost, ki ga uporabimo za elektroforezo, spremenimo napetost iz 100 V na 50 V, bo vzorec DNA počasneje in dlje potoval po gelu. (DRŽI)
38,9% 41,4% 40,4% 0,057 1 0,811
(9) Pri elektroforezi manjše molekule potujejo
hitreje, večje pa počasneje. (DRŽI) 83,3% 77,6% 79,8% 0,455 1 0,500 (10) Elektroforeza se uporablja v molekularni
diagnostiki, kot npr. za identifikacijo genetskih bolezni, v forenzičnih preiskavah, onkoloških testih, ipd. (DRŽI)
83,3% 75,9% 78,7% 0,74 1 0,390 Opombe: N študij naravoslovja da = 36, N študij naravoslovja ne = 58
4.3.2 Primerjava znanja pred in po izvedbi obeh metod pouka
Raziskava znanja pred in po izvedbi dveh različnih oblik poučevanja ni pokazala statistično pomembnih razlik (preglednica 22). Primerjava skupnih povprečij števila točk med skupinama z različno izvedbo pouka je pokazala statistično značilne razlike (p ≤ 0,001), kar kaže na to, da so dijakinje in dijaki v povprečju po izvedbi pouka dosegli več točk kot pred izvedbo v obeh primerih (frontalni pouk in demonstracija). Velikost učinka pouka je pri obeh oblikah visoka, pri čemer je imela demonstracijska izvedba pouka za vrednost 0,18 večji učinek na znanje kot frontalna oblika pouka.
Preglednica 22: Velikost učinka obeh oblik pouka na znanje in razlike v povprečjih doseženih točk pred in po izvedbi pouka.
Izvedba pouka
frontalno demonstracija Mann-Whitney test
M SN M SN Z p
PRED POUKOM (SUM) 7,83 0,39 7,9 0,37
-1,509 0,131
PO POUKU (SUM) 10,53 0,32 11,31 0,36
Wilcoxon Z -4,350 -5,080
p <0,001 <0,001
Velikost učinka r = + 0,60 r = + 0,78
5 RAZPRAVA 5.1 O raziskavi
Raziskava je bila izvedena med dijakinjami in dijaki 3. letnikov programa splošne gimnazije (N = 95), kjer je bila zastopanost spolov pričakovano neenakomerna. Prevladovala so dekleta (67,4 %), kar je značilnost za programe splošnih gimnazij v Sloveniji. Trenutno stanje na, v to raziskavo vključeni gimnaziji, je bilo 813 vpisanih dijakinj in dijakov, od tega 66 % deklet in 34 % fantov (podatki o vpisu, eAsistent, 28. 5. 2021). Zastopanost spola sicer ni bila predmet raziskave, a je pomembno doprinesla k razumevanju rezultatov, razlik v stališčih in znanju pred in po izvedbi dveh različnih oblik pouka o elektroforezi.
Ključni dejavnik raziskave sta bili dve različni obliki pouka na temo elektroforeze, frontalni pouk in praktični pouk z metodo demonstracije molekularne tehnike, v okviru katerih smo preverjali stališča in znanje pred in po izvedbi pouka. V raziskavi je v skupini s frontalnim poukom bilo vključenih 55,8 % anketirancev, v skupino z metodo demonstracije pa 44,2 %.
Za 10 % manjša skupina pri praktičnem pouku je bila posledica večje odsotnosti dijakov.
Vpliv na stališča in učinek na znanje pri obeh oblikah smo izmerili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja pred in po izvedbi pouka.
Predvidevali smo, da bi na posamezna stališča in znanje lahko vplivala tudi dva druga dejavnika, ki smo jih vpeljali v raziskavo. Dijakinje in dijaki so se opredelili tudi o tem ali imajo doma v družini raziskovalca−znanstvenika in ali imajo željo po nadaljevanju študija na univerzitetni ravni v smeri naravoslovja; pri tem smo naravoslovje opredelili kot biologijo, fiziko in kemijo. Tako smo dobili skupino, kjer jih je 16 % navedlo, da imajo v krogu družine raziskovalca oz. znanstvenika. Podatek nas je zanimal predvsem v povezavi s stališči o elektroforezi, kjer smo predvidevali možne povezave med prisotnostjo raziskovalca−znanstvenika v dijakovi ožji bližini in njegovimi bolj pozitivno opredeljenimi stališči do elektroforeze kot raziskovalne metode. Prav tako smo predvidevali, da je želja po študiju naravoslovja pri dijakih (38 %) lahko dejavnik, ki nakazuje na bolj pozitivna stališča o elektroforezi.
5.2 Stališča dijakov do elektroforeze
5.2.1 Stališča dijakov do elektroforeze pred poukom
V raziskavi smo stališča preverjali pred in po pouku. Med 12 trditvami so trditve 1, 8 in 11 opisovale negativna stališča, ostale trditve pa so se navezovale na koristnost praktičnega pouka o elektroforezi.
Statistično značilne razlike v ocenah med skupino, ki je bila deležna frontalnega pouka in skupino, ki je bila deležna demonstracije smo zaznali pri dveh trditvah. Skupina, ki je bila deležna frontalnega pouka je izkazala nižje strinjanje do trditve »Izvajanje elektroforeze pri pouku bi bilo dolgočasno.« kot skupina, ki je bila deležna demonstracije, kar pomeni, da je prva skupina izkazovala višji interes za praktično učenje o elektroforezi. Prav tako je frontalna skupina izkazala večjo željo po vpeljavi laboratorijske vaje o elektroforezi v pouk kot skupina, ki je bila deležna demonstracije elektroforeze. Ker so se s podanimi stališči opredeljevali do elektroforeze še preden so sploh bili deležni vsebinske razlage, je to zagotovo eden od ključnih razlogov za razlike, saj težko posedujejo mnenje o nečem česar še niso spoznali. Ne glede na preostale opredelitve, kaže razlika na samozavedanje skupine, da je praktično delo pri spoznavanju področja molekularne biologije ter lažje razumevanje postopkov in metod, nujno. Obe skupini dijakov sta se, ne glede na metodo izvedenega pouka, pozitivno opredelili do praktičnega dela in s tem izkazali zavedanje, da bi jim praktično delo koristilo kot dopolnitev veščin za nadaljnje izobraževanje na področju molekularne biologije. Tudi Klop in sod. (2010) so v raziskavi, kjer so preverjali vpliv posebnega modula iz biotehnologije na stališča v modul vključenih dijakov, ugotovili, da so se pomembne razlike pojavile med kontrolno in eksperimentalno skupino. Dijaki vključeni v modul so bolj pozitivno sprejemali in soglašali s trditvami, ki so opredeljevale moderno biotehnologijo, kot dijaki, ki niso bili vključeni v modul. Vendar se pa razlike niso pojavile v smeri razvoja kritičnega mišljenja kot so pričakovali (Klop in sod 2010).
Statistično pomembne razlike v ocenah glede na spol dijakov so se pojavile pri trditvah 1 in 4. Pri trditvi 1 (p = 0,047) so se dekleta na negativno trditev odzvale z bolj pozitivnimi opredelitvami do elektroforeze, fantje pa pri tem niso imeli posebnega mnenja. Tudi pri trditvi 4 je bila razlika statistično pomembna. Dekleta so s strinjanjem (M = 3,5) izkazala večje zanimanje za elektroforezo kot fantje (M = 3,1). V povprečju so se na preostale trditve bolj pozitivno opredelila dekleta kot fantje vendar pri teh nismo zaznali statistično pomembnih razlik glede na spol. Glede na rezultate lahko sklepamo, da so dekleta nekoliko bolj naklonjena praktičnemu delu z elektroforezo in, da imajo v splošnem nekoliko bolj pozitivna stališča o elektroforezi.
Raziskava stališč skozi dejavnik prisotnosti raziskovalca−znanstvenika v družini je pokazala statistično značilno razliko le pri trditvi 12, kjer so se dijaki, ki imajo doma znanstvenika
bolj strinjali s koristnostjo praktičnega dela za njihovo dopolnitev veščin za nadaljnje izobraževanje na področju molekularne biologije kot dijaki, ki raziskovalca−znanstvenika doma nimajo. Pri preostalih trditvah ni bilo statistično pomembnih razlik, so se pa dijaki iz skupine, ki imajo doma raziskovalca−znanstvenika bolj pozitivno opredelili do dela z elektroforezo pri pouku. Iz tega lahko sklepamo, da nekolikšna povezava med dejavnikom prisotnosti raziskovalca−znanstvenika in bolj pozitivno opredeljenimi stališči o elektroforezi pri anketiranih dijakih, obstaja.
Pri dejavniku želje po študiju naravoslovja (biologija, fizika, kemija) se je pojavilo največ statistično pomembnih razlik (p ≤ 0,05) pri trditvah 6, 7, 8 in 10 z večjim strinjanjem s stališči o elektroforezi s strani dijakov, ki so imeli željo po nadaljnjem študiju naravoslovja (N = 36). Vidna razlika, ki je bila blizu statistično značilni se je pojavila pri trditvi, kjer so se dijaki z željo po študiju naravoslovja bolj pozitivno opredelili do praktičnega dela z elektroforezo, s prepričanjem o njeni koristnosti glede dopolnitve veščin za nadaljnje izobraževanje na področju molekularne biologije. Tako lahko sklepamo, da imajo dijaki, ki bodo v bodoče študirali naravoslovje več interesa za molekularne metode. S temi ugotovitvami lahko potrdimo prvo hipotezo. To lahko podkrepimo z raziskavo Rouzierea in Redmana (2011), kjer so dijaki izrazili mnenje, da je bila delavnica gelske elektroforeze in prstnih odtisov DNA rastlin še posebej relevantna za njihove »A-level-studies«, ki jim omogočajo lažji vpis v univerzitetno izobraževanje. Ugotovila sta, da se jih je nekaj zaradi delavnice odločilo, da bodo izbrali študij naravoslovnih ved ali medicine (Rouziere in Redman, 2011). Podobno so dokazali tudi v raziskavi (Cebesoy in Öztekin, 2016), kjer so pri udeležencih raziskave ugotovili vpliv socio-demografičnih karakteristik (spol, izobrazba staršev, interes) na njihova stališča do uporabe genetskih informacij in genske terapije.
5.2.2 Primerjava stališč dijakov do elektroforeze pred in po pouku
V raziskavi smo po opravljenem pouku ponovno izvedli anketo s preizkusom znanja, kjer smo z enakim šifriranim vprašalnikom preverili stališča in znanje. Zanimala nas je predvsem razlika v stališčih med obema izvedenima oblikama pouka in njun vpliv na pripravljenost dijakov za učenje o elektroforezi. Pri frontalnem pouku ni bilo veliko specifičnih razlik pred
V raziskavi smo po opravljenem pouku ponovno izvedli anketo s preizkusom znanja, kjer smo z enakim šifriranim vprašalnikom preverili stališča in znanje. Zanimala nas je predvsem razlika v stališčih med obema izvedenima oblikama pouka in njun vpliv na pripravljenost dijakov za učenje o elektroforezi. Pri frontalnem pouku ni bilo veliko specifičnih razlik pred