8. ARHIVSKO GRADIVO ZA OBČINO SLOVENJ GRADEC
8.4. Znanost in kulture, rekracija in informiranje
SI_PAM/1970 Koroški pokrajinski muzej, 1981-2004 (Fond/zbirka).
Zapisniki 1981-2004; poročila 1992-2004; programi dela in finančni načrti 1990-2004;
pogodbe, dogovori, sklepi 2000-2004; prejeta in poslana pošta ter delovodniki 1983-2004;
spominski park Poljana 1983-1985; arheološka izkopavanja 1999-2002. Obsega 23 škatel.54 8.5. Zdravstvo in socialno varstvo
SI_PAM/1891 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, 1898-1980 (Fond/zbirka).
Matične knjige, zdravstvene knjige, indeksi k matičnim knjigam 1898-1945; operacijski protokol 1942-1945; popisi bolezni internega oddelka 1947-1967, 1971-1980, splošnega oddelka 1953-1958, kirurškega oddelka 1958-1966, otroškega oddelka 1958-1975 in indeksi za popise bolezni 1932, 1942-1943, 1945, 1961-1966, 1971; imeniki k zdravniškim knjigam internega oddelka 1937-1956; zdravniške knjige infekcijskega oddelka 1937-1955; bolniške knjige medicinskega oddelka 1944-1954. Obsega 581 škatel in 115 knjig.55
8.6.Gospodarstvo in bančništvo
SI_PAM/1165 Obrtna zadruga Obrtna Slovenj Gradec, 1977-1994 (Fond/zbirka).
Ustanovitveni akti 1977; statut 1978-1983; samoupravni sporazumi 1978; zaključni računi 1978-1994; gradbeni načrti 1980; zapisniki: skupščine zadruge 1986-1991, zadružnega sveta 1986-1991, občnega zbora 1992-1994. Obsega 13 škatel.56
SI_PAM/1092 Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, 1953-1968 (Fond/zbirka).
51 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42886. (Dostopno: 21. 12. 2021).
52 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1550207. (Dostopno: 28. 12. 2021).
53 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43057. (Dostopno: 28.12. 2021).
54 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1608996. (Dostopno: 28. 12. 2021).
55 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43077. (Dostopno: 28. 12. 2021).
56 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43077. (Dostopno: 28. 12. 2021).
22
Sečna dovoljenja 1953; zapisniki logarjev 1954-1955; finančna dokumentacija 1954-1968.
Obsega 2 škatli.57
SI_PAM/1009 Elektro Slovenj Gradec, 1937-1952 (Fond/zbirka).
Načrti daljnovoda Velenje-Mežica 1937; korespondenca 1937-1952. Obsega 3 škatle.58 SI_PAM/1093 Tovarna usnja Slovenj Gradec, 1934-1985 (Fond/zbirka).
radbeni načrti 1949-1975; zapisniki: delavskega sveta 1982, upravnega odbora 1952-1969, strokovnega sveta 1960-1983; zaključni računi 1952-1976; gospodarski načrti 1963-1977; korespondenca 1971-1982; poslovna poročila1973-1982. Obsega 125 škatel.59
SI_PAM/1898 Lesna pohištvo Slovenj Gradec, 1961-2006 (Fond/zbirka).
Zapisniki delavskega sveta in sindikata 1961-1990; zaključni računi 1990-2005; pravilniki 1976-1980; fotografije, propagandni material. Obsega 34 škatel.60
SI_PAM/0970 Tovarna meril Slovenj Gradec, 1893-1976 (Fond/zbirka).
Korespondenca 1893-1939, 1971-1973; gradbeni načrti 1906-1941; zaključni račun 1941, 1969, 1973; bilanca 1945; investicijski programi 1945-1975; statut 1971. Obsega 24 škatel.61 SI_PAM/1897 Triso - proizvodnja risalnega orodja in predelava plastike Slovenj Gradec, 1992-2007 (Fond/zbirka).
Zaključni računi 1997-2003; sklepi skupščine 1997-2007; statut 1996; poslovniki 2002.
Obsega 4 škatle.62
SI_PAM/1190 Fecro - Tovarna opreme Slovenj Gradec, 1868-1997 (Fond/zbirka).
Gradivo podjetij: Tovarna kos in srpov Lovrenc na Pohorju 1868-1947, podjetja Tovarna kos Köllner & Sohn 1893-1948, podjetja Tovarna kos Slovenj Gradec 1888-1947; stečajni spisi 1994-1997. Obsega 19 škatel in 5 knjig.63
SI_PAM/0984 Okrajna hranilnica Slovenj Gradec, 1869-1956 (Fond/zbirka).
Dopisi 1869-1956; statut in spremembe statuta hranilnice 1869-1928; zaključni računi in letna poročila 1869-1949; službeni predpisi in pokojninski pravilniki 1894-1908; poslovni red hranilnice 1908; sejni zapisniki: upravnega odbora hranilnice 1919, ravnateljstva hranilnice 1920-1927, gerentskega sosveta 1927-1940; seznami komitentov ter kontni listi 1920-1946;
57 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43160. (Dostopno: 28. 12. 2021).
58 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43300. (Dostopno: 28. 12. 2021).
59 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43290. (Dostopno: 28. 12. 2021).
60 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=67346. (Dostopno: 28. 12. 2021).
61 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43283. (Dostopno: 28. 12. 2021).
62 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=67338. (Dostopno: 28. 12. 2021).
63 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43196. (Dostopno: 28. 12. 2021).
23
pravila Zveze jugoslovanskih hranilnic 1939; blagajniške knjige 1945-1950. Obsega 24 škatel in 2 knjigi.64
8.7. Članske organizacije
SI_PAM/1087 Gostinska zbornica Slovenj Gradec, 1952-1955 (Fond/zbirka).
Zapisniki upravnega odbora 1952-1955; dopisi 1952-1955; finančne zadeve 1953-1955, plačilni seznami 1954. Obsega 2 škatli.65
SI_PAM/0961 Trgovinska zbornica za okraj Slovenj Gradec, 1923-1963 (Fond/zbirka).
Združenje trgovcev za okraj Slovenj Gradec in Prevalje: seznami obrtnikov 1923-1945; učne pogodbe trgovskih vajencev 1950-1955; register trgovinskih vajencev 1951-1955; zapisniki:
skupščine 1955, o opravljenih izpitih 1963; dopisi 1957; finančne zadeve 1952-1958; statut zbornice 1952-1953; kartoteka trgovskih podjetij 1952-1953. Obsega 18 škatel.66 SI_PAM/1298 Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Slovenj Gradec, 1954-1979 (Fond/zbirka).
Zapisniki: sej in konferenc Občinskega komiteja ZKS Slovenj Gradec 1955-1979, sestankov osnovnih organizacij ZKS 1955-1979, komisij Občinskega komiteja ZKS Slovenj Gradec 1959-1979; spisi: personalne zadeve 1962, idejnopolitične in gospodarske analize 1961-1979; statistična poročila o članstvu 1954-1961-1979; delovodniki 1961-1961-1979; dopisi 1954-1979.
Obsega 89 škatel in 1 knjigo.67
SI_PAM/1275 Okrajni komite Komunistične partije Slovenije Slovenj Gradec, 1949-1954 (Fond/zbirka).
Zapisniki: okrajnih partijskih konferenc 1949-1953, sej biroja in plenuma Okrajnega komiteja KPS Slovenj Gradec 1949-1950, sestankov osnovnih organizacij KPS in občinskih komitejev (ZKS) 1949-1953; zadeve revizijske komisije 1952; referati s sej občinskih komitejev ZKS 1953; poročila 1953; zadeve v zvezi s partijsko šolo 1952; statistična poročila osnovnih organizacij KPS (ZKS) 1949-1954. Obsega 9 škatel.68
SI_PAM/1270 Okrajni odbor Osvobodilne fronte Slovenj Gradec, 1945-1952 (Fond/zbirka).
64 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43385. (Dostopno: 28. 12. 2021).
65 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43091. (Dostopno: 28. 12. 2021).
66 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43104. (Dostopno: 28. 12. 2021).
67 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43444. (Dostopno: 28. 12. 2021).
68 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43457. (Dostopno: 28. 12. 2021).
24
Zapisniki in poročila krajevnih odborov OF 1949-1952; dopisi in okrožnice Okrajnega odbora Slovenj Gradec 1945, 1949-1952; seznam članstva OF 1946; delovodniki 1947-1951. Obsega 5 škatel.69
SI_PAM/1292 Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Slovenj Gradec, 1955-1983 (Fond/zbirka).
Zapisniki: sej Občinskega sveta Zveze ZSS Slovenj Gradec 1956-1983, izvršnih, nadzornih in upravnih odborov Občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec in podružnic 1956-1975, predsedstva Občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec 1956-1983, občnih zborov občinske sindikalne organizacije 1956-1982, osnovnih organizacij ZSS 1973-1979; statistične analize o gospodarstvu 1956-1982; plačilni seznami 1966, 1968-1980; dopisi 1955-1983. Obsega 12 škatel.70
SI_PAM/1375 Občinski odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenj Gradec, 1973-1985 (Fond/zbirka).
Spisi Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec (dopisi, obvestila, okrožnice, prošnje članov, sklepi odbora) 1973-1985; zapisniki sej Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec in predsedstva odbora 1978-1981. Obsega 15 škatel.71
SI_PAM/1977 Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec, 1970-2001 (Fond/zbirka).
Akti ZKO Slovenj Gradec 1975-1989; poročila kulturnih društev občine Slovenj Gradec 1971-1980; zapisniki sej izvršnih odborov in konferenc ZKO Slovenj Gradec 1984-1992;
gradivo Medobčinskega združenja severovzhodne Slovenije in Medobčinskega sveta ZKO za Koroško 1980-1998; vabila, predlogi, zapisniki, programi, prijavnice, prošnje 1971-2001;
prispela in odposlana pošta 1983-1999; gradivo v zvezi z literarno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1978-1991; gradivo v zvezi z gledališko, lutkovno in filmsko dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1970-2001; gradivo v zvezi s pevsko in glasbeno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1981-2000; gradivo Koroške pevske zveze 1983-1988; gradivo v zvezi s plesno in folklorno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1975-1996; gradivo v zvezi z likovno dejavnostjo ZKO Slovenj Gradec 1981-2001. Obsega 15 arhivskih škatel.72
69 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43496. (Dostopno: 28. 12. 2021).
70 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43528. (Dostopno: 28. 12. 2021).
71 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43513 (Dostopno: 28. 12. 2021).
72 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1707450. (Dostopno: 28. 12. 2021).
25
SI_PAM/1284 Okrajni odbor Rdečega križa Slovenije Slovenj Gradec, 1946-1955 (Fond/zbirka).
Zapisniki; poročila; dopisi komisij; seznami: darovalcev, invalidov; potrdila; delovodnik.
Obsega 3 škatle.73
73 SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43578 (Dostopno: 28. 12. 2021).
26
9. ZAKLJUČEK
Slovenj Gradec je konec 18. stoletja imel položaj deželnoknežjega mesta, ki je bilo v lasti zemljiškega gospostva, spadal pa je v mariborsko okrožje.
V obdobju od 1868 do 1929/36 je bila Slovenija upravno razdeljena na Kranjsko, Slovensko Istro, Goriško, Štajersko, Koroško in Prekmurje. Štajerska je bila razdeljena na 20 sodnih okrajev oziroma okrajnih sodišč. Eden od the je bil Slovenj Gradec s sodnimi okraji Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Šoštanj. Slovenjgraško glavarstvo pa je obsegalo 41 občin.
Leta 1921 je občina Slovenj Gradec imela 1111 prebivalcev in je spadala pod okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupaj 41676 prebivalcev.
Leta 1931 je imela občina Slovenj Gradec 1311 prebivalcev in je spadala pod srez oziroma okraj Slovenj Gradec, ki je imel skupno 30246 prebivalcev.
Leta 1952 je prišlo do pomembnih sprememb v teritorialni razdelitvi Slovenije. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Občina Slovenj Gradec je takrat imela 5543 prebivalcev in je spadala v okraj Slovenj Gradec, kjer je bilo 12 občin in 50
321 prebivalcev.
Ustava iz leta 1974 je kot enega od temeljev socialističnega samoupravljanja postavila krajevno skupnost, ki je bila uvedena že z ustavo iz leta 1963.Občina Slovenj Gradec je imela 8 krajevnih skupnosti. Te so bile Dolič, Mislinja, Pameče, Podgorje pri Slovenj Gradcu, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg in Šmartno pri Slovenj Gradcu
Državni zbor je po referendumu za ustanovitev občin, 3. oktobra 1994, sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. S tem je bilo v Sloveniji ustanovljenih 147 občin, od tega 11 mestnih občin, med katerimi je bil tudi Slovenj Gradec.
Do danes je bilo 7 lokalnih volitev za župana. Za prve lokalne volitve leta 1994 Državna volilna komisija ne navaja podatkov. Največkrat je bil župan Matjaž Zanoškar, drugi župani so še bili Pečar Rudolf, Andrej Čas in trenutni župan Tilen Klugler.
Arhivsko gradivo za občino Slovenj Gradec hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer za področja uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, znanosti in culture, rekreacije in informiranja, zdravstva in socialnega varstva, gospodarstva in bančništva ter članskih organizacij.
27
10. LITERATURA IN VIRI
10.1. Monografije
Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture.
Maribor: Pravna fakulteta, 2000.
10.2. Spletni viri
Arhiv lokalnih volitev. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-lokalne-volitve. (Dostopno:
29. 12. 2021).
Lokalne volitve 1998. Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
Lokalne volitve 2002. https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2002/V3_ZUPRez.html#Obc192 (Dostopno: 29. 12. 2021).
Lokalne volitve 2006. Lokalne volitve 2006 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12 .2021).
Lokalne volitve 2010. Lokalne volitve 2010 (dvk-rs.si) (Dostopno: 29. 12. 2021) Lokalne volitve 2014. Lokalne volitve 2014 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
Lokalne volitve 2018. Lokalne volitve 2018 (gov.si) (Dostopno: 29. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1707450. (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43578 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43496. (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43528. (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43513 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43091. (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43104. (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43444 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43457 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=67346. (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43283 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=67338 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43196 (Dostop: 28. 12. 2021).
28
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43385 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43077. (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43077- (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43160 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43300 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43290 (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1550207 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=43057 (Dostop: 28.12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1608996 . (Dostop: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42795 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42805 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42886 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42765 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42780 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=1910015 (Dostopno: 21. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42747 (Dostopno: 28. 12 .2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42720 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42729 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42557 (Dostopno: 28. 12. 2021).
SIRAnet. www.siranet.si/detail.aspx?ID=42199 (Dostopno: 28. 12. 2021).
Slovenj Gradec. https://www.slovenjgradec.si/O-mestu/Nekdanji-župani (Dostopno: 8. 1 .2022).
Statistični urad Republike Slovenije. Slovenj Gradec - Slovenske regije in občine v številkah (stat.si) (Dostopno: 28. 12. 2021).
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino
ZGODOVINSKI PREGLED OBČINE MIRNA PEČ
Izbrana poglavja iz slovenske sodobne lokalne zgodovine
Avtor: Simon Vidic Mentor: izr. prof. dr. Bojan Balkovec
Ljubljana, 2021
30
VSEBINA
1. UVOD ... 31 1.1. TEMA IN VIRI ... 31 2. OD USTANOVITVE OBČINE DO RAZPADA AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE ... 33 3. OBDOBJE KRALJEVINE SHS OZ. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE ... 35 4. LOKALNA UPRAVA V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI ... 37 5. ČAS PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE ... 39 6. ARHIVSKO GRADIVO O OBČINI MIRNA PEČ ... 41 7. VIRI IN LITERATURA ... 43 7.1. PODATKI O ARHIVSKEM GRADIVU ... 43 7.2. LITERATURA ... 43 7.3. PUBLIKACIJE ... 43 7.4. KRAJEVNI IMENIKI, LEKSIKONI IN REPERTORIJI ... 43 7.5. URADNI LISTI ... 44 7.6. SPLETNI VIRI ... 45
31
1. UVOD
Občina Mirna Peč se nahaja na jugovzhodnem delu Slovenije, nekako na polovici poti med Trebnjem in Novim mestom. Gre za podeželsko občino, ki je sestavljena iz osemindvajsetih okoliških vasi, vključno z Mirno Pečjo, ki je sedež občine in hkrati edino večje središče. V geografskem oziru sestavljajo občino tri doline, in sicer globodolska, mirnopeška ter šentjurska. Ravninskega sveta in s tem obdelovalnih površin je precej manj od polovice občinskega teritorija, ki danes obsega 48 km2. Prevladujejo mešani gozdovi.1
Kraj se zdi – kljub z današnjega gledišča relativno majhni oddaljenosti od bližnje železnice in avtoceste – na prvi pogled nekoliko odmaknjen in slabo razvit, vendar ima bogato zgodovino, ki ji moremo slediti vse do antičnega in prazgodovinskih obdobij. Prve pisne omembe segajo v čas med 12. in 13. st., ko je Mirna peč omenjena kot sedež pražupnije in v obdobje turških vpadov, ko je bila župnijska cerkev sv. Kancijana utrjen tabor. Od konca 17. st. in prenehanja turške nevarnosti se je kraj razvijal kot ena izmed trgovskih in furmanskih postojank, na poti med Ljubljano, Karlovcem in Zagrebom. Uspevale so gostilne in manjše trgovine. V splošnem pa je prebivalstvo vedno živelo od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva, ter prodaje presežkov. Do 19. st. – torej do dobe zakasnele industrializacije Habsburške monarhije – je kraj razmeroma dobro sledil takratnim razvojnim trendom. V prometnem zatišju se je znašel ob koncu omenjenega stoletja, ko ga je zaobšla na novo zgrajena železnica in nekaj desetletij kasneje še hitra cesta Ljubljana – Zagreb. Do vidnejših premikov v gospodarstvu in splošnem razvoju kraja in okolice je prišlo šele na prelomu tisočletja, ko je Mirna Peč, že v samostojni Republiki Sloveniji, ponovno postala občinsko središče.2
1.1. TEMA IN VIRI
Čeprav smo se v uvodu nekoliko podrobneje dotaknili Mirne Peči kot kraja, je tema našega dela zgodovinski razvoj istoimenske občine, katere geografsko, gospodarsko in tudi versko središče predstavlja. Ker pa je Mirna Peč glede na ostale vasi v občini edino večje središče, je zgodovina kraja neločljivo povezana z zgodovino in razvojem občine ter se mestoma tudi prepleta. Delovanju občine Mirna Peč sledimo od prelomnega leta 1848 do današnjih dni in poleg družbenih, političnih in upravnih sprememb na najvišjih ravneh poskušamo slediti tudi gospodarskim, teritorialnim in kulturnim premikom samega kraja ter statističnim podatkom o prebivalstvu.
1 Občina Mirna Peč – predstavitev, https://www.mirnapec.si/objave/175 (stanje: december 2021).
2 Občina Mirna Peč – zgodovina občine, https://www.mirnapec.si/objava/67477 (stanje: december 2021)
32
Pri delu se opiramo na literaturo o lokalni upravi na slovenskem v različnih obdobjih, konkretne podatke pa črpamo iz popisov prebivalstva, krajevnih leksikonov in raznih statistik, ki so izhajali v času Avstro-ogrske monarhije, Kraljevine Jugoslavije in povojne socialistične Jugoslavije. Primeren vir so tudi uradni listi, pri čemer pa omenjamo samo zakone, ki so vidnejše posegli na področje sestave ali obstoja občine. Že na začetku naj namreč opozorimo da je bila lokalna uprava na slovenskem v vseh državnih okvirih vedno pereč predmet obravnave. Pred drugo svetovno vojno se je o reorganizaciji veliko govorilo in malo storilo, po njej pa naletimo na pravo poplavo zakonov, ki tudi večkrat letno posegajo na področje lokalne samouprave. Tovrstni zakoni so bili navadno odraz političnih trenj na višjem nivoju in so za lokalno zgodovino konkretne občine – razen pravnih temeljev njenega obstoja – pogosto nerelevantni.
33
2. OD USTANOVITVE OBČINE DO RAZPADA AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE
Zemljiška odveza in spremembe povezane z njo so na področju uprave na najnižji stopnji ustvarile praznino, ki jo je monarhija poskušala zapolniti s t. i. marčno ustavo, ki je uvedla prve občine. Nova organizacija je bila povsem v rokah države, sodstvo in uprava na najnižji stopnji pa prvič dosledno ločena. Na podlagi terezijanskih katastrskih občin ustanovljene moderne občine so na Kranjskem odgovarjale enajstim okrajem. Ti so bili podrejeni deželni vladi v Ljubljani, ta pa neposredno državni oz. cesarski vladi na Dunaju.3 Prvim ustavnim spremembam v monarhiji je kmalu sledil Bachov absolutizem, desetletje strogega državnega nadzora in vpliva. Občine so sicer obstajale a še niso predstavljaje dejanskih organov lokalne samouprave, ker so bile popolnoma odvisne od države.4 Po podatkih iz leta 1854 je na Kranjskem obstajala 501 občina, med njimi občina Mirna Peč, znotraj novomeškega političnega in sodnega okraja. Prve občine so nastale na podlagi in z združevanjem terezijanskih katastrskih občin ter bile raznolike tako po obsegu, kot tudi po številu prebivalstva. Poseben status je pripadal samo Ljubljani kot deželnemu glavnemu mestu.5
Reorganizacijo in prve spremembe so prinesla že šestdeseta leta 19. st. Postopoma se je z novimi zakoni opredelilo občinsko upravo in njeno konstituiranje. Zmanjšalo se je tudi število okrajev in občin – leta 1868 jih deluje 348 – vendar jih je glede na obseg Kranjske še vedno veliko. V tem času so slovenske dežele dobile vsaka svojo zakonodajo, ki je opredeljevala lokalno samoupravo in se obdržala še po razpadu Habsburške monarhije. 6 Takoj po omenjeni reformi so bile sprožene razprave o komasaciji, katerih cilj so bile teritorialno večje in hkrati gospodarsko močnejše občine. Po slabih tridesetih letih bolj ali manj intenzivnih diskusij spremembe niso bile dosežene. Dejansko se je število občin še povečalo, saj jih leta 1910 beležimo 367.7
Občino je od omenjenih reform dalje skupaj z odborniki vodil voljeni župan, ki je bil praviloma vidnejši in premožnejši domačin. Njen delokrog se je glede na razmere in potrebe spreminjal, v osnovi pa je vedno obsegal upravljanje z občinskim premoženjem, zdravstveno policijo in živilski nadzor, varnost oseb in lastnine, skrb za občinske ceste ipd. Občina je delno financirala tudi šolo in s t. i. »Bednostnim« skladom finančno pomagala revnejšim
3 Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. 2. Izdaja. Ljubljana:
Slovenska matica, 1996, 447 – 448.
4 Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 112.
5 Prav tam, 122 – 123.
6 Prav tam, 126 – 127.
7 Prav tam, 131.
34
prebivalcem. Prihodke je črpala iz dohodkov od morebitnega lastnega premoženja, najpogosteje in v največji meri pa iz doklad na neposredne državne davke.8
Občina Mirna Peč je vse od ustanovitve glede teritorija in zadolžitev ostala neokrnjena, po drugi strani pa razvojno tudi ni pretirano napredovala. Ves čas obstoja je spadala v politični in sodni okraj Novo mesto. Najstarejšo uradno statistiko najdemo v Imeniku krajev vojvodine Kranjske iz leta 1874, ki upošteva podatke ljudskega štetja iz leta 1869. Ta omenja občino
Mirna Peč s 625 hišami in 3255 prebivalci, od česar je samemu kraju Mirna Peč pripadalo 22 hiš in 117 prebivalcev. Skupno je lokalno enoto sestavljalo 42 vasi oz. zaselkov, katerih število se je skozi čas stalno spreminjalo. Delno so se zaselki združevali z vasmi in obratno, kdaj pa je število odvisno od popisovalca in njegove predstave o kraju.9 Podatkom dalje sledimo v naslednjem Imeniku krajev na Kranjskem iz leta 1884 10 in Krajevnemu repertoriju iz leta 1894.11 Občina je tedaj obsegala 645 oz. 690 hiš s 3362 oz. 3438 prebivalci. Število obsegajočih vasi in zaselkov je med 44 in 45, obe publikaciji pa v kraju Mirna Peč omenjata že ljudsko šolo in poštni urad.
Sledeča popisa sta že bolj obsežna in ponujata več podatkov. Gre za Kranjski leksikon iz leta 1905 in zadnji Krajevni repertorij avstrijskih dežel, ki je izšel z letnico 1919. Prvi se opira na ljudsko štetje leta 1900 in označi občino s 5.779 Ha površine in 3325 prebivalci v 39 vaseh.
Vas Mirna Peč ima že 145 prebivalcev, poleg ljudske šole, župnijske cerkve in poštnega urada pa tudi prostovoljno gasilsko brigado in žandarmerijsko postajo.12 Drugi podaja podobne podatke, dodaja pa železniško postajo, ki je od kraja oddaljena eno uro hoda.13 Železnica, zgrajena konec 19. st. je kraj sicer nekoliko zaobšla, zato je postopoma postal bolj izoliran in manj obiskan.
8 Vilfan, Pravna zgodovina, 452.
9 Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. decembra l. 1869 po c. kr.
statistični centralni komisiji. Ljubljana: Ign. v. Kleinmayr in Fed. Bamberg, 1874, 72 – 73,
https://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf (stanje: december 2021).
10 Obširen imenik krajev na Kranjskem na svitlo dan po c. kr. statistični centralni komisiji. Dunaj: A. Hölder, 1884, https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/830/Krain_1880_cropabby.pdf (stanje: december 2021).
11 Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. Decembra
11 Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. Decembra