NOVEJŠI TRENDI PRAVNEGA UREJANJA UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI

(1)

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

NOVEJŠI TRENDI PRAVNEGA UREJANJA UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI

Magistrsko diplomsko delo

Avtorica: Mateja Jakša

Mentorica: prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, univ. dipl. prav.

Ljubljana, januar 2022

(2)

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

NOVEJŠI TRENDI PRAVNEGA UREJANJA UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI

Magistrsko diplomsko delo

Avtorica: Mateja Jakša

Mentorica: prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, univ. dipl. prav.

Ljubljana, januar 2022

(3)

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Viktoriji Žnidaršič Skubic za sprejeto mentorstvo ter vse nasvete in pomoč pri izdelavi magistrskega dela.

Iskrena hvala vsem, ki ste verjeli, da zmorem premikati gore in preplavati oceane.

Zahvala gre tudi sošolcem, ki ste vsa leta skupaj z mano vztrajno in pogumno stopali dogodivščinam naproti.

Posebno in predvsem pa se zahvaljujem svojim cimram, sestri Anji in psički Mini, ki ste me pri vseh mojih podvigih bodrile od prvega do zadnjega koraka.

(4)

Povzetek

Področje pravnega urejanja umetne prekinitve nosečnosti (v nadaljevanju: UPN) odpira številne dileme. Države v svojih zakonodajah zato določajo pravila, vezana na specifično družbeno okolje.

V grobem lahko države razdelimo na tiste, ki UPN popolnoma prepovedujejo, ki jo dovoljujejo pod določenimi pogoji, in tiste, ki jo dovoljujejo brez (večjih) omejitev.

V zadnjih letih tako v Evropi kot tudi po svetu prevladujejo težnje po liberalizaciji in dekriminalizaciji ter poudarjanju pomena spolnih in reproduktivnih pravic žensk. V pravnih ureditvah držav je mogoče zaznati naraščajoč trend daljšanja časovnih okvirjev, znotraj katerih je izvedba UPN zakonita, dodajanja pogojev za zakonito izvedbo UPN ter prizadevanj za učinkovito in pravočasno dostopnost do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja. Da bi to zagotovile, države po svetu v svojih pravnih ureditvah modernizirajo ter digitalizirajo svoje zdravstvene sisteme, k čemur jih je spodbudila tudi pandemija COVID-19. Ne glede na to nekatere države v svoje zakonodaje vnašajo stroge zakonske pogoje za zakonito izvedbo UPN ali pa njeno izvedbo inkriminirajo in za nosečnice ter zdravstveno osebje predpisujejo kazenske sankcije.

Magistrsko delo prinaša primerjalnopravni pregled najaktualnejših sprememb pravnih ureditev UPN. Uvodoma predstavi skupne značilnosti modelov pravnih ureditev UPN. V nadaljevanju razčlenjuje spremembe nacionalnih pravnih ureditev UPN glede na to, ali jih je mogoče šteti za liberalne ali konservativne, prikaže vpliv pandemije COVID-19 na področje pravnega urejanja UPN, v zvezi s tem pa tudi pravno urejanje storitev telezdravja in telemedicine. V zaključnem delu so predstavljene smernice za lažji dostop do UPN ter podani predlogi za izboljšave slovenske pravne ureditve UPN.

Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, dekriminalizacija, trendi pravnega urejanja umetne prekinitve nosečnosti, liberalne pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti, konservativne pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti, pandemija COVID-19

(5)

Summary

Legal regulation regarding artificial termination of pregnancy is a cause of many dilemmas. For this reason each country determines certain rules in its legislation depending on a specific social enviornment. Thus countries worldwide are divided into those that completely prohibit artificial abortion, those that allow it under certain circumstances and those that generally permit it.

In recent years tendencies for liberalisation and decriminalisation have appeared in Europe and worldwide, stressing the importance of sexual and reproductive rights of women. Countries have lengthened time periods in which abortion is legal and have added conditions for legal abortion to their legislation. These actions are combined with an ambition to make reproductive health services more effective and accessible. In order to further ensure this and partly due to COVID - 19, a step in the direction of modernising and digitalising health systems has been made. On the contrary some countries have imposed stricter legal terms under which abortion is allowed or have incriminated the procedure and imposed criminal sanctions on women and medical staff performing the procedure.

This master's degree is a comparative overview of the most current changes and proposals for changes in legal arrangements. First, it summarizes the common characteristics of various legal arrangements of artificial abortion. Furthermore, it describes specific national legal arrangements and their changes. It also focues on whether or nor the arrangements can be considered liberal or conservative and demonstrates the effect of COVID-19 on legal regulation of abortion and its effect on the enactment of telehealth and telemedicine. Ultimately, it presents trends for easier acces to abortion and proposes improvements for slovenian legal arrangements regarding artificial termination of pregnancy.

Key words: artificial termination of pregnancy, decriminalisation, trends of legal arrangements regarding abortion, liberal legal arrangements for abortion, conservative legal arrangements for abortion, pandemic COVID-19

(6)

1

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 2

2 TEMELJNE PREDPOSTAVKE RAZLIČNIH PRAVNIH UREDITEV UPN ... 5

2.1 MODELI PRAVNE UREDITVE UPN ... 6

2.1.1 Prepovedni model ... 6

2.1.2 Čisti model indikacij ... 6

2.1.3 Kombiniran model časovne omejitve in indikacij ... 7

2.1.4 Čisti model časovne omejitve ... 8

2.2 MODELI UPN GLEDE NA TEMELJNI OBJEKT VARSTVA ... 8

3 UREDITEV UPN V SLOVENIJI ... 10

3.1 UPN PO ZZUUP ... 12

3.2 RAZSODNOST KOT POGOJ ZA UPN ... 13

4 PRIMERI PRAVNIH UREDITEV UPN V EVROPI ... 14

4.1 LIBERALNEJŠI PRISTOPI IN PREDLOGI SPREMEMB ... 15

4.1.1 Španija ... 15

4.1.2 Irska in Belgija ... 16

4.1.3 Islandija ... 18

4.1.4 Monako, Gibraltar in San Marino ... 19

4.2 RESTRIKTIVNEJŠI PRISTOPI IN PREDLOGI SPREMEMB ... 20

4.2.1 Poljska ... 20

4.2.2 Malta ... 23

4.2.3 Hrvaška ... 25

5 PRIMERI PRAVNIH UREDITEV UPN V SVETU ... 28

5.1 ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE ... 28

5.2 LATINSKA AMERIKA ... 30

5.3 A^VSTRALIJA ... 30

5.4 AZIJA ... 31

5.5 AFRIKA ... 31

6 DOSTOP DO UPN V PRAKSI ... 33

6.1 OBVEZNO SVETOVANJE, OBVEZEN ČAS ZA PREMISLEK ... 33

6.2 KRATKO ČASOVNO OBDOBJE ZA ZAKONITO IZVEDBO UPN, KRIMINALIZACIJA UPN ... 34

6.3 ODOBRITEV S STRANI TRETJEGA, UGOVOR VESTI ... 35

7 VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA PODROČJE PRAVNEGA UREJANJA UPN ... 36

8 ZAKLJUČEK... 40

9 VIRI IN LITERATURA ... 43

9.1 MONOGRAFIJE IN STROKOVNA LITERATURA ... 43

9.2 ZAKONODAJA ... 43

9.3 SPLETNI VIRI ... 44

(7)

2

1 Uvod

Umetna prekinitev nosečnosti (v nadaljevanju: UPN) je skladno z 17. členom Zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok¹ medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov.

Medicinska stroka jo pojmuje kot zakonit, medicinski splav, opravljen na varen način. Gre za namerno prekinitev vitalne nosečnosti do 22. tedna nosečnosti.² Lahko se opravi na zahtevo nosečnice ali pa je medicinsko indicirana.³ Poznamo kirurško in medikamentno UPN. Pri prvi gre za fizičen poseg v votlino maternice z namenom odstranitve ploda z eno od naslednjih tehnik: z menstruacijsko aspiracijo, z dilatacijo z abrazijo, z dilatacijo z evakuacijo ali z dilatacijo z vakuumsko aspiracijo.⁴ Pri drugi metodi gre za sprožanje UPN z zdravili, in sicer s pomočjo intraamnijske aplikacije zdravil ali abortivne tabletke.⁵

Področje obsega spolnih in reproduktivnih pravic, ki bi jih pravo moralo zagotavljati v okviru zdravstvenega varstva in varstva temeljnih človekovih pravic, za zakonodajalce po svetu predstavlja izziv že od začetkov pravnega urejanja. Ker gre za močno kulturno, družbeno, versko, politično in etično pogojeno materijo, ki je več kot samo preplet prava in medicine, se države njenega pravnega urejanja lotevajo previdno. Pri tem morajo poskrbeti za ustrezno spoštovanje pozitivnega in negativnega vidika svobode odločanja o rojstvu otrok oziroma reproduktivne avtonomije. K prvemu sodi predvsem zagotavljanje posameznikove možnosti imeti otroke, če in ko se za to odloči, k drugemu pa zagotavljanje pravice do ''nereprodukcije'', kamor nekatere države, tudi Slovenija, uvrščajo pravico do UPN.⁶ Zakonodajalci morajo biti pri pravnem urejanju posebej pozorni, da ne pride do posega v pravico do življenja, pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe ter v pravico do zasebnosti in izobrazbe, da ne pride do kršitve temeljnih civilizacijskih standardov, kršitve prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter do kršitve prepovedi diskriminacije.⁷ Vsaka od pravnih ureditev UPN v različnih državah vsebuje določene specifike. Skladno z njimi države po svetu delimo na liberalne in konservativne, določena odstopanja pa je mogoče najti tudi znotraj pravnih ureditev, ki jih uvrščamo v posamezno od navedenih kategorij. Tako je vsem konservativnim pravnim ureditvam skupno, da imajo do UPN odklonilen odnos, zato v svojih zakonodajah njeno izvedbo prepovedujejo oziroma jo dopuščajo pod zelo strogimi pogoji in

1 Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Uradni list SRS, št. 11/77, 42/86 in Uradni list RS, št. 70/00 – v nadaljevanju ZZNPOB.

2 Tekač, I., Geršak, K., (2016): Ginekologija in perinatologija, Maribor: Medicinska fakulteta, str. 161.

3 Ibidem.

4 Ibidem, str. 161–162.

5 Ibidem, str. 162–163.

6V. Žnidaršič Skubic, Civilno medicinsko pravo: izbrane teme (2018), str. 112.

7 Glej https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2021-0314_EN.pdf, (7. 7. 2021).

(8)

3 omejitvami, razlika med njimi pa se najpogosteje kaže na področju predpisanih (kazenskih) sankcij za izvedbo UPN. Sicer je vsem liberalnim pravnim ureditvam skupno, da za dostop do UPN v svojih zakonodajah, vsaj do določenega obdobja nosečnosti, ne predpisujejo posebnih zahtev, njeno izvedbo pa dopuščajo pod podobnimi pogoji in omejitvami, kot jih predpisujejo za vsak drug medicinski poseg. Razlika med njimi se kaže, med drugim, v različno dolgem časovnem obdobju za zakonito izvedbo UPN na zahtevo nosečnice ter (v zadnjem času) tudi v možnostih za izvedbo UPN na domu.

Tako kot pri urejanju vsake pravne materije se morajo tudi na področju urejanja UPN zakonodajalci, vsaj posredno, opredeliti do temeljnega objekta varstva. Določiti morajo torej, kaj je tisto, kar želi pravna ureditev primarno zaščititi ter se opredeliti tudi do vloge noseče ženske v postopku odločanja o UPN.⁸ Glede na to države delimo na zagovornice pravice do življenja, ki v ospredje postavljajo zarodek, in zagovornice pravice do izbire, ki v ospredje postavljajo voljo nosečnice. Zakonodaje prvih so velikokrat zelo stroge. Za izvedene UPN se, tako za nosečnico kot tudi za zdravnike in drugo medicinsko osebje, določajo stroge kazni. Nosečnice so zato velikokrat postavljene pred nemogočo izbiro ''prisilnega'' nadaljevanja nosečnosti ali potovanja na poseg UPN v tujino. Ker se morajo tudi v tem primeru velikokrat soočati z grožnjo kazenskega pregona, se nekatere raje odločijo za t. i. nevarne UPN. Gre za UPN brez medicinskega nadzora, z uporabo ostrih predmetov, različnih rastlinskih pripravkov in s poseganjem po drugih nevarnih tehnikah.

Takšno ravnanje pogosto vodi v poškodbe, lahko pa povzroči tudi smrt nosečnice.⁹

Države po svetu se predstavljenega problema zavedajo, zato tudi najbolj konservativne med njimi postopoma liberalizirajo svoje zakonodaje in stremijo k čim večji dostopnosti storitev. To zagotavljajo s podaljševanjem časovnega obdobja, znotraj katerega je izvedba UPN zakonita, z odpravo zahtev po obligatornem času za premislek, z odpravo kazenskih sankcij za izvedbo UPN za nosečnico in zdravstveno osebje ter s spodbujanjem uporabe telemedicine. Zdi se, da je zaznati razvojni trend zavzemanja zakonodaj v primerjalnem pravu, tako v Evropi kot v svetu, za zakonitost izvedbe UPN do 12. tedna nosečnosti, kasneje pa ob obstoju vnaprej določenih predpostavk. Med temi so najpogostejše medicinske indikacije ter anomalije zarodka, ki bi lahko negativno vplivale na njegovo življenje ali nadaljnji razvoj.

8 K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, Dva vidika svobode odločanja o rojstvu otrok, v: Pravo in medicina (1998), str.

200.

9 Glej

https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/70914/9789241548434_eng.pdf;jsessionid=2C85177EE026474080 BEB4CC0C5639CE?sequence=1, (7. 7. 2021).

(9)

4 Kljub temu nekatere države v svojih sistemih še vedno ohranjajo določena (zapisana ali nezapisana) pravila, ki nosečnicam preprečujejo, da bi pravočasno poiskale zdravstveno pomoč.

Manjše število držav, ki bodo natančneje predstavljene v nadaljevanju, pa v svojih pravnih ureditvah zaostruje pogoje za dostop do UPN ter si prizadeva za popolno ali delno prepoved UPN.

(10)

5

2 Temeljne predpostavke različnih pravnih ureditev UPN

Oblikovanje pravnih ureditev spolnih in reproduktivnih pravic, kamor spada tudi UPN, zaradi kompleksnosti področja odpira številna vprašanja. Med vsemi se zdi najpomembneje izpostaviti vprašanje trenutka začetka življenja in s tem tudi pravice zarodka do življenja, ki po svoji naravi predstavlja antipod pravici nosečnice do UPN. Gre za vprašanje pravnega statusa zarodka, v zvezi s tem pa tudi njegovega pravnega varstva.¹⁰ Odgovorov na odprte dileme ni mogoče podati enoznačno, čeprav so, predvsem zaradi preprečevanja posegov v pravice in svoboščine drugega ter hkrati zasledovanja interesov celotne družbe, izjemnega pomena.¹¹ Ker ni zavezujočega dokumenta, ki bi določal splošno sprejeti mednarodni konsenz glede omenjenih dilem, urejanje materije spada v diskrecijo držav. Te se z namenom zaščite in poudarjanja vrednot, ki jih zagovarjajo, največkrat odločijo trenutek začetka življenja vezati na oploditev, sposobnost življenja zunaj materinega telesa ali pa na rojstvo.¹² Tej odločitvi pa primerno prilagodijo tudi svoje pravne ureditve.

V grobem lahko v svetovnem merilu države kot takšne razdelimo v dve skupini. Zagovornice prepričanja ''pro life'' (angl. 'za življenje') poudarjajo, da se življenje začne s spočetjem, opozarjajo na svetost življenja in njegovo nedotakljivost ter v ospredje postavljajo zarodek.¹³ Na drugi strani zagovornice prepričanja ''pro choice'' (angl. 'za izbiro') trenutek začetka življenja običajno vežejo na rojstvo, pri tem pa izpostavljajo pravico ženske do izbire in ji podeljujejo pravico odločanja o usodi zarodka.¹⁴ Odločitev za eno ali drugo možnost je običajno, ne pa nujno, povezana z verskimi nazori, sprejetimi kot prevladujoči v določeni državi. Ne glede na to, da, kot že omenjeno, urejanje področja sodi v popolno diskrecijo držav samih, morajo države v svojih zakonodajnih ureditvah spoštovati vsaj splošna pravna načela, mednarodno sodno prakso, mednarodne medicinske in etične standarde ter temeljne pravice iz mednarodnih pogodb, h katerim so zavezane.¹⁵ K tem spadajo, med drugim, tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah,¹⁶ Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,¹⁷ Konvencija o odpravi vseh oblik

10 V. Žnidaršič Skubic, Civilno medicinsko pravo: izbrane teme (2018), str. 109.

11 I. Filipič (1997). Pravica zarodka do življenja in pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti. Obzornik zdravstvene nege, 31(5/6), 213–215.

12 E. Wicks, The Right to Life and Conflicting Interests (2010), str. 17.

13 Glej https://www.plannedparenthood.org/learn/teens/ask-experts/can-you-explain-what-pro-choice-means-and- pro-life-means-im-supposed-to-do-it-for-a-class-thanks, (9. 9. 2021).

14 Ibidem.

15 Glej https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2021-0314_EN.pdf, (7. 7. 2021).

16 Glej https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-

raznolikost/9b7da27d8d/Mednarodni-pakt-o-drzavljanskih-in-politicnih-pravicah.pdf, (7. 7. 2021) – v nadaljevanju:

MPDPP.

17 Glej https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna-

raznolikost/b34c271f78/Mednarodni-pakt-o-ekonomskih-socialnih-in-kulturnih-pravicah.pdf, (7. 7. 2021).

(11)

6 diskriminacije žensk¹⁸ in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic.¹⁹ Kljub temu, da vsaka od pravnih ureditev vsebuje določene posebnosti in specifike, jih lahko v grobem povezujemo glede na kriterij, ali UPN popolnoma prepovedujejo, jo dovoljujejo pod določenimi pogoji ali pa jo dovoljujejo brez posebnih omejitev.

2.1 Modeli pravne ureditve UPN 2.1.1 Prepovedni model

Prepovedni model UPN absolutno prepoveduje.²⁰ Izjem, ki bi dekriminalizirale izvedbo, ni, je pa v povezavi s kazenskim pravom tovrstno ravnanje mogoče opravičiti s sklicevanjem na splošna pravna načela (sem spadajo na primer terapevtski abortusi), na splošne temelje opravičljivosti določenega ravnanja (skrajna sila) ali pa na pravila kvaziobičajnega prava.²¹ V svetu tovrstni model sprejema le peščica držav, na primer Filipini in Egipt, med evropskimi državami pa Malta in Vatikan.²²

2.1.2 Čisti model indikacij

Čisti model indikacij UPN v splošnem prepoveduje, vendar jo ob obstoju določenih indikacij dekriminalizira.²³ Izjeme so lahko zastavljene ozko in restriktivno ali pa zelo splošno in široko.

Mogoče je, da je model gradualističen, vezan na določen trenutek razvoja zarodka, ali pa negradualističen, vezan na celotno obdobje trajanja nosečnosti, vse do rojstva otroka.²⁴ Različno je urejeno tudi časovno obdobje, od katerega dalje pravni red določene države UPN inkriminira in šteje za kaznivo. Kot relevanten trenutek za inkriminacijo ponekod šteje združitev jajčne celice s semensko, torej oploditev, drugod pa šele trenutek ugnezditve zarodka v maternici.²⁵ Poleg tega imajo sistemi tudi različna postopkovna pravila, ki določeno ravnanje ali določeno osebo (nosečnico) izvzemajo iz polja kaznivosti.²⁶ Negradualistični model indikacij je kot prevladujoč sprejet v Braziliji²⁷ in v Čilu.²⁸

18 Glej http://www.pisrs.si/Pis.web/mednarodnaPogodba?id=UN-19791218/01M, (7. 7. 2021).

19 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS (13. 6. 1994) MP, št. 7–

41/1994 (RS 33/1994) – v nadaljevanju EKČP.

21 Ibidem, str. 120.

22 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?category[294]=294, (7. 7. 2021).

196.

24 V. Žnidaršič Skubic, Civilno medicinsko pravo: izbrane teme (2018), str. 120–121.

25 Ibidem.

26 Ibidem.

27 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=BRA, (9. 9. 2021).

28 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=CHL, (9. 9. 2021).

(12)

7 Tipične indikacije, ki jih pozna primerjalno pravo, so:

– zdravstvena (medicinska) indikacija: obstoj resne nevarnosti za življenje in psihično ter fizično zdravje nosečnice zaradi nadaljevanja nosečnosti in poroda;

– zdravstveno-socialna indikacija: nadaljevanje nosečnosti in rojstvo pomeni resno stisko in bi lahko ogrozilo zdravje nosečnice ali otroka zaradi socialnih, družinskih ali ekonomskih razmer nosečnice pred rojstvom ali po njem;

– socialna indikacija: bistven vpliv nadaljevanja nosečnosti in/ali poroda na nosečničin socialni položaj (glede na gmotni položaj, bivalne razmere, število že rojenih otrok in možnosti za njihovo dostojno življenje);

– evgenična oziroma embriopatska indikacija: utemeljeno pričakovanje rojstva otroka s hudimi prirojenimi napakami, ki so posledica genetske okvare ali poškodbe med nosečnostjo, ali s tako hudimi okvarami, da bi pred rojstvom ali takoj po njem vodile do njegove smrti ali znatno vplivale na kakovost njegovega življenja (v nadaljevanju:

anomalije zarodka);

– pravna (kriminološka)/moralno-etična indikacija: nosečnost je rezultat določenega kaznivega dejanja (krvoskrunstvo, posilstvo, druga kazniva dejanja z elementi prisile);²⁹ – druge indikacije: okoliščine, povezane s starostjo nosečnice, njenimi fizičnimi in/ali

psihičnimi boleznimi.³⁰

2.1.3 Kombiniran model časovne omejitve in indikacij

Kombiniran model časovne omejitve in indikacij je najpogosteje uveljavljeni model. Proceduralna varnost, predvsem glede svetovanja, obveščanja o posledicah in možnih alternativah ter pomoči nosečnici, tu igra pomembno vlogo.³¹ Pravne ureditve držav nosečnicam dopuščajo možnost, da se v določenem časovnem okvirju odločijo za izvedbo UPN, ne da bi morale svojo odločitev posebej utemeljevati in pojasnjevati ali zanjo kazensko odgovarjati. Meja je običajno postavljena pri 12. tednu nosečnosti.³² Kasneje je UPN mogoče izvesti zgolj ob obstoju določenih indikacij.³³

196-197.

32 Ibidem.

197.

(13)

8 2.1.4 Čisti model časovne omejitve

Čisti model časovne omejitve UPN znotraj določenega časovnega obdobja obravnava kot metodo uravnavanja rojstev in pravico ženske, ki jo lahko izvršuje ne glede na razlog zanjo.³⁴ Sistem je redko uveljavljen, na primer na Kitajskem in v Vietnamu.³⁵ Načeloma izhaja iz dveh izhodišč.

Nekatere države, da bi zaščitile nerojene otroke, postavijo zgornjo časovno omejitev, do katere UPN ni kazniva, druge pa znotraj istega modela zasledujejo bodisi zaščito nosečnice ter njenih koristi in želja bodisi interese demografske politike države, ob tem pa za izvedbo UPN ne določajo nikakršne časovne omejitve.³⁶Vse navedeno pa ne pomeni, da države s tovrstnimi ureditvami UPN v celoti prepuščajo avtonomiji nosečnice, saj so, že zaradi zaščite njenega življenja in zdravja, dolžne področje ustrezno pravno urediti.³⁷

2.2 Modeli UPN glede na temeljni objekt varstva

Glede na temeljni objekt varstva posamezne pravne ureditve ločimo restriktivnejši, permisivnejši in urgentni model. V prvem je temeljni objekt pravne zaščite zarodek, zaradi česar UPN spada v domet kazenskega prava in je kazniva.³⁸ Možnost izključitve kaznivosti obstaja zgolj v izjemnih, vnaprej določenih in natančno opredeljenih situacijah, navadno v povezavi z medicinskimi indikacijami, ki jih ugotavlja in potrjuje za to vnaprej določen organ.³⁹ Takšno ureditev sprejemata na primer Egipt⁴⁰ in Kongo.⁴¹

V urgentnih modelih je primarni objekt pravne zaščite prav tako zarodek. UPN šteje za nezaželen poseg in se lahko izvede zgolj izjemoma.⁴² Vezana je na določen časovni okvir, znotraj katerega se je nosečnica dolžna udeležiti posebnega svetovanja in po potrebi svojo odločitev pojasniti.

Včasih za izvedbo UPN zakonodaja posamezne države zahteva odobritev posebnega organa.⁴³ Takšen model sprejemata Francija⁴⁴ in Nemčija.⁴⁵

Permisivnejši modeli poudarjajo tako varstvo zarodka kot tudi avtonomije nosečnice, pri čemer nekateri v ospredje postavljajo njo.⁴⁶ UPN je do določenega časovnega obdobja v celoti

34 Ibidem.

35 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=KAZ&category[297]=297, (6. 7. 2021).

38 Ibidem.

39 Ibidem.

40 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=EGY, (9. 9. 2021).

41 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=COG&category[294]=294, (9. 9. 2021).

43 Ibidem.

44 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=FRA&category[294]=294, (9. 9. 2021).

45 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=DEU&category[294]=294, (9. 9. 2021).

(14)

9 prepuščena volji nosečnice in je dekriminalizirana. Običajno sodi v okvir zakonodaje s področja zdravstva in socialne varnosti, ki ureja postopke in opredeljuje strokovne zahteve.⁴⁷ Tak model ima Slovenija.⁴⁸

47 Ibidem.

48 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=SVN&category[294]=294, (9. 9. 2021).

(15)

10

3 Ureditev UPN v Sloveniji

Ustava Republike Slovenije⁴⁹ v II. poglavje med temeljne človekove pravice in svoboščine uvršča tudi svobodno odločanje o rojstvu otrok. V 55. členu določa, da je odločanje o rojstvu svojih otrok svobodno ter da je država tista, ki naj zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki bodočim staršem omogočajo, da se odločijo glede lastnega potomstva. Iz ustavnopravne opredelitve izhaja, da gre za ustavno svoboščino.⁵⁰ Zastavljena je zelo široko in odpira široko polje diskrecije posameznika.⁵¹ Podobno tudi ZZUUP v 1. členu določa, da ima posameznik pravico svobodno odločati o rojstvu svojih otrok ter da mora imeti na razpolago vse možnosti, s katerimi se mu v okviru zdravstvenega varstva to pravico pomaga uresničiti.

Ob navedenem je očitno, da glede predmetne ustavne svoboščine država ne sme ohraniti pasivne drže.⁵² Zavezana je k temu, da si bo prizadevala za ustrezno ureditev delovnopravne in socialne zakonodaje.⁵³ Poleg tega je država dolžna zagotavljati dostop do zdravstvenih storitev, ki naj bodo izvedene pravočasno in strokovno. S tem namenom mora ustrezno pravno regulirati tudi svoj zdravstveni sistem, poskrbeti za učinkovit nadzor nad izvajanjem predpisov v praksi in zagotoviti sredstva, ki bodo zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju omogočila uporabo najsodobnejših načinov in metod zdravljenja.⁵⁴ Z vsem zgoraj navedenim država zagotavlja tudi pozitivni vidik pravice do varovanja družinskega življenja in pravice do zasebnosti iz 53. ter 35.

člena URS, ki sta vsebovani tudi v 8. členu EKČP.

Po avtentični razlagi ustavne komisije iz obravnavane ustavne svoboščine izvirajo pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, pravica do preprečevanja nosečnosti oziroma zanositve in pravica do UPN, zagotovljeno pa je tudi sodno varstvo in možnost ustavne pritožbe pred ustavnim sodiščem.⁵⁵ Ker gre za temeljne pravice, je njihovo uresničevanje vezano na razsodnost in ne na polnoletnost, načine uresničevanja pa urejata dva zakona.⁵⁶ Prvi je že omenjeni

49 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a – v nadaljevanju: URS.

50 Razlika med njima se skladno s teorijo ustavnega prava kaže predvsem v tem, da ima posameznik na podlagi pravice možnost od naslovljenca zahtevati neko aktivno ravnanje, dajatev, storitev, pri svoboščini pa gre za to, da poseg vanjo ni dovoljen. Glej tudi: V. Žnidaršič Skubic, Civilno medicinsko pravo: izbrane teme (2018), str. 106.

51 Glej https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-pravice-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-pravic-2019-01-58/, (6. 7.

2021).

53 B. Novak, Družinsko pravo, 2. spremenjena in dopolnjena izd. (2019), str. 50.

54 Glej https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/ali-ustava-zagotavlja-pravico-do-splava-lahko-presodi-le- ustavno-sodisce, (6. 7. 2021).

195.

(16)

11 ZZUUP,⁵⁷ ki vsebuje določbe glede preprečevanja zanositve (začasno v obliki kontracepcije ali stalno v obliki sterilizacije) in glede UPN. Drugi pa je Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.⁵⁸ Ta ureja vrsto zdravstvenih ukrepov, ki ženski in moškemu⁵⁹ omogočajo uresničevati svobodo odločanja o rojstvu otrok z zdravljenjem in odpravljanjem neplodnosti.⁶⁰

Gre za najožje področje posameznikove svobode, svoboščino individualne narave, ki pripada človeku kot individuumu od trenutka, ko jo začne uresničevati.⁶¹ Avtonomno se lahko odloča glede lastne prokreacije, tj. ali bo imel otroke, s kom, kdaj in koliko jih bo imel. Nihče ga ne sme siliti v njegovih odločitvah za starševstvo ali proti njemu, prav tako pa uresničevanje te svoboščine ne more biti vezano na zavezujoči konsenz med dvema osebama.⁶² Posamezniku se torej lahko pomaga oziroma se ga usmerja izključno z namenom spodbujanja odločitve, ki jo sprejme sam, kakršnakoli že ta odločitev je.

Vloga moškega in ženske glede uresničitve svobode odločanja o rojstvu otrok je enakovredna samo do trenutka oploditve, saj je za nadaljnji razvoj zarodka eksistencialnega pomena zgolj žensko telo.⁶³ Svoboda ženske se po naravi stvari zato razlikuje od svobode moškega. Ta jo namreč izčrpa že z odločitvijo glede tega, ali bo imel zaščitene spolne odnose ali ne, s kom in kdaj. Od trenutka spočetja naprej je ženska tista, ki ima edina možnost odločati o tem, ali bo otroka donosila in rodila. Gre za del njenega telesa, ki je odvisen od njene volje.⁶⁴ To ni pojmovano kot privilegij ženske, temveč zgolj kot odločanje o (invazivnem) posegu v njeno telo. Tudi zato slovenska zakonodaja veljavnosti nosečničine zahteve za UPN ne pogojuje s privolitvijo moškega, ki jo je oplodil.⁶⁵

57 Na podlagi tega je bil sprejet tudi podzakonski akt, ki dopolnjuje zakonsko ureditev: Navodilo za izvrševanje zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Uradni list SRS, št. 15/1977, 1/1980 – v nadaljevanju Navodilo ZZUUP.

58 Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, Uradni list RS, št. 70/2000.

59 Za postopek OBMP lahko po drugem odstavku 5. člena ZZNPOB zaprosita le zakonska ali zunajzakonska partnerja, ne pa tudi na primer samska ženska.

60 To obsega ugotavljanje vzrokov zmanjšane plodnosti ali neplodnosti, dalje pa njihovo odpravljanje s strokovnim svetovanjem, z zdravili oziroma v določenih primerih tudi s kirurškimi posegi. Glej 3. člen ZZNPOB.

61 B. Novak, Družinsko Pravo. 2., spremenjena in dopolnjena izd. (2019), str. 49.

62 Ibidem.

64 B. Novak, Družinsko pravo, 2., spremenjena in dopolnjena izd. (2019), str. 49.

(17)

12

3.1 UPN po ZZUUP

ZZUUP v II. poglavju ureja preprečevanje zanositve, v III. pa UPN. Že iz zaporedja zakonskih določb izhaja, da je treba med ukrepi za preprečitev rojstev na prvo mesto postaviti prevencijo, predvsem v obliki dostopnih, varnih in posameznikovim potrebam prilagojenih kontracepcijskih sredstev.⁶⁶ Šele če se izkaže, da tovrstno postopanje ni več mogoče oziroma da v konkretnem primeru ne zadostuje, je treba posameznikom dodatno predložiti informacije in jim omogočiti druga sredstva in načine za uresničevanje njihovih spolnih in reproduktivnih pravic. Na tem mestu vstopijo v ospredje na primer postopki stalnega preprečevanja zanositve ali izvedba UPN. Ta je v Sloveniji pojmovana kot izhod v sili. Gre tako za socialno kot tudi zdravstveno neželen ukrep, čeprav je to velikokrat edini ukrep, ki ga ima na voljo nosečnica za prekinitev (neželene) nosečnosti in lahko le na ta način reši stisko, v kateri se je znašla.⁶⁷ Pri tem je odgovornost obveščanja o učinkovitosti, pozitivnih učinkih, možnih alternativah, prav tako pa tudi o tveganjih in stranskih učinkih postopka UPN, na zdravnikih in zdravstvenem osebju. Ti morajo v vsakem konkretnem primeru, ob opravljanju svoje pojasnilne dolžnosti, upoštevati sposobnost in stopnjo razumevanja posamezne pacientke.

Slovenska pravna ureditev UPN spada med liberalnejše, tako v Evropi kot tudi v svetu.⁶⁸ Nosečnica lahko, skladno s 17. členom ZZUUP, pri zdravstveni organizaciji, ki izvaja UPN, do 10. tedna nosečnosti zahteva UPN, ne da bi morala svojo odločitev posebej utemeljevati in pojasnjevati. Odločitev je torej v celoti vezana na voljo nosečnice in ji mora biti ugodeno v vsakem primeru. Navodilo ZZUUP v 11. členu določa, da to velja tudi ob obstoju zdravstvenih indikacij zoper UPN, vendar mora v tem primeru zdravstvena organizacija nosečnico napotiti na posvet h komisiji prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZZUUP jo sestavljajo socialni delavec in dva zdravnika. Komisija prve stopnje zahtevo obravnava, nosečnici predstavi indikacije, jo opozori na nastanek možnih posledic in postavi strokovno oceno. Hkrati s tem vse svoje ugotovitve evidentira v zapisniku, vendar sočasno o UPN ne odloča.

Drugače je v primeru, ko nosečnost traja več kot deset tednov – tedaj 19. člen ZZUUP določa, da o UPN na podlagi tehtanja rizikov, v hitrem postopku, odloča komisija prve stopnje. Zahtevo nosečnice za UPN, glede na določbo 18. člena ZZUUP, odobri zgolj v primeru, ko je nevarnost takega posega za življenje in zdravje nosečnice ter za njena bodoča materinstva manjša od

196.

67 Ibidem.

68 Glej https://e-kurs.si/komentar/opredelitev-pravice-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-pravic-2019-01-58/, (6. 7. 2021).

(18)

13 nevarnosti, ki bi nosečnici ali otroku grozila zaradi nadaljevanja nosečnosti in poroda. Zoper odločitev komisije prve stopnje je, skladno s 15. členom Navodila ZZUUP, dopusten ugovor na komisijo druge stopnje, ki jo sestavljajo socialni delavec in trije zdravniki. ZZUUP v 25. členu določa, da mora komisija druge stopnje odločiti v sedmih dneh. Po 20. tednu nosečnosti naj se, v skladu z medicinsko prakso, UPN ne bi več opravila, razen v nujnih primerih zaščite življenja in zdravja nosečnice.⁶⁹

3.2 Razsodnost kot pogoj za UPN

Edini pogoj za izvedbo UPN v Sloveniji na zahtevo nosečnice do 10. tedna nosečnosti je, v skladu z 22. členom ZZUUP, zahteva razsodne nosečnice (tudi razsodne mladoletne nosečnice).⁷⁰ Starši oziroma skrbniki ne morejo niti zahtevati niti preprečiti izvedbe UPN njihovi mladoletni, a razsodni hčeri.⁷¹ Zdravstvena organizacija, ki UPN opravlja, jih o posegu kljub temu praviloma obvesti, razen če tovrstna obvestitev nasprotuje volji mladoletnice ali če je že pred polnoletnostjo pridobila polno poslovno sposobnost.⁷² V takih primerih ji pravo več ne nudi varstva, kot ga uživajo otroci, saj šteje, da je telesno in duševno zrela ter sposobna samostojnega življenja, posledice svojih odločitev pa je zmožna nositi sama.⁷³

V zvezi z nerazsodno nosečnico prvi odstavek 22. člena ZZUUP določa, da lahko zanjo prekinitev nosečnosti zahtevajo starši ali skrbnik. Zaradi strogo osebne narave odločitve ti njene volje ne nadomeščajo, temveč le uveljavljajo svojo dolžnost skrbeti za njeno življenje in zdravje.⁷⁴ Taka oseba ima v določenih primerih, po opravljeni pojasnilni dolžnosti zdravnika, če ima za to potreben razum, možnost izraziti veto na poseg, za katerega sicer ni sposobna podati veljavne privolitve.⁷⁵

69 Glej str. 15. Dostopno na: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/ISIS/2011/isis-december- 2011.pdf?sfvrsn=96862836_2, (6. 7. 2021).

70 Nosečnica je razsodna, če ima za svojo odločitev potreben razum in voljo, saj le na tak način lahko sprejme popolnoma svobodno odločitev glede svojega telesa. Glej tudi: K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, Dva vidika svobode odločanja o rojstvu otrok, v: Pravo in medicina (1998), str. 202.

73 Glej str. 15. Dostopno na: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/ISIS/2011/isis-december- 2011.pdf?sfvrsn=96862836_2, (6. 7. 2021).

74 Ibidem, str. 16.

(19)

14

4 Primeri pravnih ureditev UPN v Evropi

Prizadevanja za liberalizacijo zakonodaj s področja UPN in omogočanje dostopa do varne in zakonite UPN so v Evropi prisotna že več kot pol stoletja in zdi se, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje. V zadnjih letih so bili predlogi sprememb pravnih ureditev, ki bodo temeljiteje predstavljeni v nadaljevanju, med drugim podani v Belgiji, na Irskem, v Monaku, v Španiji, na Islandiji in v Gibraltarju.⁷⁶ Splošen konsenz v Evropi je, da je izvedba UPN na zahtevo nosečnice ali na podlagi socialnih indikacij zakonita vsaj do 12. tedna nosečnosti, ob obstoju določenih indikacij pa tudi kasneje.⁷⁷ Temu načelu sledi 25 od 27 držav članic Evropske unije (v nadaljevanju: EU).⁷⁸ Nosečnicam v teh državah svoje odločitve ni treba posebej utemeljevati, razen v primerih, ko je to izrecno zahtevano, prav tako njihova odločitev v večini primerov ni vezana na obligatorni čas za premislek ali podvržena obveznemu svetovanju.⁷⁹

Kljub temu v Evropi ostaja šest konservativnejših držav, ki v svojih zakonodajah določajo popolno prepoved UPN ali k njej stremijo. To so predvsem države, katerih večinsko prebivalstvo je katoliške veroizpovedi, zaradi česar so njihove vrednote trdno usidrane v družbo. Andora, San Marino, Vatikan in Malta uzakonjajo popolno prepoved izvedbe UPN.⁸⁰ V Lihtenštajnu in na Poljskem je izvedba UPN zakonita samo v primeru obstoja nevarnosti za življenje in zdravje nosečnice ter v primeru, ko je nosečnost rezultat kaznivega dejanja, v Monaku pa tudi zaradi anomalij zarodka.⁸¹ Težnje po omejitvi dostopa do UPN ter zožitvi zakonskih pogojev za njeno zakonito izvedbo so prisotne tudi na Hrvaškem.⁸²

V nadaljevanju bodo predstavljene najaktualnejše spremembe posameznih pravnih ureditev v smeri uzakonjanja dodatnih pogojev za zakonito izvedbo UPN ter v zvezi s tem tudi lajšanja dostopa do nje v praksi. Kot antipod tem bodo predstavljene tudi pravne ureditve Hrvaške, Malte in Poljske, ki so restriktivne in dovoljujejo izvedbo UPN zgolj ob izpolnjenih ozko določenih zakonskih izjemah. To predstavlja velik, tudi pravni problem, saj nosečnice velikokrat prisili v izvedbo UPN v tujini, s čimer se spodbuja delovanje črnega trga. Poleg tega lahko v določenih primerih pride do hudih kršitev človekovih pravic, nasilja na podlagi spola, posega v pravico do življenja ter psihične in fizične integritete, pravico do enakosti pred zakonom, hkrati pa tudi do

76 Glej https://reproductiverights.org/reproductive-rights-developments-in-europe/, (8. 7. 2021).

77 Glej https://reproductiverights.org/european-abortion-law-comparative-overview-0/, (7. 7. 2021).

78 Ibidem.

79 Glej https://www.euronews.com/2020/08/19/european-nations-see-small-drop-in-support-for-abortion-rights, (6. 7. 2021).

80 Glej https://reproductiverights.org/european-abortion-law-comparative-overview-0/, (8. 7. 2021).

81 Ibidem.

82 Glej https://www.dw.com/bs/pravo-na-poba%C4%8Daj-ho%C4%87e-li-hrvatska-krenuti-u-smjeru-poljske/a- 55821495, (7. 7. 2021).

(20)

15 kršitev določb mednarodnih aktov glede prepovedi diskriminacije ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja.⁸³

4.1 Liberalnejši pristopi in predlogi sprememb 4.1.1 Španija

V skladu z veljavno špansko zakonsko ureditvijo, ki s spremembami velja od leta 2015, je izvedba UPN na zahtevo nosečnice zakonita do 14. tedna nosečnosti. Pri mladoletnicah, starih od 16 do 18 let, se za zakonito izvedbo UPN zahteva soglasje staršev ali skrbnikov.⁸⁴ Od 14. do. 22. tedna nosečnosti je izvedba UPN zakonita zaradi zaščite življenja in zdravja matere ali zarodka. To potrebo ugotavlja zdravnik, ki ni hkrati tudi izvajalec posega.⁸⁵ Po 22. tednu nosečnosti je izvedba UPN zakonita samo zaradi anomalij zarodka, ki bi vodile v njegovo smrt.⁸⁶ Ureditev določa tudi 3-dnevni obligatorni čas za premislek ter dopušča možnost sklicevanja zdravnikov in zdravstvenega osebja na ugovor vesti.⁸⁷

Vse navedeno v kombinaciji z neodzivnostjo zdravstvenih ustanov, pomanjkanjem informacij in neodobravanjem širše javnosti v Španiji vpliva na otežen dostop do varne in zakonite UPN.⁸⁸ Nosečnicam omejitve dajejo občutek nezaupanja v odločitve glede lastnega zdravja in telesa, mladoletnicam pa celo odvzemajo edino zakonito možnost za to.⁸⁹ Da bi olajšala dostop do zakonite izvedbe UPN, je španska vlada oktobra 2020 tamkajšnjemu kongresu predstavila predlog spremembe zakonodaje, ki bi zahtevo po soglasju pri mladoletnicah odpravil in ki bi hkrati vseboval tudi nove oblike kontracepcije.⁹⁰Predlog do danes še ni bil sprejet. Najprej ga bo špansko ministrstvo za enake možnosti predstavilo javnosti, nato pa bo svoja stališča glede njega moralo podati tudi špansko ministrstvo za zdravje. Pred vstopom v veljavo bo predlog moral prestati še glasovanje v kongresu, kjer se mora za njegovo uveljavitev izreči večina poslancev.⁹¹

83 Glej str. 6. Dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2021-0314_EN.pdf, (8. 7. 2021).

84 Glej https://www.euronews.com/2020/10/08/spanish-government-wants-to-repeal-parental-consent-rule-for- abortions, (7. 7. 2021).

85 Glej https://english.elpais.com/politics/2020-10-08/spain-seeks-law-change-to-allow-16-and-17-year-olds-to- abort-without-parental-consent.html, (8. 7. 2021).

86 Ibidem.

87 Glej https://www.girlsglobe.org/2021/03/17/abortion-in-spain-is-legal-but-

inaccessible/?doing_wp_cron=1624458140.8880629539489746093750, (8. 7. 2021).

88 Ibidem.

89 Glej https://english.elpais.com/politics/2020-10-08/spain-seeks-law-change-to-allow-16-and-17-year-olds-to- abort-without-parental-consent.html, (7. 7. 2021).

90 Ibidem.

91 Glej https://www.euronews.com/2020/10/08/spanish-government-wants-to-repeal-parental-consent-rule-for- abortions, (7. 7. 2021).

(21)

16 4.1.2 Irska in Belgija

Na Irskem so maja 2018 izvedli referendum o spremembi osmega amandmaja irske ustave, ki je izenačeval pravici do življenja zarodka in nosečnice ter s tem de facto prepovedoval izvedbo UPN.⁹² Za kršitve je bila predpisana zaporna kazen do 14 let. Spremembo zakonodaje je na referendumu podprlo 66,36 % volivcev.⁹³ Sprememba je odprla vrata veljavni zakonodaji, ki legalizira izvedbo UPN na zahtevo nosečnice do 12. tedna nosečnosti.⁹⁴ Kasneje je izvedba UPN zakonita le iz medicinskih razlogov zaradi varovanja življenja ali zdravja nosečnice ter zaradi anomalij zarodka, ki bi že pred rojstvom ali v 28 dneh po njem vodile do smrti.⁹⁵

Spremembi zakonodaje na Irskem sta v veliki meri botrovali odločitvi Sveta Združenih narodov za človekove pravice (v nadaljevanju: Svet) v zadevah Mellet proti Irski iz leta 2016⁹⁶ in Whelan proti Irski iz leta 2017.⁹⁷ Dejansko stanje je v obeh primerih podobno. Tako ga. Mellet kot tudi ga.

Whelan sta med nosečnostjo izvedeli, da ima zarodek anomalije, ki bi lahko vodile do smrti v maternici ali takoj po rojstvu, zato sta sklenili opraviti UPN. Obema so zdravniki pojasnili, da to v matični državi ni mogoče, da pa imata možnost UPN opraviti v tujini. Hkrati s tem pa jima niso ponudili informacij glede dostopa do varne in zakonite UPN, saj je takrat veljavna zakonodaja tovrstno postopanje inkriminirala. Irska je namreč v tistem času prepovedovala UPN in določala visoke kazni za njeno izvedbo iz kateregakoli razloga, razen zaradi zaščite življenja nosečnice, ni pa inkriminirala abortivnega turizma.⁹⁸ Ženski sta se zato odločili na lastne stroške odpotovati v Anglijo, pri čemer se je bila ga. Mellet zaradi finančne stiske primorana vrniti domov že 12 ur po posegu.⁹⁹ Zaradi vseh nevšečnosti sta vsaka zase vložili individualno pritožbo.

Svet je v obeh primerih odločitev oprl na isto pravno podlago in pojasnil, da je Irska s preprečevanjem dostopa do UPN kršila pravice iz 7., 17. in 26. člena MPDPP.¹⁰⁰ Poleg tega je zaznal tudi kršitev mednarodnih medicinskih in etičnih standardov, saj zaradi inkriminacije UPN zdravniki in zdravstveno osebje pacientkam niso mogli nuditi ustreznih informacij glede varne in

92 Glej https://siol.net/novice/svet/irci-na-referendumu-podprli-odpravo-prepovedi-splava-468495, (7. 7. 2021).

93 Ibidem.

94 Glej čl. 12. Dostopno na: https://data.oireachtas.ie/ie/oireachtas/act/2018/31/eng/enacted/a3118.pdf, (7. 7. 2021).

95 Ibidem, čl. 9., 10. in 11.

96 Glej https://oltem1bixlohb0d4busw018c-wpengine.netdna-ssl.com/wp-

content/uploads/2020/12/GLP_Europe_MelletvIreland_FS_09-06_Web.pdf, (7. 7. 2021).

97 Glej https://oltem1bixlohb0d4busw018c-wpengine.netdna-ssl.com/sites/default/files/documents/GLP-Europe- WhelanvIreland-FS-Final-Web.pdf, (7. 7. 2021).

98 Glej https://reproductiverights.org/case/mellet-v-ireland-2016-whelan-v-ireland-2017-united-nations-human- rights-committee/, (7. 7. 2021).

(22)

17 zakonite izvedbe UPN.¹⁰¹ Pojasnil je, da je irska zakonodaja, ki zagovarja pravico do življenja nerojenega otroka in prepoveduje izvedbo UPN v vseh primerih, nehumana in kruta ter negativno vpliva na fizično, psihično in finančno stanje nosečnic.¹⁰² V obeh konkretnih primerih sta bili nosečnici soočeni z veliko čustveno stisko ter podvrženi strahu in trpljenju, ki je bilo toliko večje, ko sta bili zaradi veljavne pravne ureditve prisiljeni v izbiro med nadaljevanjem nosečnosti ali potovanjem v drugo državo z namenom njene prekinitve.¹⁰³ V zvezi s tem je Svet izpostavil, da lahko inkriminacija UPN vodi v neenakosti pred zakonom. Pravo namreč polno medicinsko oskrbo zagotavlja zgolj ženskam, ki se odločijo nadaljevati nosečnost, preostale pa izključuje, in s tem povzroča stigmatizacijo.¹⁰⁴ Irski je Svet zaradi navedenega naložil plačilo odškodnine ženskama za njuno trpljenje, vključno s povrnitvijo stroškov zdravljenja, ter predlagal spremembo zakonodaje in ustave, ki bo legalizirala UPN in s tem v prihodnje preprečila podobne kršitve.¹⁰⁵ Na enakih temeljih je leto pozneje svojo zakonodajo liberalizirala tudi Severna Irska.¹⁰⁶

Podobno kot na Irskem so se leta 2018 tudi v Belgiji uresničile ambicije po premiku določb v zvezi z UPN iz kazenske zakonodaje v poseben Zakon o prostovoljni UPN.¹⁰⁷ Izvedba UPN na zahtevo nosečnice je tam sedaj zakonita do 14. tedna nosečnosti, kasneje pa iz enakih razlogov kot na Irskem, pri čemer pri anomalijah zarodka ni zahteve po izpolnjenosti dodatnih pogojev. Ureditvi se razlikujeta v tem, da Irska začetek teka obdobja trajanja nosečnosti veže na prvi dan zadnje menstruacije, Belgija pa na trenutek oploditve, zato je njen časovni razpon dva tedna daljši.¹⁰⁸ Obe določata obvezen čas za premislek, ki je v Belgiji omejen na šest dni. Izogniti se mu je mogoče v primeru, ko je izvedba UPN nujna zaradi medicinskih razlogov, ter v primeru, ko je bil prvi posvet opravljen šele ob koncu 12-tedenskega obdobja (v tem primeru se to obdobje ustrezno podaljša).¹⁰⁹ Na Irskem je čas za premislek omejen na tri dni od trenutka zdravnikove odobritve posega.¹¹⁰ Ženska, ki ji je izvedba UPN odobrena manj kot tri dni pred potekom 12-tedenskega obdobja, na Irskem ne more več zakonito opraviti UPN.¹¹¹ Izjema ostaja zgolj v primeru obstoja medicinskih indikacij.¹¹² Pravni ureditvi obeh držav določata tudi pravico do ugovora vesti zdravnikov in

101 Ibidem.

102 Ibidem.

104 Ibidem.

106 Glej https://reproductiverights.org/victory-for-women-in-northern-ireland/, (7. 7. 2021).

107 Glej https://journals.sagepub.com/doi/full/10.1177/0968533220920335, (7. 7. 2021).

108 Glej https://maps.reproductiverights.org/worldabortionlaws?country=BEL, (7. 7. 2021).

110 Člen 10. Dostopno na: https://data.oireachtas.ie/ie/oireachtas/act/2018/31/eng/enacted/a3118.pdf., (7. 7. 2021) .

112 Ibidem.

(23)

18 zdravstvenega osebja in dolžnost napotitve pacientk k drugemu zdravniku. Na zadnje se na Irskem v primeru nujne medicinske pomoči izjemoma ni mogoče sklicevati.¹¹³

Kljub spremembam obe državi še vedno ohranjata kazenske sankcije v obliki glob ali zaporne kazni za nezakonito izvedbo UPN.¹¹⁴ Te v Belgiji lahko doletijo tako nosečnico kot zdravstveno osebje, ki izvede UPN zunaj zakonskih okvirjev.¹¹⁵ Za drugačen pristop se je odločila Irska, ki nosečnico zaradi njene nosečnosti popolnoma izvzema iz polja kaznivosti.¹¹⁶ Iz navedenega torej izhaja, da ne glede na prizadevanja za dekriminalizacijo ta v nobeni od omenjenih držav še ni popolnoma dosežena. V Belgiji sicer razprave na to temo potekajo že od leta 2018. Rezultat je predlog zakona iz leta 2019, ki izvedbo UPN briše iz kazenske zakonodaje in s tem popolnoma dekriminalizira, poleg tega pa razširja časovno obdobje, znotraj katerega je mogoča zakonita izvedba UPN, na 18 tednov in krajša čas za premislek na dva dni.¹¹⁷ Glasovanje o predlogu zakona so v letu 2020 desne stranke v belgijskem parlamentu večkrat blokirale, zato do sprejetja predloga do danes še ni prišlo.¹¹⁸

4.1.3 Islandija

Islandija spada med države z najliberalnejšo ureditvijo UPN. Do leta 2019 je dovoljevala izvedbo UPN iz osebnih, socialnih ali družinskih razlogov do 16. tedna nosečnosti, po tem obdobju pa ob obstoju soglasja pristojnega organa v primeru nevarnosti za življenje nosečnice.¹¹⁹ Islandski parlament je maja 2020 potrdil spremembo zakonodaje, ki razširja časovni okvir zakonite izvedbe UPN do 22. tedna in odločitev popolnoma prepušča volji nosečnice.¹²⁰ To velja tudi za mladoletnice, ki so po stari zakonski ureditvi za izvedbo UPN potrebovale soglasje staršev ali skrbnikov, po novi zakonodaji pa to ni več zahtevano.¹²¹ Kljub temu pa morajo biti mladoletnicam pred posegom podane ustrezne informacije in ponujena možnost svetovanja v zvezi s kontracepcijo.¹²²

113 Ibidem.

114 Ibidem.

115 Ibidem.

116 Člen 23. Dostopno na: https://data.oireachtas.ie/ie/oireachtas/act/2018/31/eng/enacted/a3118.pdf, (7. 7. 2021). .

117 Glej https://www.brusselstimes.com/news/belgium-all-news/121423/abortion-rights-law-could-torpedo- belgiums-government-formation/, (7. 7. 2021).

118 Ibidem.

119 Glej https://reproductiverights.org/reproductive-rights-developments-in-europe/, (7. 7. 2021).

120 Glej https://www.safeabortionwomensright.org/news/iceland-an-already-liberal-abortion-law-further-reformed- ready-for-the-21st-century/, (7. 7. 2021).

121 Ibidem.

122 Ibidem.

(24)

19 4.1.4 Monako, Gibraltar in San Marino

Zakonodaje teh treh držav sicer spadajo med restriktivnejše, vendar jih zaradi predlogov liberalnih sprememb omenjam na tem mestu.

Do leta 2009 je Monako dovoljeval izvedbo UPN zgolj v primeru nevarnosti za življenje nosečnice, po tem letu pa tudi v primeru varovanja zdravja nosečnice v situaciji, ko je bila nosečnost rezultat posilstva, ter ob obstoju anomalij zarodka.¹²³ Za nosečnice in zdravstveno osebje je v primeru kršitev predvideval zaporne kazni do 3 let in globe do 18.000 €.¹²⁴ Tovrstna ureditev je veljala do oktobra 2019, ko je bil v parlamentu soglasno potrjen predlog zakona o dekriminalizaciji splava. Ta iz kaznovanja izključuje nosečnice, ohranja pa pogoje za zakonito izvedbo UPN iz zakona iz leta 2009.¹²⁵ Izvedba UPN kot takšna še naprej ostaja v kazenski zakonodaji. Izvajalcu, ki v nasprotju z zakonskimi pogoji izvede UPN, grozi zaporna kazen od pet do deset let, zdravstvenemu osebju, ki sodeluje pri izvedbi, pa suspenz za vsaj pet let ali pa izguba licence.¹²⁶ Kljub temu lahko zdravstveno osebje nosečnici nekaznovano svetuje in jo z namenom varne izvedbe UPN napoti na poseg v tujino.¹²⁷ Navedeno v praksi torej pomeni, da lahko nosečnice opravijo UPN v tujini, ne pa tudi v matični državi.¹²⁸

V Gibraltarju veljavna zakonodaja UPN prepoveduje v vseh primerih, razen v primeru varovanja življenja nosečnice. Za kršitve je zagrožena dosmrtna zaporna kazen.¹²⁹ V juniju 2021 je tam potekal referendum o vladnem predlogu novega zakona, ki bi omilil stroge zakonske določbe glede izvedbe UPN. Spremembo zakonodaje je podprlo 62 % gibraltarskih volivcev. Posledica tega bo uzakonitev izvedbe UPN do 12. tedna nosečnosti v primeru zdravnikove ocene obstoja grožnje nosečničinemu psihičnemu ali fizičnemu zdravju (na primer v situaciji, ko bi bila nosečnost rezultat posilstva ali incesta) ali pa zaradi možnosti razvoja anomalij zarodka, ki bi bile zanj usodne.¹³⁰ Po izidu referenduma je gibraltarski premier napovedal, da bo vlada implementirala nov zakon v 28 dneh, vendar do tega (za zdaj) še ni prišlo.¹³¹

123 Glej https://www.hellomonaco.com/news/latest-news/abortion-is-decriminalized-in-monaco/, (7. 7. 2021).

124 Glej https://www.brusselstimes.com/news/world-all-news/justice-world/62799/monaco-moves-to-de-penalise- abortion-but-stops-short-of-authorising-it/, (7. 7. 2021).

125 Ibidem.

126 Glej https://www.hellomonaco.com/news/latest-news/abortion-is-decriminalized-in-monaco/, (7. 7. 2021).

127 Glej https://www.brusselstimes.com/news/world-all-news/justice-world/62799/monaco-moves-to-de-penalise- abortion-but-stops-short-of-authorising-it/, (7. 7. 2021).

128 Glej https://www.monaco-tribune.com/en/2019/11/abortion-is-finally-decriminalised-in-monaco-but-it-will- have-to-be-done-elsewhere/, (7. 7. 2021).

129 Glej https://www.euronews.com/2021/06/25/abortion-in-gibraltar-voters-say-yes-in-referendum-to-ease-strict- law, (7.7.2021).

130 Ibidem.

131 Ibidem.

(25)

20 Do sprememb zakonodaje bo kmalu prišlo tudi v San Marinu, ki je ena od štirih evropskih držav, kjer veljavna zakonodaja določa popolno prepoved UPN.¹³² Za zdravnika, ki izvede UPN, je predpisana zaporna kazen do šest let, za nosečnico pa do tri,¹³³ a ta zaradi možnosti abortivnega turizma ni bila nikoli izrečena. V septembru 2021 so tam izvedli referendum glede uzakonitve UPN na zahtevo nosečnice do 12. tedna nosečnosti, kasneje pa ob obstoju nevarnosti za življenje nosečnice in anomalij zarodka, ki bi lahko povzročile fizične ali psihične poškodbe.¹³⁴ Za spremembo zakonodaje se je opredelilo 77 % volivcev. Predstavnik vladajoče stranke je v odzivu na izid referenduma napovedal, da bo predlog za uzakonitev vlada pripravila v šestih mesecih, nato pa bo predložen v potrditev tamkajšnjemu parlamentu.¹³⁵

4.2 Restriktivnejši pristopi in predlogi sprememb 4.2.1 Poljska

Poljska je ena izmed dveh držav EU, ki ne dovoljuje izvedbe UPN na zahtevo nosečnice in na podlagi socialnih indikacij. Burne razprave glede pravne ureditve UPN na Poljskem sicer potekajo že leta. Potencialni konsenz je dodatno otežila sodba poljskega Ustavnega sodišča opr. št. K1/2020 z dne 22. 10. 2020 (v nadaljevanju: sodba).¹³⁶ UPN na Poljskem ureja Zakon o načrtovanju družine, zaščiti človeškega zarodka in pogojih za zakonito prekinitev nosečnosti (v nadaljevanju:

zakon)¹³⁷ iz leta 1993. V preambuli določa, da skrb za življenje ni samo v rokah države in državljanov, temveč tudi celotne družbe, v prvem členu pa poudarja absolutnost pravice do življenja tudi v prenatalnem obdobju.¹³⁸ V prvem odstavku člena 4. a zakon prepoveduje izvedbo UPN iz vseh razlogov. Ne glede na to določa izjeme v primeru obstoja nevarnosti za življenje in zdravje nosečnice, utemeljenega suma, da je nosečnost posledica kaznivega dejanja, ter v primeru neozdravljivih anomalij zarodka. Iz drugega odstavka tozadevnega člena izhaja tudi časovna omejitev 12 tednov za izvedbo postopka UPN, razen v primeru zdravstvenih anomalij zarodka.

Velja, da se UPN lahko izvede do trenutka, ko je plod zmožen samostojnega življenja zunaj materinega telesa. Za kršitve zakon v členih149. a in 149. b predpisuje zaporne kazni.

132 Glej https://www.delo.si/novice/svet/na-referendumu-v-san-marinu-podprli-legalizacijo-splava/, (1. 10. 2021).

133 Glej https://www.bbc.com/news/world-europe-58701788, (1. 10. 2021).

134 Ibidem.

135 Glej https://www.france24.com/en/europe/20210927-san-marino-voters-approve-abortion-three-to-one-in- referendum, (1. 10. 2021).

136 A. Karpowicz, Pravna ureditev splava na Poljskem v luči zadnje sodbe poljskega Ustavnega sodišča, Pravna praksa, št. 14-15 (2021), str. 14–15.

137 Glej https://www.reproductiverights.org/sites/default/files/documents/Polish%20abortion%20act-- English%20translation.pdf, (7. 7. 2021).

138 A. Karpowicz, Pravna ureditev splava na Poljskem v luči zadnje sodbe poljskega Ustavnega sodišča, Pravna praksa, št. 14-15 (2021), str. 14–15.