UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ORTOTIKA PROTETIKA, 1. STOPNJA
Urban Jug
VPLIV TESTIKULARNIH PROTEZ NA KAKOVOST ŽIVLJENJA PRI PACIENTIH, OBOLELIH ZA RAKOM
– PREGLED LITERATURE
diplomsko delo
INFLUENCE OF TESTICULAR PROSTHESIS ON THE QUALITY OF LIFE IN CANCER PATIENTS –
REVIEW OF LITERATURE
bachelor thesis
Mentorica: pred. Mojca Divjak
Recenzent: viš. pred. mag. Tomaž Lampe
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Za uspešno zaključeno diplomsko delo in dokončani študijski program, se v prvi vrsti zahvaljujem ožji družini, tako za moralno kot finančno podporo med študijem. Posebna zahvala gre tudi mentorici Mojci Divjak, ki je s svojimi strokovnimi nasveti, idejami in smernicami pomagala pri nastanku tega diplomskega dela. Hvala tudi za vse konstruktivne debate, deljenje znanja, širjenje obzorij in razprave o inovativnih idejah vsem drugim profesorjem in sošolcem, ki so postali delčki v mozaiku mojega študija.
IZVLEČEK
Uvod: V diplomskem delu smo pregledali literaturo, ki obravnava vpliv testikularnih protez pri pacientih, obolelih za rakom, na kakovost njihovega življenja. Poglobili smo se v vprašanja: kako pogost je rak na testisih, v kolikšni meri je bolezen ozdravljiva, v katerih letih so moški najbolj dovzetni za obolenje, kakšne so možnosti zdravljenja ter kakšen je vpliv na pacientovo samopodobo, spolnost in splošno kakovost življenja. Namen: Namen diplomskega dela je pregled strokovne literature, ki obravnava vpliv testikularnih protez pri pacientih, obolelih za rakom, na kakovost življenja. Metode dela: Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Literaturo smo iskali pretežno v angleškem jeziku, s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, Google Scholar in Science Direct. Iskanje literature je potekalo od septembra 2019 do julija 2021. Rezultati: Ugotovili smo, da sta orhiektomija in vstavitev testikularne proteze varen kirurški poseg, ki ga je vredno predlagati vsem kandidatom z indikacijami za tovrstno protezo. Zapleti so redki. Uporabniki so večinoma zadovoljni s testikularnimi protezami, tako po kratkoročni uporabi kot tudi po daljšem obdobju. Testikularne proteze pozitivno vplivajo na človekovo samopodobo in mentalno zdravje, saj pacientom povrnejo naraven videz. Med uporabniki testikularnih protez je bilo največkrat izraženo nezadovoljstvo zaradi večje trdote proteze v primerjavi z naravnim testisom, sledilo je nezadovoljstvo zaradi razlike v velikosti in položaju v skrotumu.
Razprava in zaključek: Orhiektomija ima močan psihološki vtis in vpliv na samopodobo moških. Testikularne proteze pozitivno vplivajo na mentalno zdravje pacientov, ki se odločijo za aplikacijo. Potrebnih bi bilo več raziskav na področju proizvodnje testikularnih protez, da bi te postale mehkejše po strukturi in tako na otip bolj podobne naravnemu testisu.
Ključne besede: testikularne, proteze, tumor, rak, pacienti, zadovoljstvo, disfunkcija, populacija.
ABSTRACT
Introduction: In this thesis we reviewed the literature from the area of testicular prostheses for cancer patients. With the help of numerous professional articles we more specifically investigated certain topics in this area. We addressed the problems of how common and curable is testicular cancer, at what age are men most susceptible to the disease, what are the possible solutions and the effect on patient's self-image, sexuality and overall quality of life.
Purpose: The purpose of this thesis is the importance and impact of testicular prostheses in cancer patients, on their quality of life. Methods: The descriptive method was used to write this thesis. The search for literature was conducted mostly in English, with the help of PubMed, Google Scholar and Science Direct databases. The literature search took place from September, 2019 to March, 2020. Results: We came to the conclusion that orchiectomy and insertion of a testicular prosthesis are a safe surgical procedure that is worth proposing to all candidates with indications for this type of prosthesis. Complications are rare. Users are very much generally satisfied with testicular prostheses, both after short-term use and after a long period. Testicular prostheses have a positive effect on a person's self-esteem and mental health, as they restore patients natural appearance. Dissatisfaction with firmness of the prosthesis compared to the natural testis was most common among users of testicular prostheses, followed by dissatisfaction with the difference in size and position in the scrotum. Discussion and conclusion: Orchiectomy has a strong psychological impression and influence on men’s self-esteem. Testicular prostheses have a positive effect on the mental health of patients who choose to insert them. More research into the production of testicular prostheses would be needed to make them softer in structure and thus more similar to the natural testis.
Keywords: testicular, cancer, prosthesis, tumor, patients, satisfaction, dysfunctions, population.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Stopnja pojavnosti, smrtnost in povprečna starost ... 1
1.2 Dejavniki tveganja, diagnoza in možnosti zdravljenja ... 5
1.3 Anatomija ... 5
1.4 Zgodovina ... 7
1.5 Testikularna protetika danes ... 11
2 NAMEN ... 14
3 METODE DELA ... 15
4 REZULTATI ... 16
4.1 Varnost posega, zadovoljstvo in nezadovoljstvo uporabnikov ... 16
4.1.1 Zadovoljstvo ... 17
4.1.2 Nezadovoljstvo ... 18
4.2 Aplikacija TP ... 18
5 RAZPRAVA ... 20
5.1 Varnost posega, zadovoljstvo in nezadovoljstvo uporabnikov ... 20
5.1.1 Zadovoljstvo ... 20
5.1.2 Nezadovoljstvo ... 21
5.2 Psihološki vpliv izgube testisa in vstavitve TP ... 22
6 ZAKLJUČEK ... 24
7 LITERATURA ... 25
KAZALO SLIK
Slika 1: Graf stopnje pojavnosti RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne
starostne skupine ... 2
Slika 2: Graf števila primerov RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine ... 2
Slika 3: Graf stopnje smrtnosti zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine ... 3
Slika 4: Graf števila smrtnih primerov zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine ... 4
Slika 5: Graf števila smrtnih primerov zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na socialno-demografski indeks ... 4
Slika 6: Desni testis in spermatični kabel iz lateralne strani ... 6
Slika 7: Vertikalni prerez testisa in obmodka ... 7
Slika 8: Testikularne proteze različnih velikosti ... 10
Slika 9: Shematski prikaz tehnike vstavitve ... 11
Slika 10: Testikularna proteza Coloplast Torosa v štirih različnih velikostih, napolnjena s fiziološko raztopino ... 12
Slika 11: Primer enotne celice v obliki kocke ... 13
Slika 12: Prerez TP zgrajene iz vzorca enotnih celic z lupino ... 13
KAZALO TABEL
Tabela 1: Fizične lastnosti in cena materialov... 9 Tabela 2: Ocene materialov ... 9 Tabela 3: Procentualni prikaz najpogostejših zapletov, ki se lahko pojavijo po vstavitvi TP ... 16 Tabela 4: Prikaz splošnega zadovoljstva uporabnikov TP s svojimi genitalijami ... 17 Tabela 5: Primerjava splošnega zadovoljstva z videzom svojih genitalij med uporabniki in neuporabniki TP ... 18 Tabela 6: Procentualni prikaz najpogostejših razlogov za nezadovoljstvo s TP ... 18 Tabela 7: Prikaz razlogov zaradi katerih se pacienti niso odločili za aplikacijo TP ob orhiedktomiji. ... 19 Tabela 8: Ponudba TP, številčno in procentualno v obdobju od leta 1980 do 2004 ... 19
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
TP RNT
Testikularna proteza Rak na testisih
1
1 UVOD
Rak na testisih (RNT) je relativno redko obolenje. Glede na številne študije naj bi statistično zavzemal približno le 1 do 1,5-odstotni delež rakavih obolenj pri moških (Curado et al., 2007; Vecchia et al., 2010; Znaor et al., 2014). Ne glede na vsesplošno redkost pa vseeno velja za enega najpogostejših karcinomov pri mladih moških. Najbolj dovzetni za obolenje so v tretjem in četrtem desetletju življenja (Catanazariti et al., 2016; Skoogh et al., 2011).
''Moški, ki so prestali orhiektomijo zaradi RNT, pogosto poročajo o občutkih sramu in zmanjšani moškosti'' Clifford et al., (2017, 3).
Testikularna proteza (TP) se uporablja iz številnih razlogov, tako pri otrocih kot odraslih.
Najpogostejši razlogi za aplikacijo TP so: torzija testisa, travma, rak, atrofija in sprememba spola. TP ne zagotavlja funkcije, zagotovi pa ohranjanje normalnega telesnega videza (Lucas et al., 2017). V diplomskem delu smo pregledali literaturo, ki govori o vplivu testikularnih protez pri pacientih, obolelih za rakom, na kakovost življenja uporabnikov.
1.1 Stopnja pojavnosti, smrtnost in povprečna starost
Glede na globalno raziskavo Pishgar et al. (2016), ki je potekala od leta 1990 do 2016, je RNT na šestindvajsetem mestu po številu primerov v primerjavi z drugimi oblikami raka, ki ogrožajo moške. Stopnja pojavnosti se je v svetu od leta 1990 do 2016 povišala z 1,5 na 1,75 novega primera na 100.000 moških (vseh starostnih skupin). Število posameznih primerov pa je narastlo s 37.231 v letu 1990 na 66.833 novih primerov v letu 2016.
S prvega grafa (Slika 1) in drugega grafa (Slika 2) je razvidno, da stopnja pojavnosti in število posameznih primerov najbolj narašča v starostni skupini od 15 do 49 let, sledi ji skupina od 50 do 69 let, za njo pa še starostniki nad 70 let. Globalna smrtnost kot posledica raka na testisih se od leta 1990 (8394 primerov) do leta 2016 (8651 primerov) ni občutno spremenila, medtem ko je stopnja smrtnosti upadla z 0,39 na 0,25 na 100.000 primerov (razlika nastane zaradi stalnega naraščanja števila prebivalcev).
2
Slika 1: Graf stopnje pojavnosti RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine (Pishgar et al., 2016).
Slika 2: Graf števila primerov RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine (Pishgar et al., 2016).
S tretjega grafa (Slika 3) je razvidno, da je stopnja smrtnosti pri obolelih med 15. in 69.
letom starosti upadla z 0,48 na 0,25 na 100.000 moških. V starostni skupini nad 69 let pa je ta upadla z 1,1 na 0,8 na 100.000 moških.
3
Slika 3: Graf stopnje smrtnosti zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine (Pishgar et al., 2016).
S četrtega grafa (Slika 4) je razvidno, da je od leta 1990 do leta 2016 smrtnost starostnikov (nad 70 let) z rakom na testisih rahlo nihala, smrtnost mladih in odraslih (od 15 do 49 let) je upadla, smrtnost starejših odraslih (od 50 do 69 let) pa je ostala skoraj nespremenjena (Pishgar et al., 2019). RNT se najpogosteje pojavi v najpomembnejšem življenjskem obdobju spolne aktivnosti, med 20. in 40. letom starosti (Bosl, Motzer, 1997), povprečna starost obolelih je približno 32 let (Catanazariti et al., 2016; Skoogh et al., 2010).
4
Slika 4: Graf števila smrtnih primerov zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na različne starostne skupine (Pishgar et al., 2016).
S petega grafa (Slika 5) je razvidno, da je v državah z visokim socialno-demografskim indeksom v tem obdobju smrtnost nihala, v državah z nizkim in srednje nizkim socialno- demografskim indeksom pa je v istem obdobju narastla.
Slika 5: Graf števila smrtnih primerov zaradi RNT v obdobju od leta 1990 do 2016 glede na socialno-demografski indeks (Pishgar et al., 2016).
5
1.2 Dejavniki tveganja, diagnoza in možnosti zdravljenja
Neplodnost, kriptorhizem (nespuščeni testisi), uživanje tobaka, bela rasa in RNT pri ožjih družinskih članih spadajo med najbolj pogoste dejavnike tveganja za RNT (Dearnaley et al., 2001; Shaw, 2008; Swerdlow, 1997). Srivastava, Kreiger (2004) sta dokazala dvakratno povečanje možnosti nastanka RNT pri rednih kadilcih. RNT se pogosto pojavi kot občutek težnosti v mošnjici, akutna bolečina, trda masa, neboleče otekanje in rdečica, lahko pa se pojavi tudi v obliki metastaz na vratu, trebuhu ali kot bolečina v križnem delu hrbtenice.
Najbolj pogosto ga moški odkrijejo med samopregledom in spolnim odnosom (Bosl, Motzer, 1997; Shaw, 2008; Tseng et al., 1985). Samopregled se opravi s pomočjo palpacije v stoječem položaju. Med palpacijo je treba biti pozoren na otekanje ali trdo ter zaobljeno maso, ki izstopa iz mošnjice (Shaw, 2008). Pacienti z odkrito trdo maso so v zdravstvenih ustanovah kasneje diagnosticirani z ultrazvokom (Bosl, Motzer, 1997). Primarni način zdravljenja RNT je kirurški poseg, ki se imenuje orhiektomija. Po posegu se odstranjena masa analizira pod mikroskopom. Glede na rezultat analize se določi nadaljevanje zdravljenja, ki lahko vključuje obsevanje, kemoterapijo ali zgolj opazovanje (Shaw, 2008).
1.3 Anatomija
Testis ali modo je vodilna spolna žleza elipsoidne oblike in del moškega spolnega aparata.
Zadolžen je za proizvajanje semenske tekočine, testosterona in androgenov. Po strukturi je gladek, žile, živci in limfe pa vanj vstopajo na posteriorni strani, ki je v stiku z obmodkom.
Superiorni del testisa je obdan z glavo obmodka, medtem ko sta anteriorna stran in inferiorni del prosta. Zaradi večje izrazitosti je lateralna površina v stiku s skrotalno steno. Do pubertete testisi rastejo počasi, ob doseženi spolni zrelosti pa se rast pospeši. Pri starostnikih se ponovno pomanjšajo zaradi padca spolnega poželenja. Povprečni testisi tehtajo od 10 do 15 gramov in merijo približno 4 do 5 centimetrov v višino ter 3 do 4 centimetre v širino.
Spermiji se formirajo v testisu s pomočjo mioze in mitoze. Po formaciji potrebujejo 64 do 72 dni, da dozorijo, po tem pa še dodatnih 19 do 25 dni v obmodku, da postanejo zmožni premikov in osemenitve jajčeca. Arterije, ki v testis dovajajo kri, so v korelaciji z venami, ki kri odvajajo, razporejene tako, da se kri v arterijah na poti v testis ohladi s pomočjo hladnejše venozne krvi. Na ta način testisi ostanejo v relativno hladnejšem okolju, kot je v telesu. Testikularni živec, vene in arterije so z mošnjico povezani preko spermatičnega kabla (Slika 6) (Liu, 2019).
6
Slika 6: Desni testis in spermatični kabel iz lateralne strani (Gray et al., 1995) Obmodek je organ, namenjen začasnemu shranjevanju semenske tekočine (Slika 7). Lociran je na posteriorno lateralni strani posameznega testisa. Po obliki je ploščat, približno 5 centimetrov dolg, skupaj s testisom se pripenja na spermatični kabel. Delimo ga na glavo, telo in rep. Glava obmodka je s testisom povezana preko efferent ductules in leži superiorno od njega, telo obmodka leži za testisom in je z njim povezano s pomočjo vezivnega tkiva, rep obmodka pa leži na spodnji strani testisa in se s pomočjo vezivnega tkiva pripenja na tunico vaginalis, nadaljuje pa se v ductus deferens. Spermatični kabel izvira iz anulus ingunialis abdomina, poteka čez annulus inguinalis profundus in se pripenja na posteriorno stran testisa. Sestavljen je torej iz medialis ductus, arteria ductus externum, arteria ductus deferentic, arteria ductus internum, ductus deferens, ductus cum lympa in funis, musculus cremasteres in fascie (Liu, 2019).
7
Slika 7: Vertikalni prerez testisa in obmodka (Gray et al., 1995).
1.4 Zgodovina
V zgodovini so kirurgi poizkušali manjkajoče testise nadomestiti z različnimi materiali in metodami. Na podlagi poročanja o uspešnih in neuspešnih kliničnih primerih smo skozi leta prišli do standardnih TP, ki jih uporabljamo še danes. Ena izmed prvih zabeleženih uporab TP se je zgodila 28. avgusta 1940, ko je ameriški kirurg dr. Joseph Girsdansky iz New Yorka v skrotum 27-letnega pacienta vstavil TP iz vitalija. Vitalij je zlitina kroma, kobalta in molibdena, v tistem času se je izkazal kot najbolj primerna zlitina za tovrstno protezo, saj ni povzročal reakcij s človeškim tkivom oziroma so bile te zelo redke.
Girsdansky je orhiektomijo in vstavitev proteze opravil tri leta po travmatski poškodbi pacienta. Zaradi deformacije, ki je bila posledica travmatske poškodbe, je pacient imel hudo depresijo. TP je bila votla in oblikovana v velikosti normalnega testisa. Operacija je potekala
8
brez zapletov, trajala je sedem minut, po njej se je pojavil rahel lokalni edem. Pacient je na tretji postoperativni dan že nadaljeval normalne vsakodnevne dejavnosti. Eno leto kasneje se je na postoperativnem pregledu izkazalo, da ni bilo nobenih negativnih reakcij in da se je mentalno zdravje pacienta izboljšalo na raven pred travmatsko poškodbo. Pacient je na pregledu izpostavil dve razliki med TP in naravnim testisom: TP je bila očitno trša, povzročala pa je tudi mrzel kovinski občutek (Girsdansky, Newman, 1941).
Hazzard (1946) je 29-letnemu pacientu v mošnjico vstavil steklene kroglice (frnikole). Ker pacient ni bil zadovoljen, saj so bile premajhne, se je mesec dni po operaciji vrnil v bolnišnico. Frnikole so odstranili, jih obdali z maščobo, ki so jo pridobili iz njegovih prsi, in vstavili nazaj v skrotum. Na pacientovo žalost tudi ta rešitev ni bila permanentna, saj se je čez čas maščoba, s katero so bile frnikole obdane, absorbirala v telo. Šest let kasneje se je pacient ponovno vrnil v bolnišnico. Takrat so frnikole zamenjali za TP iz čistega metakrilata.
Na postoperativnem pregledu po šestih mesecih je pacient izrazil zadovoljstvo s protezo (Hazzard, 1953).
Baumrucker (1957) je v Chicagu poročal o uporabi sterilne stisnjene gobe (gelfoam) kot TP.
V študiji je sodelovalo 15 pacientov različnih starosti. Zapleti pri celjenju po operaciji so se pojavili samo pri enem od njih. V skrotum pacientov je vstavil gobe različne velikosti. Na postoperativnem pregledu eno leto po operaciji se je izkazalo, da se je pri treh pacientih goba že skoraj popolnoma absorbirala. Pri večini preostalih primerov se je zmanjšala za polovico, pri primerih, kjer je uporabil največjo velikost gobe, pa skoraj ni bilo sprememb (Baumrucker, 1957).
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so Prentiss et al. (1963) v San Diegu preučili in preizkusili različne materiale za uporabo v testikularni protetiki. Na vzorcu 39 pacientov, starih od 7 do 92 let, so preizkusili silikon, pleksisteklo, polietilen, vitalij, dakron in sterilno stisnjeno gobo (gelfoam). Glede na njihovo težo, metodo sterilizacije, strukturo, toplotno prevodnost, način izdelave in ceno so ugotovili, da je silikon najboljši material za izdelavo TP. Preprosto se oblikuje in sterilizira, pri sami sterilizaciji ne prihaja do sprememb materiala, ne povzroča reakcij na tkivo, na otip je najbolj podoben naravnemu testisu, cenovno je zelo ugoden in minimalno prevaja toploto (Prentiss et al., 1963).
9
Tabela 1: Fizične lastnosti in cena materialov (Prentiss et al., 1963) Material Teža
(g)
Metoda sterilizacije
Struktura Prevodnost toplote
Metoda proizvodnje
Cena na par
($)
Silikon 15,0 Avtoklav Prožna Minimalna Vlitje 4
Pleksisteklo 15,0 Avtoklav Trda Minimalna Stružnica 4
Polietilen 11,5 Kemijska Trda Minimalna Stružnica 4
Vitalij 13,0 Avtoklav Trda votla Neznana Neznana 75
Dakron 0,5 Avtoklav Upogljiva votla
Minimalna Neznana 8
Gelfoam 2,5 Suha toplota Upogljiva vpojna
Minimalna Ročno oblikovana
0,4
Tabela 2: Ocene materialov (Prentiss et al., 1963)
Material Objektivno Subjektivno
Dobro Slabo Dobro Slabo
Silikon 11 2 11 2
Pleksisteklo 6 3 5 4
Polietilen 8 4 9 3
Dakron 1 0 1 0
Vitalij 1 0 1 0
Gelfoam 0 3 1 2
10
Približno deset let kasneje so v New Yorku Lattimer et al. (1973) na podlagi pridobljenega znanja in študij iz prejšnjih desetletij ustvarili novo TP (na kateri temeljijo tudi moderne TP) iz silikonske gumijaste vrečke, napolnjene s silikonskim gelom, in sidriščem na enem izmed polov proteze, ki služi za pritrditev v spodnji del skrotuma (Slika 8). Slika 9 prikazuje tehniko vstavitve testikularne proteze. V zgornjem delu skrotuma so naredili 4 do 6 centimetrov dolgo vertikalno incizijo, umaknjeno od položaja TP. Z dvema prstoma so nato raztegnili mošnjico in s tem naredili prostor. V mošnjico so zatem vstavili gazo, potopljeno v antibiotično raztopino. Na sidrišče proteze so pripeli nit, ki je protezo pričvrstila na spodnji del skrotuma. Spodnji del mošnjice so nato privzdignili do incizije, za pričvrstitev proteze na kožo z notranje strani. Za dobro stabilizacijo so dodali še nit na vrat skrotuma in na koncu zaprli še incizijo v dveh plasteh s šivi. Dognali so, da je najboljši čas vstavitve TP ob orhiektomiji, če ni za to nobenih kontraindikacij (Lattimer et al., 1973).
Slika 8: Testikularne proteze različnih velikosti (Lattimer et al., 1973)
11
Slika 9: Shematski prikaz tehnike vstavitve (Lattimer et al., 1973)
1.5 Testikularna protetika danes
Na svetu se trenutno uporabljata dve standardni vrsti TP in njune variacije, ki se razlikujejo glede na proizvajalca. Glavna razlika med tema vrstama je polnilo znotraj proteze. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je za standard veljala silikonska TP, napolnjena s silikonskim gelom, leta 1992 pa je ameriška Administracija za hrano in zdravila (FDA) prepovedala uporabo silikonskih gel vložkov za prsi zaradi skrbi o njihovi obstojnosti in vplivu na lokalna vezivna tkiva. Posledično je bilo treba za ameriški trg poiskati novo rešitev tudi v testikularni protetiki, in tako je leta 1995 na tržišče prišla takrat na novo izdelana TP, napolnjena s fiziološko raztopino (Bodiwala et al., 2007). Obe vrsti se tako še danes uporabljata po celem svetu, razen v ZDA, kjer je še vedno dovoljena zgolj uporaba TP, napolnjenih s fiziološko raztopino.
12
Slika 10: Testikularna proteza Coloplast Torosa v štirih različnih velikostih, napolnjena s fiziološko raztopino (vir: https://www.coloplast.us/torosa-en-us.aspx).
Slika 10 prikazuje TP proizvajalca Coloplast. Lupino sestavlja elastomerni silikon, na zgornjem polu TP je vidno sidrišče, ki se uporablja za fiksacijo na skrotum, na spodnjem polu pa je injekcijsko področje, skozi katero se proteza napolni s fiziološko raztopino (Lucas et al., 2017). Proteza je na pogled zelo podobna tisti, ki so jo ustvarili Lattimer et al. (1973).
Skewes et al. (2021) so se v svoji študiji odločili spoprijeti z najbolj pogostim razlogom za nezadovoljstvo med uporabniki TP: trdoto. Ugotovili so, da bi lahko s pomočjo 3D tiskalnikov izboljšali TP na podlagi spreminjanja njene podstrukture in posledično tudi mehanskih lastnosti. Ustvarili so meta material, ki je zasnovan tako, da ima točno določene mehanske lastnosti glede na svojo podstrukturo. Narejen je iz vzorca ene ponavljajoče se enotne celice. Z manipulacijo fizikalnih lastnosti te enotne celice so lahko vplivali na mehanske lastnosti (natančneje na relativno gostoto in prožnostni modul) samega materiala, ki je zgrajen iz množice enotnih celic. Za enotno celico so uporabili votlo, 3,5 mm visoko kocko (Slika 11) brez stranskih ploskev, sestavljeno zgolj iz robov. Na podlagi spreminjana premera teh robov so vplivali na spremembo relativne gostote in prožnostnega modula 3D tiskane TP (Slika 12). Omejitev njihove študije je bila uporaba elastomernega materiala, ki trenutno ni odobren za vsaditev v človeško telo, so pa s študijo dokazali, da je možno s pomočjo 3D tiskalnikov in materiala, ki je odobren za vsaditev, ustvariti TP, ki je bolj podobna naravnemu testisu tudi po prožnostnem modulu (Skewes et al., 2021).
13
Slika 11: Primer enotne celice v obliki kocke (Skewes et al., 2021)
Slika 12: Prerez TP zgrajene iz vzorca enotnih celic z lupino (Skewes et al., 2021)
14
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je pregled strokovne literature, ki obravnava vpliv testikularnih protez pri pacientih, obolelih za rakom, na kakovost življenja. Natančneje smo obravnavali njihov pomen in vpliv na kakovost življenja iz fizičnega in tudi psihološkega vidika, razloge za zadovoljstvo in nezadovoljstvo, varnost posega vstavitve, statistiko glede stopnje pojavnosti raka na testisih in smrtnost.
15
3 METODE DELA
Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali od septembra 2019 do maja 2021. Iskanje je potekalo pretežno v angleškem jeziku s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, Google Scholar in Science Direct. Po prvem filtriranju pridobljene literature smo se pri izbiranju uporabljenih strokovnih člankov osredotočili predvsem na tuje študije iz obdobja med letom 2010 in 2020.
Ključne besede, ki so nam pomagale pri iskanju pridobljene literature, so bile: testikularne, rak, proteze, tumor, pacienti, zadovoljstvo.
16
4 REZULTATI
4.1 Varnost posega, zadovoljstvo in nezadovoljstvo uporabnikov
V tabeli 3 so prikazani najpogostejši zapleti, ki se lahko pojavijo po vstavitvi TP. Za primer smo vzeli pet raziskav različnih avtorjev od leta 1986 do 2017.
Tabela 3: Procentualni prikaz najpogostejših zapletov, ki se lahko pojavijo po vstavitvi TP.
NP = ni podatka Avtor Leto (n) Bolečina
(%)
Hematom (%)
Infekcija (%)
Izločitev (%)
Marshall 1986 696 1 0,3 0,6 3
Yossepowitch 2011 86 0 0 0 0
Robinson 2014 885 NP 0,9 1,8 NP
Catanazariti 2016 67 1,49 1,49 2,98 NP
Clifford 2017 40 0 0 0 0
17
4.1.1 Zadovoljstvo
V tabeli 4 so z odstotki prikazani izsledki različnih raziskav od leta 1992 do 2018 glede splošnega zadovoljstva uporabnikov TP z videzom svojih genitalij.
Tabela 4: Prikaz splošnega zadovoljstva uporabnikov TP s svojimi genitalijami.
(n) = število udeležencev v raziskavi, V = vprašalnik, I = intervju, A = anketa Avtor Leto Država (n) Metoda Splošno zadovoljstvo
Lynch in Pryor 1992 Velika Britanija 19 V 79%
Incrocci 1999 Nizozemska 22 V 95%
Adshead 2001 Velika Britanija 71 V 73%
Xylinas 2008 Francija 63 V 96%
Yossepowitch 2011 Izrael 86 I 88%
Dieckmann 2015 Nemčija 128 I in V 83,5%
Catanazariti 2016 Italija 67 V 77,7°%
Clifford 2017 ZDA 40 V 82,5%
Nichols 2018 ZDA 59 A in V 74,55%
V tabeli 5 smo z odstotki primerjali splošno zadovoljstvo med uporabniki TP iz tabele 4 in neuporabniki TP (z obema naravnima testisoma) na podlagi dveh raziskav, iz leta 2013 in 2017.
18
Tabela 5: Primerjava splošnega zadovoljstva z videzom svojih genitalij med uporabniki in neuporabniki TP. L = lestvica, A = anketa, V = vprašalnik, I = intervju
Avtor Leto Udeleženci (n) Metoda Splošno
zadovoljstvo
Herbenick 2013 Neuporabniki TP 88 L 87,3%
Geither 2017 Neuporabniki TP 3996 A 85,6%
Vsi avtorji iz tabele 2 1992 - 2018 Uporabniki TP 555 V, I in A 83,25%
4.1.2 Nezadovoljstvo
V tabeli 6 smo z odstotki prikazali najpogostejše razloge za nezadovoljstvo med uporabniki TP glede na štiri raziskave različnih avtorjev od leta 2011 do 2017.
Tabela 6: Procentualni prikaz najpogostejših razlogov za nezadovoljstvo s TP.
Avtor Leto Pretrda TP (%)
Previsok položaj TP (%)
Neprimerna velikost (%)
Teža (%)
Oblika (%)
Yossepowitch 2011 70 39 27 35 NP
Dieckmann 2015 52,4 30,3 36,6 6,6 15,4
Catanazariti 2016 11,94 5,97 8,95 NP NP
Clifford 2017 44 20 23 10 13
4.2 Aplikacija TP
V tabeli 7 smo glede na tri študije od leta 2011 do 2018 prikazali najpogostejše razloge, zaradi katerih se pacienti niso odločili za aplikacijo TP.
19
Tabela 7: Prikaz razlogov zaradi katerih se pacienti niso odločili za aplikacijo TP ob orhiedktomiji.
Avtor Leto Razlogi zaradi katerih se pacienti niso odločili za TP Yossepowitch 2011 Strah pred infekcijo, vseeno za videz
Catanazariti 2016 Strah pred infekcijo in ponovno operacijo, vseeno, sram Nichols 2018 Strah zaradi stranskih učinkov, mnenja da videz ne bo vplival
na spolno življenje.
Tabela 8 prikazuje, koliko pacientom je bila TP v času orhiektomije ponujena glede na različna časovna obdobja v preteklosti.
Tabela 8: Ponudba TP, številčno in procentualno v obdobju od leta 1980 do 2004 (Skoogh et al., 2010). n = število pacientov
So vam ob orhiektomiji ponudili možnost vstavitve TP?
n Da
n (%)
Ne n (%)
Ne spomnim se n (%)
Od leta 1980 do 1989 168 34 (19) 134 (76) 9 (5)
Od leta 1990 do 1999 370 142 (35) 228 (57) 31 (8) Od leta 2000 do 2004 355 161 (43) 194 (51) 23 (6)
20
5 RAZPRAVA
5.1 Varnost posega, zadovoljstvo in nezadovoljstvo uporabnikov
Orhiektomija in vstavitev TP se je skozi zgodovino večkrat dokazala kot varen kirurški poseg brez večjih zapletov. O tem pričajo tudi izsledki številnih študij s tega področja (Catanazariti et al., 2016; Clifford et al., 2017; Marshall, 1986; Robinson et al., 2014;
Yossepowitch et al., 2011). Izmed redkih zapletov, ki se lahko pojavijo po operaciji, so najpogostejši kronična bolečina (1–3 %), hematom (0,3–3 %), infekcija (0,6–4 %) in izločitev (3–8 %) (Catanazariti et al., 2016; Marshall, 1986).
5.1.1 Zadovoljstvo
Zadovoljstvo med uporabniki TP je visoko. Glede na devet raziskav (Adshead et al., 2001;
Catanazariti et al., 2016; Clifford et al., 2017; Dieckmann et al., 2015; Incrocci et al., 1999;
Lynch, Pryor, 1992; Nichols et al., 2018; Xylinas et al.; 2008; Yossepowitch et al., 2011), ki smo jih vzeli pod drobnogled, je povprečen odstotek zadovoljstva uporabnikov po šestih mesecih ali več 83,25. Herbenick et al. (2013) so v svoji raziskavi odkrili, da je 87,3 % moških (z obema naravnima testisoma) zadovoljnih z videzom svojih genitalij. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi Gaither et al. (2017), ko so odkrili 85,6-odstotno zadovoljstvo moških (z obema naravnima testisoma) z videzom svojih genitalij. Če torej primerjamo ugotovitve, ki sta jih dobila Herbenick et al. (2013) in Gaither et al. (2017), z izsledki raziskav na uporabnikih TP (Adshead et al., 2001; Catanazariti et al., 2016; Clifford et al., 2017; Dieckmann et al., 2015; Incrocci et al., 1999; Lynch, Pryor, 1992; Nichols et al., 2018;
Xylinas et al.; 2008; Yossepowitch et al., 2011) pridemo do ugotovitve, da vstavitev TP povrne zadovoljstvo pacientov z videzom na skoraj normalno raven. Robinson et al. (2014) so poročali, da ni bistvenih razlik v postoperativnih zapletih med moški s TP in brez TP po orhiektomiji. Odkrili so celo, da imajo moški s TP manj postoperativnih infekcij kot moški brez TP; predvidevajo, da je to verjetno posledica antibiotikov, ki jih dobijo ob vstavitvi TP.
Nichols et al. (2018) so v svoji študiji primerjali zadovoljstvo z videzom genitalij po operaciji med pacienti, ki so se odločili za TP, in tistimi, ki se niso odločili za vstavitev.
Ugotovili so, da je odstotek zadovoljstva z videzom med uporabniki TP 79,7 % proti 60,2
% pri pacientih brez TP. V isti raziskavi so prišli še do ugotovitve, da jih je med uporabniki
21
TP 49,1 % poročalo o bolečinah, proti 30,5 % med tistimi brez TP. Glede na dano ugotovitev lahko sklepamo, da so pacienti s TP za približno 19 % bolj zadovoljni z videzom svojih genitalij po operaciji, hkrati pa jih je tudi 19 % več poročalo o bolečinah, v primerjavi s tistimi brez TP.
5.1.2 Nezadovoljstvo
Nezadovoljstvo uporabnikov TP je tekom zgodovine doprineslo k samemu razvoju stroke na področju testikularne protetike. Strokovnjaki so namreč primorani rešiti probleme in odpraviti razloge za nezadovoljstvo z raziskavami, da stroka in znanost lahko napredujeta.
Pri glavnih razlogih za nezadovoljstvo, ki jih bomo navedli, je najprej treba omeniti, da je kljub vsemu večina pacientov še vedno splošno zadovoljna s končnim izidom. Pritožbe, ki bodo omenjene, so bile podane tako od splošno zadovoljnih kot tudi nezadovoljnih uporabnikov. Pacienti se najpogosteje pritožujejo zaradi razlike v trdoti, in sicer, da je TP trša od naravnega testisa. Te pritožbe v odstotkih variirajo: 44 % (Clifford et al., 2017), 53
% (Catanazariti et al., 2016) in 70 % (Yossepowitch et al., 2011). Pri slednji raziskavi, ki je trajala od leta 1995 do 2009, so v letu 2005 začeli uporabljati mehkejše proteze. Posledično so bili pacienti, operirani po letu 2005, bolj zadovoljni z občutkom svoje TP. Na drugem mestu za trdoto je položaj TP v skrotumu, ta je namreč pogosto previsok. Yossepowitch et al. (2011) so v letu 2005 poleg uporabe mehkejših protez spremenili tudi kirurško tehniko vstavitve. Na podlagi te spremembe se TP lahko naravno premika po mošnjici in ohranja boljši položaj. Sprememba se je poznala tudi pri zadovoljstvu pacientov s položajem TP. V času pred uradno objavo raziskave so na inštitutu urologije v Tel Aviv uvedli tudi odredbo, da pacienti po vstavitvi TP dobijo navodila za ročno raztezanje mošnjice s protezo navzdol po tem, ko bolečina in neudobje prenehata. Predpostavljajo, da bo to preprečilo migracijo TP navzgor in poskrbelo za ohranjanje naravnega položaja, čeprav bo treba dejansko vrednost tega postopka še preučiti. Nevšečnostim zaradi trdote in položaja sledijo še velikost, teža, mrzlota, oblika, bolečina in neudobje (Catanazariti et al., 2016; Clifford et al., 2017; Dieckmannn et al., 2015; Yossepowitch et al., 2011).
22
5.2 Psihološki vpliv izgube testisa in vstavitve TP
Prisotnost obeh testisov igra pomembno vlogo pri psihološkem razvijanju mladih moških (Friedman, 1996). Na podlagi kliničnih primerov in raziskav iz preteklih 80 let smo ugotovili, da lahko izguba enega ali obeh testisov poslabša psihično zdravje pacienta, vstavitev TP pa ga lahko izboljša. O tem sta poročala že Girsdansky, Newman (1941), ko je njun pacient zaradi izgube testisa razvil hudo depresijo, leto dni po vstavitvi TP iz vitalija pa sta na pregledu ugotovila, da se mu je mentalno zdravje izboljšalo. Morman (2000) je na podlagi osemdesetih intervjujev s svojimi študenti ugotovil, da je izguba testisa po njihovem mnenju na drugem mestu najbolj sramotnih stvari, ki se ti lahko pripetijo. Tudi pacienti ob izgubi enega ali obeh testisov poročajo o občutkih sramu, zmanjšani moškosti in želji po normalnem videzu (Chapple, McPherson, 2004; Gascoigne et al., 1999; Guvrevich et al., 2004; Incrocci et al., 1999). Občutki sramu in druge psihološke težave zaradi izgube testisa so bolj pogosti pri mlajših moških (20–34 let), samskih, tistih, ki so brez bioloških otrok, in tistih, ki jim proteze ob posegu nikoli niso ponudili. Isti pacienti pogosteje poročajo tudi o nizkem spolnem poželenju v primerjavi s tistimi, ki tovrstnih težav nimajo. Simptomi depresije in anksioznosti so prav tako povezani z občutki sramu in drugimi psihološkimi težavami zaradi izgube testisa, oboje pa je v tem primeru lahko vzrok ali posledica (Skoogh et al., 2010). Iz pregleda literature smo tako prišli do ugotovitve, da je osnovni namen vstavitve TP ohranjanje normalnega telesnega videza in posledično ohranjanje mentalnega zdravja, še vedno pa obstajajo razlogi in protiargumenti, zaradi katerih se nekateri pacienti ne odločijo za vstavitev. Najpogosteje jih skrbijo stranski učinki, infekcije, strah jih je ponovne operacije, se bojijo sramu zaradi uporabe TP ali pa jim je za videz vseeno in so mnenja, da odstranitev testisa ne bo vplivala na njihovo spolno življenje (Catanazariti et al., 2016; Nichols et al., 2018; Yossepowitch et al., 2011). Za TP se torej pogosteje odločajo mlajši pacienti, ker jim je pomembnejša ohranitev normalnega telesnega videza kot starejšim, tistim v zvezi in tistimi z otroki (Dieckmann et al., 2015; Yossepowitch et al.
2011). Dva avtorja sta ugotovila tudi, da večini pacientom, predvsem v preteklosti, TP nikoli ni bila ponujena (Nichols et al., 2018; Skoogh et al., 2010).
Nichols et al. (2018) so ugotovili, da je več kot tretjina moških (brez TP, ki so imeli orhiektomijo na neakademski inštituciji) poročala o tem, da jim TP nikoli ni bila ponujena, medtem ko se je to zgodilo le 12 % moškim, ki so imeli orhiektomijo na akademski
23
inštituciji. Dokazano je, da je ponudba TP pomembna komponenta pri zdravljenju raka na testisih.
V raziskavi, ki je zajemala 234 moških ob prestajanju orhiektomije, jih je 91 % potrdilo, da je zelo pomembna ponudba proteze pred posegom (Adshead et al., 2001). Podobne ugotovitve smo opazili tudi v novejši raziskavi iz leta 2017 (Clifford et al.). Na sliki 13 je razvidno, da ponudba TP ob orhiektomiji skozi desetletja narašča, kar je logično glede na vse do zdaj prikazane učinke.
Psihološki odtis se torej pri izgubi testisa in vstavitvi TP lahko pri določenih posameznikih precej pozna. Catanazariti et al. (2016) so v raziskavi med drugim preverjali tudi vpliv na spolnost iz fizičnega vidika. Na podlagi izsledkov vprašalnikov, ki so jih pacienti izpolnjevali pred operacijo in šest mesecev po njej, so ugotovili, da TP nima vpliva na erektilno disfunkcijo in prehitro ejakulacijo.
24
6 ZAKLJUČEK
Ob pregledu literature o raku na testisih smo prišli do sklepa, da je to ena izmed redkejših vrst raka, hkrati pa ena najpogostejših pri mlajših moških med 30. in 40. letom starosti.
Število incidentov je predvsem v tej starostni skupini v preteklih 30 letih narastlo, smrtnost pa je v istem obdobju upadla. Ob pregledu literature s področja testikularne protetike smo prišli do sklepa, da je orhiektomija (odstranitev enega ali obeh testisov) in vstavitev testikularne proteze varen kirurški poseg, brez večjih zapletov. Med najpogostejše zaplete spadajo hematom, bolečina, izločitev in infekcija. Pacienti v veliki večini kliničnih primerov poročajo o visokem splošnem zadovoljstvu s TP, s številnimi raziskavami pa je bilo ugotovljeno tudi, da TP dobro opravlja svojo funkcijo (ohranjanje naravnega telesnega videza). Med najpogostejše pritožbe pacientov glede TP spadata predvsem večja trdota in previsok položaj v skrotumu. Tukaj bi bilo potrebnih še več preizkusov in raziskav na strani proizvajalcev TP, da bi te postale še mehkejše in s tem pri pacientih spodbudile bolj naraven občutek ob palpaciji in fizični dejavnosti. Orhiektomija ima močan psihološki vtis in vpliv na samopodobo moških. Izguba testisov lahko povzroči veliko nevšečnosti, povezanih z mentalnim zdravjem pacientov, v pregledani literaturi je bilo veliko poročanja o občutkih sramu, zmanjšani moškosti in razvijanju znakov depresije. TP pozitivno vpliva na mentalno zdravje pri moških, ki se odločijo za aplikacijo. Vse prej naštete simptome zaradi ohranjanja bolj naravnega telesnega videza namreč olajša oziroma jih popolnoma izniči. Iz fizičnega vidika vpliva na telo je bilo ugotovljeno, da nekatere paciente moti pri aktivnostih ali pa jim vzbuja rahlo neprijeten občutek, nima pa vpliva na erektilno disfunkcijo ali prehitro ejakulacijo. O možnosti vstavitve TP bi se bilo treba pogovoriti z vsakim pacientom pred orhiektomijo. O tem so poročali tudi pacienti sami, med drugimi tudi tisti, ki se na koncu niso odločili za aplikacijo. Ugotovljeno je bilo, da predvsem v preteklosti TP večini pacientom sploh niso ponudili, predvsem pogosto je bilo to na neakademskih zdravstvenih inštitucijah. Tukaj apeliramo na zdravstveni sistem, da se to spremeni ter omeni in pogovori o možnosti vstavitve proteze vsem moškim pred orhiektomijo, ki so brez kontraindikacij.
25
7 LITERATURA
Adshead, J., Khoubehi, B., Wood, J., & Rustin, G. (2001). Testicular implants and patient satisfaction: a questionnaire-based study of men after orchidectomy for testicular cancer.
Br. J. Urol., 88, 559-562.
Baumrucker, G. (1957). Testicular prosthesis for an intracapsular ochiectomy. J. Urol., 77(5), 756-758.
Bodiwala, D., Summerton, D., & Terry, T. (2007). Testicular prostheses: development and modern usage. Ann. R. Coll. Surg. Eng., 89, 349-353.
Bosl, G., & Motzer, R. (1997). Testicular germ-cell cancer. NEJM, 337, 242-253.
Catanazariti, F., Polito, B., & Polito, M. (2016). Testicular prosthesis: patient satisfaction and sexual dysfunctions in testis cancer survivors. Arch. Ital. Urol. Andro., 88(3), 186-188.
Chapple, A., & McPherson, A. (2004). The decision to have a prosthesis: a qualitative study of men with testicular cancer. Psycho-Oncol., 13(9), 654-664.
Clifford, T., Burg, M., Hu, B., Loh, J., Hugen, C., Cai, J., Djaladat, H., Wayne, K., &
Daneshmand, S. (2017). Satisfaction with testicular prosthesis after radical orchiectomy.
Urology, 114, 128-132.
Curado, M., Edwards, B., Shin, H., Storm, H., Ferlay, J., Heanue, M., & Boyle, P. (2007).
Cancer incidence in five continents, vol 9. International Agency for Research on Cancer World Health Organization, (160), 76.
Dearnaley, D., Huddart, R., & Horwich, A. (2001). Regular review: managing testicular cancer. BMJ, 322(7302), 1583-1588.
Dieckmann, K., Anheuser, P., Schmidt, S., Soyka, B., Pichlmeier, U., Schriefer, P., Matthies, C., Hartmann, M., & Ruf, C. (2015). Testicular prostheses in patients with testicular cancer – acceptance rate and patient satisfaction. BioMed Central Urology, 15(16), 1-7.
26
Friedman, R. (1996). The role of the testicles in male psychological development. J. Am.
Psychoanal. Assoc., 44(1), 201-253.
Gaither, T., Allen, I., Osterberg, C., Alwal, A., Harris, C., & Breyer, B. (2016).
Characterization of genital dissatisfaction in a national sample of U.S. men. Arch. Sex.
Behav., 46(7), 2123-2130.
Gascoigne, P., Mason, M., & Roberts, E. (1999). Factors affecting presentation and delay in patients with testicular cancer: results of a qualitative study. Psycho-Oncol., 8, 144-154.
Girsdansky, J., & Newman, H. (1941). Use of vitallium testicular implant. Am. J. Surg, 53, 514.
Gray, H., Williams, P. (Eds.), Bannister, L. (Eds.), Berry, M. (Eds.), Collins, P. (Eds.), Dyson, M. (Eds.), Dussek, J. (Eds.), & Ferguson, M. (Eds.) (1995). Gray's anatomy - 38th edition. Churchill Livingstone, 1848-1849.
Hazzard, C. (1953). The development of a new testicular prosthesis. J. Urol., 70(6), 959- 960.
Herbenick, D., Schick, V., Reece, M., Sanders, S., & Fortenberry, J. (2013). The
development and validation of the male genital self-image scale: results from a nationally representative probability sample of men in the United States. J. Sex. Med., 10, 1516-1525.
Incrocci, L., Bosch, J., & Slob, A. (1999). Testicular prostheses: body image and sexual functioning. Br. J. Urol., 84, 1043-1045.
Lattimer, J., Vakili, B., Smith, A., & Morishima, A. (1973). A natural-feeling testicular prosthesis. J. Urol., 110, 81-83.
Liu, L. (2019). Scrotoscopic surgery: chapter 1 - applied anatomy of the scrotum and its contents. Elsevier, 1-8.
Lucas, J., Lester, K., Chen, A., & Simhan, J. (2017). Scrotal reconstruction and testicular prosthetics. Transl. Androl. Urol., 6(4), 710-721.
27
Lynch, M., & Pryor, J. (1992). Testicular prostheses: the patient's perception. Br. J. Urol., 70, 420-422.
Marshall, S. (1986). Potential problems with testicular prostheses. Urology, 28(5), 388- 390.
Morman, M. (2000). The influence of fear appeals, message design and masculinity on men's motivation to perform the testicular self-exam. J. Appl. Commun., 28(2), 91-116.
Nichols, P., Harris, K., Brant, A., Manka, M., Haney, N., Johnson, M., Herati, A., Allaf, M., & Pierorazio, P. (2018). Patient decision-making and predictors of genital satisfaction associated with testicular prostheses after radical orchiectomy: a questionnaire-based study of men with germ cell tumors of the testicle. Urology, 124, 276-281.
Pishgar, F., Mirzaian, A., Ebrahimi, H., Moghaddam, S., Mohajer, B., Nowroozi, M., Ayati, M., Farzadfar, F., Fitzmaurice, C., & Amini, E. (2016). Global, regional and
national burden of testicular cancer, 1990 – 2016: results from the global burden of disease study 2016. Br. J. Urol., 124(3), 386-394.
Prentiss, R., Boatwright, D., Pennington, R., Hohn, W., & Schwartz, M. (1963). Testicular prosthesis: materials, methods and results. J. Urol., 90(2), 208-210.
Robinson, R., Tait, C., Clarke, N., & Ramani, V. (2015). Is it safe to insert a testicular prosthesis at the time of radical orchidectomy for testis cancer: an audit of 904 men undergoing radical orchidectomy. . Br. J. Urol., 117(2), 249-252.
Shaw, J. (2008). Diagnosis and treatment of testicular cancer. American Family Physician, 77(4), 469-476.
Skewes, J., Chen, M., Forrestal, D., Rukin, N., & Woodruff, M. (20. 4. 2021). 3D printing improved testicular prostheses: using lattice infill structure to modify mechanical
properties. Frontiers in Surgery, 2021(8), 1-13.
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fsurg.2021.626143/full
Skoogh, J., Steineck, G., Cavallin, E., Wilderang, U., Hakansson, U., Johansson, B., &
Stierner, U. (2010). Feelings of loss and uneasiness or shame after removal of a testicle by
28
orchidectomy: a populations-based long-term follow-up of testicular cancer survivors. Int.
J. Androl., 34(2), 183-192.
Srivastava, A., & Kreiger, N. (2004). Cigarette smoking and testicular cancer. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 13(1), 49-54.
Swerdlow, A., Higgins, C., & Pike, M. (1997). Risk of testicular cancer in cohort of boys with cryptochordism. BMJ, 314(7093), 1507-1511.
Tseng, A., Homing, S., Freiha, F., Resser, K., Hannigan, J., & Torti, F. Gynecomastia in testicular cancer patients: prognostic and therapeutic implications. Cancer, 56(10), 2534- 2538.
Vecchia, C., Bosetti, C., Lucchini, F., Bertuccio, P., Negri, E., Boyle, P., & Levi, F.
(2010). Cancer mortality in Europe, 2000-2004, and an overview of trends since 1975.
Ann. Oncol., 21(6), 1323-1360.
Xylinas, E., Martinache, G., Azancot, V., Amsellem, D., Saigh, D., Flam, T., Zerbib, M., Debre, B., Peyromaure, M., & Descazeaud, A. (2008). Prostheses testiculaires apres orchidectomie: enquete de satisfaction aupres des patients et de leurs partenaires. Progres en Urologie, 18(13), 1082-1086.
Yossepowitch, O., Aviv, D., Wainchwaig, L., Baniel, J. (2011). Testicular prostheses for testis cancer survivors: patient perspectives and predictors of long-term satisfaction. J.
Urol., 186(6), 2249-2252.
