MAGISTRSKO DELO B Vizualna identiteta mesta
Stefan Mijić Ljubljana, 2022
MAGISTRSKO DELO B
Magistrski študijski program druge stopnje Vizualna identiteta mesta
Mentor: prof. Eduard Čehovin
Ime in priimek avtorja: Stefan Mijić, dipl. graf. diz. (UN) Študent rednega študija
Vpisna številka: 42269422
Študijski program in smer: Oblikovanje vizualnih komunikacij, Grafično oblikovanje Ljubljana, januar 2022
Naslov magistrskega dela: Vizualna identiteta mesta Title of the thesis: Visual Identity of the City
UDK: 766(043.2) vizualne komunikacije vizualna identiteta grafično oblikovanje zgodovina mesta Banja Luka simboli mesta tržna znamka magistrska naloga
visual communication visual identity
graphic design history of the city Banja Luka
symbols of the city brand
MA thesis
IZVLEČEK
Tema magistrske naloge »Vizualna identiteta mesta« bo obravnavala proces oblikovanja in morebitne uporabe nove vizualne identitete mesta Banja Luka (drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini, največjega tudi upravnega središča Republike Srbske in mesto z najvišjo stopnjo urbanizacije v državi). Skozi celotno nalogo bomo spremljali predvsem specifične zgodovinsko – politične okoliščine, ki so ustvarile realno potrebo po oblikovanju vizualne identitete kot dela tržne znamke Banja Luke – kar pomeni kratek zgodovinski pregled, analizo zgodovinskih simbolov, nato analizo koncepta vizualne identitete nasploh, obdelavo različnih primerov identitete enot lokalne samouprave (v prvi vrsti mest) in na koncu oblikovanje vizualne identitete mesta Banja Luka s svojimi posebnostmi. Opredelitev vizualne identitete občanu omogoča lažjo čustveno, a tudi funkcionalno identifikacijo – prepoznavanje in lažji dostop do mestnih programov, storitev in drugih informativnih vsebin. Tudi vizualna identiteta je bistveni del načrtovanja ugleda vsake tržne znamke, vključno z mestom, da bi pritegnili večje število turistov.
ABSTRACT
The topic of the master’s thesis “Visual Identity of the City” will deal with the process of creating and possible application of the new visual identity of Banja Luka, the second largest city in Bosnia and Herzegovina, the largest and administrative center of Republika Srpska, and the city with the highest level of urbanization. Through the work, we will follow in the first place specific historical - political circumstances that created a need to create a visual identity as part of the brand of Banja Luka - which means a brief historical overview, analysis of the concept of visual identity in general, processing various examples of local government units (in the first place cities) and at the end shaping the visual identity of the city of Banja Luka with its specifics. Defining the visual identity enables citizens easier emotional, but also functional identification - recognition and easier access to city programs, services and other informative content. Also, visual identity is an essential part of planning the reputation of every brand, including the city.
Kazalo
1 Uvod ... 8
2 Zgodovinsko-politični kontekst ... 9
2.1 Nastanek mesta ... 9
2.2 Osmanska in avstro-ogrska okupacija ... 10
2.3 Dvajseto stoletje ... 11
2.4 Moderna doba ... 13
3 Simboli mesta Banja Luka ... 15
3.1 Simboli mesta v času Jugoslavije ... 15
3.2 Postdaytonska Banja Luka ... 16
3.3 Nov grb ... 17
4 Tržna znamka in identiteta ... 20
5 Primeri vizualnih identitet mest ... 23
6 Vizualna identiteta Banje Luke ... 30
6.1 Analiza ... 30
6.2 Znak ... 31
6.3 Tipografija in slogan ... 33
6.4 Barve ... 38
6.5 Spremljajoče grafike ... 39
6.7 Materiali in uporaba ... 43
6.7 Izvedbena kampanja ... 53
7 Zaključek ... 56
8. Literatura ... 57
8.1 Velika reprodukcija umetniških del avtorja naloge ...62
8.2 Seznam slikovnega gradiva ...83
1 Uvod
Če govorimo o izgradnji tržne znamke, je vizualna identiteta zagotovo nepogrešljiv del procesa. Mesta, ki vidijo širšo sliko prednosti pridobljenih z tržno znamko, z vizualno identiteto zaokrožijo želeno podobo kot celoto. In kakšne so koristi? Med številnimi lahko izpostavimo dve glavni, nasprotno usmerjeni na različne ciljne skupine. Prva skupina so prebivalci samega mesta. Zanje je treba zagotoviti enotnost storitev in storitev, ki jih ponuja mesto. Na ta način se olajša in pospeši uporaba administracije, s tem pa se zmanjšajo stroški.
Mesto deluje hitreje, ko se prebivalcem predstavi jasna slika, kaj točno mestna uprava ponuja in pokriva. Na drugem mestu je želja pritegniti čim več turistov in s tem izboljšati finančno in gospodarsko situacijo v mestu zaradi priliva denarja, ki ga turisti neizogibno porabijo. V tem primeru so turisti druga ciljna skupina in mesto se nanje zanaša pri oblikovanju marketinške kampanje. Nova ponudba in vrednote, predstavljene na globalni, regionalni in lokalni ravni, močno pripomorejo k odpravljanju negativnih konotacij, povezanih s krajem, če že obstajajo in morajo mestne oblasti računati na to orodje. Osebni motivi za izbiro teme so različni.
Gotovo je najbolj očitna lokalpatriotska, ki jo vodijo najosnovnejše čustvene identifikacije s krajem rojstva in bivanja. Vsak posameznik je za ta odnos usojen tako, da živi in dela v določenem mestu, mestecu ali vasi najdaljše obdobje svojega življenja. Tu se pridobijo prijatelji in družina in s tem občutek kolektivne pripadnosti. Iz navedenega izhaja želja po prispevanju k izgradnji in izboljšanju skupnosti, s čimer bi pustili osebni pečat z dolgoročnim pomenom za mesto. Tako kot arhitekt - urbanist načrtuje zgradbe, ki rišejo obrise mesta in tako na najbolj neposreden način sodelujejo v enem zgodovinskem procesu, moja motivacija izvira iz istega nagnjenja k ustvarjalnosti z majhnim odstotkom egocentrizma. S spremljanjem svetovnih trendov in ob upoštevanju realne potrebe po oblikovanju vizualne identitete mesta, o kateri bomo govorili v nalogi, je mogoče domnevati, da bi mesto v nekakšnem prihajajočem času resno lahko razmislilo o možnosti razpisa natečaja za oblikovanje vizualne identitete.
Za nas je pomembno, da ta potreba nima roka, ne zastara, zato je naloga odlična priložnost, da se studiozno in brez velike časovne omejitve posvetimo temu problemu in ustvarimo kakovostno rešitev, pripravljeno za sodelovanje na natečaju in možno izvajanje. Naloga bo obravnavala zgodovino mesta, njegov razvoj ter politične in kulturne okoliščine, ki so vplivale na zorenje mestnega jedra in konsolidacijo prebivalstva. Nadalje bomo analizirali simbole, torej grbe mesta – tako formalne kot neformalne predloge, ter izpostavili, kateri so motivi, značilni za Banja Luko in kateri od njih najbolj vplivajo na njeno prebivalstvo. Govorili bomo o tržni znamki na splošno in o položaju vizualne identitete znotraj tržne znamke, nato pa bomo preučili več primerov vizualnih identitet v evropskih in svetovnih mestih ter videli, kaj se to lahko od njih naučimo, kakšne vzporednice je mogoče potegniti in kako sklep uporabiti na našo nalogo. Praktični del bo temeljil na popolnoma zastavljeni identiteti – ob upoštevanju vseh navedenih dosedanjih dejstev, z opredeljenim znakom, tipografijo, barvami, grafiko in precejšnjim številom podpornega gradiva.
1. Banjaluka (več avtorjev), Banjaluka 1970, str. 8.
2. Jelena MRGIĆ – RADOJČIĆ, Donji Kraji: krajina srednjovekovne Bosne, Beograd 2002. str. 222.
3. Konstantin PORFIROGENIT, O upravljanju carstvom, Zagreb 2003. str. 78, 79, 88.
4. Aleksandar RAVLIĆ, Banjaluka: razdoblja i stoljeća, Beograd 1974, str. 13.
5. Istorija grada, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/posjetioci/istorija-grada> (19.6.2021).
6. Petar KOČIĆ, Sabrana djela, Banja Luka, Beograd 2002, str. 338.
2 Zgodovinsko-politični kontekst
Da bi razumeli potrebo po oblikovanju vizualne identitete, moramo najprej pojasniti zgodovinske okoliščine, ki so vplivale na mesto na Vrbasu od njegovega nastanka do danes.
Mesto Banja Luka je imelo v svoji zgodovini tri pomembna obdobja za razvoj, ki so vplivala na njegov urbani in kulturni napredek ter ga v bistvu oblikovala in ji dala značaj, kot ga vidimo danes. Ta tri obdobja so: osmanska oblast v 16. stoletju, ko je Banja Luka postala središče bosanskega pašaluka, obdobje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje Kraljevina Jugoslavija, ko je bila Banja Luka središče Vrbaske banovine in moderne dobe, ko je mesto po Daytonskem mirovnem sporazumu v Bosni in Hercegovini dobilo status upravnega središča entitete Republika Srbska, torej de facto prestolnice (po ustavi je glavno mesto Republike Srbske Srbsko / Vzhodno Sarajevo). Banja Luka je tudi središče regije Krajina v Bosni in Hercegovini.
2.1 Nastanek mesta
V starodavnih časih je bilo na mestu, kjer se danes nahaja mesto, rimska pot od Salone (blizu Splita) do Serbinuma ali Servitiuma (Gradiška), ki se je nadaljevala naprej do Siska⁽¹⁾.
Ob sotočju rečice Crkvene v Vrbas je bila zgrajena starodavna trdnjava Kastra, ki bo predstavljala osnovo današnje trdnjave Kastel⁽²⁾. To območje bo po priseljevanju Slovanov postalo obmejno območje, zato območje okoli reke Vrbas odraža mejo med Srbi in Hrvati ⁽³⁾, mejo Banovine in Kraljevine Bosne s Hrvaško kot delom Kraljevine madžarske krone sv. Štefana ⁽⁴⁾, in v poznejšem obdobju mejno območje turškega cesarstva in Avstrije.
Za samo ime mesta je priloženo več interpretacij. Pod tem imenom je Banja Luka prvič omenjena leta 1494 v listini madžarskega kralja Vladislava II. Jagelovića⁽⁵⁾. Ime mesta je najbolje razložil srbski pisatelj Petar Kočić, ki je primerjal različna stališča in poglede iz izvira.
Medtem ko samostalnik “Luka” ni predstavljal problem (luka - arh. travnik, njiva, ki se še danes uporablja v okoliških vaseh), je bila največja polemika okoli besede “Banja”. Vprašanje je bilo, ali gre za samostalnik “banja” (javno kopališče, enakovredna tur. “Ilidža”) ali se vendar gre za pridevnik s poudarkom na črki “a”. Stališče, da gre za samostalnik, je bilo hitro zavrnjeno, saj ime mesta izvira iz slovanskega, predturškega obdobja, medtem ko mesto še ni imelo tovrstne kopalnice s termalno vodo. Ko je bilo ugotovljeno, da gre za pridevnik, se je pojavila dilema, iz katere besede izhaja. Ali gre za popačen pridevnik “bajna” (lepa, neresnična) ali za arhaično obliko prisvojnega pridevnika “banova”? Glede na to, da domicilno prebivalstvo vseh treh ver ni uporabljalo oblike Bajna Luka, je bilo sklenjeno, da se vendar gre o besedi
“banova”. Ime mesta, prevedeno v sodobno srbščino, bi bilo “Banova Poljana (Livada)” ⁽⁶⁾.
7. Banjaluka 1970, op. 1, str 10-11.
8. RAVLIĆ 1974, op. 4, str. 21.
Slika 1 Trdnjava Kastel, Banja Luka 2.2 Osmanska in avstro-ogrska okupacija
Središče bosanskega pašaluka Banja Luka je postalo leta 1580. Za prvega beglerbegovega pašaluka je bil imenovan konvertit Ferhad - paša Sokolović, bratranec velikega vezirja Mehmed - paše (Bajice) Sokolovića in srbskega patriarha Makarija Sokolovića, ki je do leta 1587 postavil 216 javnih objektov. Najpomembnejša med stavbami je džamija Ferhadija (Ferhad - Pašina mošeja), ki še danes, obnovljena po državljanski vojni, krasi mesto na Vrbasu. Poleg Ferhadije so tu še mavzolej (turbe), vodnjak in javno kopališče, ter Arnaudija mošeja, ki je opisana kot “veličastno umetniško delo”. Zaradi svoje strateške lege se je mesto še naprej razvijalo skozi 16. in 17. stoletje. Tako je Banja Luka dobila svojo prvo kavarno v 17. stoletju, veliko prej kot večina drugih velikih evropskih mest. Leta 1649 se je prestolnica bosanskega pašaluka vrnila v Sarajevo, kratek postopni vzpon v času Otomanskega cesarstva pa je ob koncu 17. stoletja počasi ugasnil in mesto je moralo dolgo časa čakati, da je ponovno doživelo vzpon⁽⁷⁾.
Za konec turške vladavine in začetek avstro-ogrske okupacije je pomembno izpostaviti dve pomembni dejstvi, ki sta vplivali na značaj mesta. Prvo je prihod rimokatoliških menihov iz reda trapistov, ki so v Delibašinem selu pri Banjaluki ustanovili samostan in s seboj prinesli znanje o izdelavi sira in piva, tako da bodo postavili temelje za proizvodnjo Trapist sira in nastajanje Banjaluške pivovarne.⁽⁸⁾ Drugo je izobraževalno in politično delo Petra Kočića.
Borec za socialne pravice, srbski narodni tribun in največji nasprotnik avstro-ogrske okupacije.
Petar Kočić se je rodil leta 1877 v Zmijanju, vasi Stričići pri Banjaluki. Zaradi svoje izvirnosti
9. KOČIĆ 2002, op. 6, str. 6,12.
in družbeno-politične angažiranosti je eden najpomembnejših piscev srbskega modernizma. Lahko bi rekli, da je bil med glavnimi literarnimi vzorniki velikih srbskih pisateljev, kot sta Isidora Sekulić in Nobelov nagrajenec Ivo Andrić⁽⁹⁾.
2.3 Dvajseto stoletje
Po osvoboditvi 21. novembra 1918 je mesto postalo del novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Leta 1929 je postal sedež Vrbaske banovine.
Za bana je bil imenovan Svetislav Tisa Milosavljević, rojen v Nišu. V času njegove vladavine je mesto doživelo največji razcvet doslej. Postavljene so bile stavbe, ki so
še danes najpomembnejši simboli mesta Slika 3 Petar Kočić Slika 2 Ferhad - Pašina mošeja, Banja Luka
(mnogi so pod neposrednim vplivom Bauhausa): Banski dvor, Sokolski dom, Hotel Palas, Hipotekarna banka (danes Palača Republike Srbske), Higienski inštitut, Mestna uprava in Dom kralja Petra Oslobodioca (danes Narodno gledališče Republike Srbske) ⁽¹⁰⁾. V tridesetih letih dvajsetega stoletja se je gradil tudi Hram sv. Trojice, ki je po rušenju v času zloglasne Neodvisne države Hrvaške obnovljen po državljanski vojni v Bosni in Hercegovini pod imenom Hram Hrista Spasitelja. ⁽¹¹⁾
Po osvoboditvi leta 1945 je mesto zašlo v fazo stagnacije. Banja Luka izgublja svoj upravni status, ki ga je imela v času Kraljevine Jugoslavije. Fokus nove komunistične oblasti je
v Sarajevu kot prestolnici nove Narodne republike, kasneje pa Socialistične republike Bosne in Hercegovine. Drugo polovico dvajsetega stoletja sta zaznamovali še dve večji nesreči. Prvi je potres, ki je leta 1969 prizadel Banja Luko in povzročil neprecenljivo škodo in posledice. Potres je bil v nedeljo, 26. oktobra, z magnitudo 8 po Mercallijevi lestvici. Po približno desetih minutah je stresel še en, tokrat z močjo nekaj več kot 5 stopinj. Poškodovanih je bilo veliko objektov, veliko od njih pa tudi trajno. Pravi šok pride naslednji dan, 27. oktobra. Mesto prizadene še močnejši potres z magnitudo 9. Poškodovane stavbe se začenjajo rušiti in vedno več ljudi je poškodovanih. V potresu je poginilo 15 ljudi, 1250 pa jih je bilo ranjenih. Mesto si je opomoglo s pomočjo, ki je prihajala iz vse Jugoslavije in sveta⁽¹²⁾. Druga nesreča se zgodi približno dvajset let pozneje. Državljanska vojna je izbruhnila v Bosni in Hercegovini in je trajala od leta 1992 do 1995. Čeprav mesto ni bilo neposredno prizadeto zaradi vojne in je na srečo ohranilo svojo infrastrukturo, je prišlo do določene demografske rekompozicije.
Slika 4 Banski Dvor in Hipotekarna banka (danes Palača Republike Srbske), Banja Luka
10. Banjaluka 1970, op. 1, str 15.
11. Jelena STANKOVIĆ, Mapping and memory in Banja Luka - PhD dissertation, Dundee 2016, str. 92.
12. RAVLIĆ 1974, op. 4, str. 233.
Slika 5 Hram Hrista Spasitelja in Mestna uprav, Banja Luka 2.4 Moderna doba
S podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma in zaustavitvijo krvavega spopada leta 1995, mesto ob Vrbasu že tretjič v zgodovini doživlja svojo novo renesanso. Zaradi spleta okoliščin je postalo najpomembnejše mesto v Republiki Srbski in kot drugo največje v Bosni in Hercegovini dobilo zelo pomembno vlogo pri organiziranju entitet in države. Skoraj vse najpomembnejše institucije Vlade Republike Srbske se nahajajo v Banja Luki (stavba vlade, Narodna skupščina, Palača predsednika Republike,...) in nekatere institucije Bosne in Hercegovine (Uprava za posredno obdavčitev Bosne in Hercegovine).
Na uradni spletni strani mesta Banja Luka o mestu piše:
»V politično-teritorialni ureditvi ozemlja Republike Srbske, ki ga sestavljajo občine in mesta, je mesto Banja Luka (prej občina) največja politično-teritorialna enota s površino 1.239 kvadratnih kilometrov. Univerzitetni, gospodarski, finančni, politični in upravni je center Republike Srbske (ena od dveh entitet v Bosni in Hercegovini) in s 180.053
prebivalci (rezultati popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v BiH, oktober 2013. Vir:
Republiški Statistični urad). «⁽¹³⁾
13. Upoznaj Banja Luku, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/posjetioci/upoznaj-banju-luku/?sr_pismo=lat> (20.6.2021).
Mestna uprava v letu 2018 sprejme Strategijo razvoja, v kateri je zapisano, da bo vizija mesta za naslednjih 10 let temeljila na vrednotah, kot so: sodobno mesto evropskih vrednot, zeleno mesto, gospodarsko razvito mesto z ugodno klimo za investitorje, pametno mesto sodobnih tehnologij, mesto kot zaželena destinacija za številne kulturne, športne in turistične vsebine, ... ⁽¹⁴⁾
Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev lahko sklepamo, zakaj je zdaj potrebno ustvarjati vizualno identiteto mesta Banja Luka. Glede na to, da v prvih dveh obdobjih
“prosperitete” mesta - doba Ferhat - Paše in sedeža bosanskega pašaluka ter doba bana Svetislava Tise Milosavljevića in Vrbaške banovine, koncept, kot je “vizualna identiteta mesta” ni niti obstajal in zato ni niti obstajala potreba po oblikovanju istega. Danes je situacija precej drugačna. Potreba ne izhaja le iz trenutnega politično - družbenega položaja, v katerem se mesto nahaja, temveč tudi iz vizije in strategije mesta za prihodnost, ki jo lahko preberemo v Strategiji Mestne uprave iz leta 2018, navedeni prej v besedilu.
14. Strategija razvoja grada Banja Luka u periodu 2018-2027 godine (strateška platforma, SWOT analiza, strateški fokusi, vizija i strateški ciljevi), Grad Banja Luka, dostopno na < https://www.banjaluka.rs.ba/wp-content/uploads/2018/03/situaciona_analiza.pdf> (20.6.2021).
3 Simboli mesta Banja Luka
Tako kot večina mest na Balkanskem polotoku se tudi Banja Luka ni mogla pohvaliti
z uveljavljenimi zgodovinskimi simboli, kot je grb. To izhaja iz več razlogov. Prvi je zagotovo zgodovinski kontekst in dejstvo, da je bila Banja Luka velik del svojega obstoja pod turško okupacijo in je bila kot taka izključena iz heraldičnih tokov in trendov, ki so obstajali v preostali krščanski Evropi. Tudi prihod avstro-ogrske vojaške uprave v tem pogledu ni kaj dosti spremenil. Dejstvo, da o tem vprašanju iz tistega obdobja nimamo nikakršnih virov, lahko nam kaže le na popolno nezainteresiranost nove okupacijske vlade, da bi temu problemu namenila svoja sredstva. Prve namige o obravnavi naše teme dobimo po koncu Velike vojne in združitvi južnoslovanskih narodov v novo Kraljevino Jugoslavijo.
3.1 Simboli mesta v času Jugoslavije
Prvi predlog za grb mesta Banja Luka je podal hrvaški heraldič Viktor Antun Duišin (1898 - 1963), potem ko je prejel informacijo, da uprava mesta Banja Luka razmišlja o izdelavi grba.
Duišin je bil eden od pobudnikov, založnikov in odgovorni urednik revije Glasnik heraldike.
Predlog grba je bil sestavljen iz barv, ki so aludirale na trobojnico Kraljevine Jugoslavije - modro, belo in rdečo. Zlati hrib v rdečem polju predstavlja zemeljsko bogato območje, v sredini
15. Tomislav GALOVIĆ, Hrvatska heraldička periodika: Vitezović i Glasnik heraldike, Arhivski vjesnik, 52/1, poletje 2009, str. 107.
16. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (21.6.2021).
je z belo barvo poudarjena reka Vrbas, na modrem polju pa se nahajajo stolpi, ki simbolizirajo mesto v razvoju. Mestna vrata so zaprta, ker Banja Luka ni imela privilegijo svobodnega mesta.⁽¹⁵⁾ Dragomir Acović, srbski heraldik (tvorec današnjega grba mesta), ugotavlja, da ima utrjeno mesto na predlogu Duišina zelo očitne podobnosti s trdnjavo na zagrebškem grbu z elementi grba Ilirije - polmeseca in zvezde. Takšna predstavitev nima veliko temeljev v lokalni tradiciji in neposredno temelji na prejšnjih madžarskih standardih. Navsezadnje predlog hrvaškega glasnika ni bil nikoli resno
obravnavan in je ostal neopažen, predvsem med prebivalci mesta samega⁽¹⁶⁾.
Oblasti Socialistične Federativne
Republike Jugoslavije so sprejele določbo, Slika 6 Viktor Antun Duišin, Grb mesta
Banja Luka, tridesetih let dvajsetega stoletja
da mora imeti vsaka občina svoj grb. Tako je tudi Banja Luka leta 1974 dobila svoj prvi uradni simbol. Emblem je bil sestavljen iz zelenega ščita s stiliziranim spomenikom padlim borcem na Banj brdu (pred 1992 Šehitluci), s stiliziranimi obzidji trdnjave Kastel in reke Vrbas na dnu ščita⁽¹⁷⁾. Čeprav je navedeno, da je bila v prvotni različici emblema rdeča peterokraka zvezda,
pa iz neznanih razlogov v praksi nje ni bilo, kar predstavlja določeno kurioziteto glede na močan ideološki vpliv v tistem času.
Dragomir Acović podaja določene kritike tudi za to rešitev. On meni, da je vsebina emblema polna politične demagogije, popolnoma sterilizirane od kakršnih koli
Slika 7 Neznani avtor, Emblem mesta Banja Luka, 1974 zgodovinskih, individualnih ali kolektivnih spominov. Za sam emblem ne veljajo heraldične norme. Zaradi svoje prevelike poenostavitve so simboli, kot so spomeniki, reke in trdnjave, videti kot vzorci, s čimer jim je odvzeta njihova identiteta in prepoznavnost⁽¹⁸⁾.
3.2 Postdaytonska Banja Luka
Z začetkom vojne v nekdanji Jugoslaviji in državljanske vojne v Bosni in Hercegovini je prišlo tudi do sprememb v simbolih mest po vsej BiH⁽¹⁹⁾. Leta 1992 je bil objavljen javni natečaj za nov grb mesta. Čeprav rezultati natečaja niso bili nikoli uradno objavljeni, prav tako pa niti zmagovalec, za grb mesta se je utrdila rešitev, ki je trajala do leta 2013. Grb se je slogovno naslanjal na prejšnjega s spremembo barv, dodatkom srbskega nacionalnega simbola - ocila (4S), obrisom Banskega dvora in temeljev porušene Saborne cerkve Svete Trojice⁽²⁰⁾.
Dne 20.2.2013. leta, objavlja Glas Srpske Slika 8 Neznani avtor,
Grb mesta Banja Luka, 1992
17. Milan POPOVIĆ in Miloš JOVANOVIĆ, Državni amblemi i druge javne oznake u SFRJ, Beograd 1979, str. 283-284.
18. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (22.6.2021).
19. Dragomir ACOVIĆ, Heraldika i Srbi, Beograd 2008, str. 673.
20. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (22.6.2021).
21. Vedrana KULAGA, Udar na znamenja, Glas Srpske,
dostopno na <https://www.glassrpske.com/lat/novosti/vijesti_dana/Udar-na-znamenja/110276> (22.6.2021).
22. S.A., Novi konkurs za izradu idejnog rješenja grba, Glas Srpske,
dostopno na <https://www.glassrpske.com/lat/novosti/banjaluka/Novi-konkurs-za-izradu-idejnog-rjesenja-grba/142645> (22.6.2021).
23. Prezentacija idejnog rješenja novog grba i zastave Grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107010418/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/10998/> (23.6.2021).
24. Odbijen prijedlog za novi grb i zastavu Banje Luke, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107025259/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/11680/> (23.6.2021).
25. Novo obećanje Banjaluci - do aprila novi grb, ATV,
dostopno na <https://www.atvbl.com/novo-obecanje-banjaluci-do-aprila-novi-grb/> (23.6.2021).
Slika 9 Srđan Marlović in Zoran Nikolić, Grb mesta Banja Luka, 2015
članek z naslovom »Udar na znamenja«.
V tem članku je navedeno, da je Ustavno sodišče Republike Srbske grb mesta Banja Luka tistega dne razglasilo za neustaven, češ da predstavlja simbole samo ene narodne in verske skupine in s tem odkrito diskriminira ostala druga dva konstitutivna naroda.
To pomeni, da od tega dne grb Banja Luke ne velja več, mesto pa ostane brez tega simbola do sprejetja novega⁽²¹⁾. Mesto na Vrbasu je na nov grb čakalo skoraj štiri leta. Potem ko se je prvi natečaj končal neuspešno, ker takratni župan Banja Luke ni dal soglasja za izbrane rešitve, je Mestna uprava konec leta 2013 objavila javni natečaj za nov grb. Glas Srpske 26.12.2013,
v svojem članku »Nov natečaj za izdelovanje idejne rešitve grba« objavlja, da je natečaj odprt do 22. januarja 2014 in da lahko sodelujejo vse osebe, ki so državljani Republike Srbske in Bosne in Hercegovine ter pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost grafično oblikovanje⁽²²⁾. Vsi predlogi so doživeli neuspeh.
Takratni župan Slobodan Gavranović je to delo zaupal beograjskima heraldikom Zoranu Nikoliću in Srđanu Marloviću. Njihove rešitve so bile predstavljene 25. marca 2015 v Muzeju Republike Srbske. Rešitve so ustrezale vsem pravilom natečaja, so bile heraldično in grafično pravilne in niso vsebovale nacionalnih simbolov⁽²³⁾. In tudi ta predlog je doživel debakel.
Veliko nasprotovanje občanov Banja Luke zaradi nezmožnosti identifikacije z novim grbom je pripeljalo do tega, da je Skupščina Mesta, na seji 23. julija ta predlog zavrnila in s tem nadaljevala agonijo iskanja novega simbola mesta⁽²⁴⁾.
3.3 Nov grb
Leto 2017 bo odločilno za pridobitev novega grba. Novi župan se je obrnil po pomoč k najbolj znanemu srbskemu heraldiku - arhitektu Dragomirju Acoviću in mu poslal neposredno povabilo, naj pripravi več rešitev⁽²⁵⁾. Acović je prejel smernice za izdelavo novega grba.
Nekateri predlogi iz tematskega repertoarja so: reka Vrbas, trdnjava Kastel, čoln dajak, divji
kostanj, stavba Banskega dvora, zastava Republike Srbske, elementi iz prejšnjega grba, ki niso v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in tako naprej⁽²⁶⁾. Nazadnje je bila rešitev Dragomirja Acovića z manjšimi spremembami sprejeta na Skupščini Mesta 20. julija 2017 leta⁽²⁷⁾. Novi grb Banja Luke je oblikovan v treh variantah: mali, srednji in veliki grb.
Opis malega grba se glasi:
»Na ščitu, razdeljenem, navzgor v rdeče srebrnih in črnih spojih, je kamnito obzidje, v središču katerega je isti dvonadstropni stolp, obokan s poljem s po enim črnim odprtim oknom v vsakem nadstropju in piramidalno srebrno streho s poudarjenim napuščem, in na obeh straneh tega stolpa pa po en srebrn manjši enostranski stolp z enim oknom, odprtim v črni barvi in eno streho, kot je opisano, spodaj pa srebrna z modrimi obrnjenimi kljuni dvema čolnima - dajaka s strani ščita; čez vse valovita modra gred nad isto takšno šibo «⁽²⁸⁾.
Pri srednjem in velikem grbu je na srednjem nad ščitom dodana obzidna krona, veliki grb pa ima nosilce na obeh straneh ščita - pisatelj Petar Kocič in ban Svetislav Tisa Milosavljević držita jambor z zastavo Republike Srbske oziroma mesta Banja Luke. Podstavek grba je ročaj zlatega lista divjega kostanja, prepletenega z vejicami lipe⁽²⁹⁾.
Po tem zgodovinskem procesu pridobivanja simbolov mesta v zadnjih sto letih lahko pridobimo določene zaključke. Vsekakor so zgodovinske in v prvi vrsti politične spremembe vplivale na videz mestnega grba, ne glede na to, kakšno mnenje so imeli prebivalci mesta o danem simbolu. Tisto kar lahko rečemo je, da se pri zadnji izbiri grba, v obdobju od
26. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (23.6.2021).
27. Donesena odluka o upotrebi simbola grada, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171107170115/http://www2.banjaluka.rs.ba/front/article/16210/> (24.6.2021).
28. Knjiga grafičkih standarda grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na < https://www.banjaluka.rs.ba/wp-content/uploads/obiljezja/bl-knjiga-grafickih-standarda-2018-v2.pdf> (24.6.2021).
29. Prav tam.
Slika 10 Dragomir Acović, Grb mesta Banja Luka, 2017
2013 - 2017 leta, vidi določena doza demokracije in da je za referenčni faktor vzeta volja državljanov. Poleg tega, kar pa je za nas še bolj pomembno, je dejstvo, da nekateri simboli na vseh variantah grba, od predlogov iz časa Kraljevine Jugoslavije in do danes, vsebujejo skoraj enake elemente.V prvi vrsti izstopata reka Vrbas in trdnjava Kastel, ki nahajata v vseh variantah, začenši od nesprejete rešitve hrvaškega heraldika Viktorja Antuna Duišina, preko emblema iz socialističnega obdobja, ustavno spornega grba na prelomu tisočletja, ter do uradno sprejetega predloga Dragomirja Acovića. Poleg prve skupine primarnih simbolov se v različnih variantah pojavljajo še naslednje značilnosti: list divjega kostanja, obrisi stavbe Banskega dvora, dajak čoln, spomenik na Banj brdu in temelji cerkve Svete Trojice (danes Hram Hrista Spasitelja). Na to drugo skupino je odločilno vplivala politična klima v času njenega nastanka. Ob upoštevanju vseh navedenih simbolov nam uspe videti, kaj je to prebivalcem mesta najbližje za identifikacijo, zato se bo na tem temeljila tudi osnova naše naloge.
30. K.BUDELMANN, Y. KIM, C. WOZNIAK, Brand identity essentials, Beverly MA 2010, str. 7.
31. Veronica NAPOLES, Corporate identity design, New York 1988, str. 20.
32. Alina WHEELER, Designing brand identity, New York 2013, str. 2.
33. NAPOLES 1988, op. 31, str. 27.
34. WHEELER 2013, op. 32, str. 7.
4 Tržna znamka in identiteta
Čeprav tema, ki nas zanima, ni tržna znamka, temveč vizualna identiteta, se bomo dotaknili položaja vizualne identitete znotraj brandinga, da bi razumeli širšo sliko.
Vsekakor je prva napačna predstava, ki jo lahko pogosto slišimo v opredelitvi izrazov,
uporaba besede »identiteta« za besedo »logotip«. To seveda ne bi smelo biti presenečenje, saj sta si izraza zelo podobna. Logotip je vsekakor del skupine različnih elementov »identitete«, vendar ga on ne zmore sam sestavljati. Poleg logotipa v prvi vrsti so tu še barve, spremne grafike, fotografije, ... vse to naredi identiteto. Vsakemu od teh elementov je treba pri oblikovanju in kot tudi logotipu nameniti enako pozornost, da bi vse imelo za rezultat dobro zasnovan sistem. Prav vizualna identiteta je način, s katerim grafični oblikovalec vpliva na uporabnikovo percepcijo potrošnje tržne znamke, medtem ko je on le del tega širšega procesa⁽³⁰⁾. Rezultat, ki ga podjetje doseže v percepciji javnosti se imenuje tržna znamka ali korporativna podoba. Razlika med korporativno podobo in korporativno identiteto je v njunem bistvu – korporativna identiteta kaže način kako želi biti podjetje dojeto v javnosti, medtem ko je korporativna podoba de facto stanje. Identiteta se ustvari, podoba pa je rezultat na terenu. Korporativna podoba se gradi preko stika potrošnika ali naročnika s podjetjem, ki mu ustvarja subjektivno percepcijo doživetega. Z nakupom izdelka, izpostavljanjem vplivu oglaševanja, opazovanjem in bivanjem v zgradbi podjetja, izražanjem svojega mnenja o kakovosti storitve in načinu komuniciranja zaposlenih si potrošnik zavestno in nezavedno gradi vtis korporativne podobe v svoji glavi⁽³¹⁾. Da bi se podjetja čim bolj učinkovito spopadla s konkurenco, si nenehno prizadevajo za boljšo čustveno povezanost s svojimi potrošniki in ustvarjanje občutka nenadomestljivosti. Pri tem jim pomaga grajenje močne tržne znamke, ki izstopa na trgu v morju konkurence. Čustvena povezanost pomeni poistovetenje potrošnika z vrednotami tržne znamke, tržni znamki naj bi zaupal ter, da ga izpolni s pozitivnimi občutki med uporabo ali konzumiranjem. Takšen način definiranja odnosa je ključen za uspeh same tržne znamke⁽³²⁾. Kdaj se pojavi potreba po oblikovanju identitete? Poleg situacije, ko podjetje začne iz nič, obstaja še nekaj splošnih pravil, vendar se vsekakor mora pustiti tudi prostor za posebnosti, ki jih ni mogoče predvideti. Ena izmed pogostih situacij je neprimerno ime ali simbol, ki predstavlja podjetje. Sčasoma je podjetje preraslo v drugo vrsto proizvodnje in njego ime in simbol ne ustrezata več temu kar ono počne⁽³³⁾. Nekateri razlogi, povezani s spremembo imena, so zagotovo problem avtorskih pravic v imenu, dejstvo, da ima to ime pod vplivom politične korektnosti danes lahko negativno konotacijo ali pa je potrebno novo ime za azijski trg in tako naprej⁽³⁴⁾. Podjetja, ki rastejo v velikosti, katera vstopajo na nove trge ter, ki kupujejo manjša podjetja v svoje lastništvo, ustvarjajo nove identitete za poenotenje
celotnega poslovanja. Na potrebo po novi identiteti vplivajo tudi nove zakonske določbe, pomanjkanje dohodka (nova identiteta bo pritegnila nove stranke, dala novo vrednost),
želja po izkazovanju novih vrednot z novo identiteto - identiteta je zastarela in ne sledi sodobni čas (prilagoditev spletnim platformam na internetu), ta sprememba pa je lahko tudi kozmetične narave – podjetja, ki bodo prodana, pogosto oblikujejo novo identiteto, da bi bila bolj privlačna za kupce. Za nas je še posebej zanimiva situacija sprememba v upravljanju in vodenju podjetja, kar naj bi potem nova identiteta odražala⁽³⁵⁾. Zakaj je to tako?
Ker imamo opravka z vizualno podobo mesta, je vprašanje, ali se ta v marsičem razlikuje od korporativne podobe nekega podjetja. V bistvu ne. Mesto, tako kot podjetje, ponuja določene storitve svojim meščanom, tako kot podjetje ponuja svoje storitve potrošnikom. Način, na katerega mesto zagotavlja storitve svojim občanom, in njihova kakovost sta zelo podobna načinu poslovanja podjetij. Vsak občan prejme storitve, ki jih financira s plačilom davkov in drugih dajatev mestni upravi. Če nakup izdelkov zamenjamo s pridobitvijo izpiska iz matične knjige rojenih na občini, stavbo podjetja s stavbo Mestne uprave, župana z direktorjem podjetja, zaposlenega prodajalca s referentko na okencu - bomo videli, da ustvarjanje vtisa o korporativni podobi nekega podjetja ali mesta poteka na enak način. Obstaja še en zelo pomemben dejavnik. Dejstvo je, da smo v večini primerov čustveno veliko bolj navezani na mesto, v katerem živimo, kot na določeno firmo ali podjetje. In za to seveda obstaja zelo logična razlaga. Že dejstvo, da smo v nekem kraju rojeni ali da v njem živimo dlje časa, ustvarja podobo povezanosti in osebne identifikacije za vsakega posameznika. Razteza se od širše domoljubne (država – državljan), do ožje lokalnopatriotske povezanosti (mesto, kraj – občan). Lahko bi sklepali, da ima mesto ogromno prednost pred velikimi podjetji, saj čustveno povezanost, za katero si tržne znamke prizadevajo s svojimi kupci, ima mesto že po inerciji s prebivalci, ki v njem živijo. Zdaj pa se vračamo nazaj k vprašanju, zakaj je še posebej zanimiva situacija, ko novo vodstvo podjetja zahteva tudi novo identiteto.
Če domnevamo, da smo rojeni v demokratični družbi in da imamo pravico izbrati politične predstavnike, ki bodo vodili skupnost tako na državni kot na lokalni ravni, potem ta čustvena identifikacija postane še bolj osebna. Medtem, ko mi ne moremo vplivati na imenovanje direktorja družbe ali upravnega odbora, se tukaj osebno ukvarjamo z izbiro župana ali svetnika v mestni Skupščini mesta in določamo način kako bo mesto delovalo – ali je bilo dosedanje upravljanje z mestom dobro ali pa so potrebne spremembe. V mestu Banja Luka se je prav taka sprememba zgodila na lokalnih volitvah leta 2020. Vladajoča Zveza Neodvisnih Socialnih Demokratov je po 22 letih izgubila županski položaj, kar je bila velika novica za mesto pa tudi za regijo⁽³⁶⁾. Nova Mestna uprava predstavlja tudi novo smer, v katero naj bi šlo mesto Banja Luka, in to je odprto, evropsko mesto z bogato zgodovino za vsakega človeka, ne glede na njegova verska, etnična ali kakršna koli osebna čustva, nova identiteta pa naj bi to tudi sporočala. Nova podoba in identiteta bi pripomogla tudi k spremembi v večini primerov napačnih predsodkov, ki na žalost še vedno obstajajo v zahodnem svetu in so povezani z mestom, ljudmi in državo. Prikazali bomo en primer neposredne udeležbe v delu
35. NAPOLES 1988, op. 31, str. 27,29 in 32.
36. Stanivuković: Nakon 22 godine u Banjaluci je pobijedio čovjek, N1 BiH,
dostopno na <https://ba.n1info.com/vijesti/a487227-stanivukovic-nakon-22-godine-u-banjaluci-je-pobijedio-covjek> (25.6.2021).
pri izgradnji tržne znamke mesta, svetovne prestolnice - New Yorka. Čeprav tokrat ne gre za znamenito kampanjo »I Love New York«, o kateri bomo govorili kasneje, pa primer kaže izkušnjo Natashe Saipradist, nekdanje urednice revije Print magazina in danes višje uredniške direktorice pri NYC & Company, uradni turistični organizaciji New Yorka. Njena naloga je nadzirati kontinuiteto kakovosti vseh gradiv, ki jih objavlja organizacija, od publikacij do spletnih strani in družbenih omrežij, s čimer zagotavlja priliv novih turistov in upravičuje proračun, ki ga prejme od župana. Ona meni, da so prav razlike glavni adut New Yorka pri privabljanju turistov. Vsa ta različna doživetja, ki jih ponuja mesto, so esenca energije,
ki pritegne obiskovalce in na katero jih je treba nenehno spominjati. Kampanja, ki jo je delala na “Get More NYC” s sloganom “Be More. See More” je imela za cilj prikazati nasprotne vrednote od znanega slogana “What happens in Vegas, stays in Vegas”. Tisto kar so želeli sporočiti je, da izkušnje, pridobljene v New Yorku, pustijo neizbrisen pečat in za vedno spremenijo obiskovalca ter, da so to glavni aduti tega, kar mesto ponuja⁽³⁷⁾.
37. Natasha SAIPRADIST, How to brand a city: Q&A with Joyce Rutter Kaye, NYC & Company, v: Brand bible: a complete guide to build- ing, designing and sustaining brands (ur. Debbie Millman), Beverly MA, 2012, str. 270 in 272.
5 Primeri vizualnih identitet mest
Da bi bolje razumeli način in smer, v katero naj začnemo pri ustvarjanju vizualne identitete, bomo analizirali več študij primerov vizualnih identitet tako evropskih kot svetovnih mest.
Ti primeri bodo identitete, ki so že dobro znane v svetovnem merilu, pa tudi tiste novejše, kot tudi identitete, ustvarjene za manjše kraje.
1. Prvi primer je zagotovo najbolj znan in to je znameniti logotip Miltona Glaserja »I Love New York«. Originalni logotip je sestavljen iz velike črke “I”, ki ji sledi rdeče srce, pod njimi
38. I Love New York: brand guidelines, Branding style guide, dostopno na <https://brandingstyleguides.com/guide/i-love-ny> (27.6.2021).
39. Prav tam.
pa se nahaja velika črka “N” in “Y”. Logotip se že desetletja uporablja za turistično promocijo v celotni zvezni državi New York, prepoznaven pa je postal na vseh celinah⁽³⁸⁾.
Leta 1976 je bila zvezna država New York v resnih gospodarskih težavah, rešitev pa je poiskala v turizmu. Celoten proračun v višini 400.000 dolarjev je bil porabljen za tržne raziskave. Ko so prispeli rezultati, se je leta 1977 začela kampanja “I Love New York”. Po kratkem času je kampanja postala prava uspešnica in je še danes tesno povezana z mestom. Septembra 2001 leta, po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center, je ta slogan postal svetovni znak podpore prebivalcem New Yorka⁽³⁹⁾.
2. Drug primer je mesto Göteborg. Črka “Ö” se obrne za 90 stopinj v smeri urinega kazalca, da dobimo dvoumnost v besedi med črkama “O” in “Ö”. Dvoumnost najdemo tudi na začetku
Slika 11
Milton Glaser, I Love New York, 1977
Slika 12 Robert Axner, Graphic Identity Gothenburg – the destination, 2017
besede, kjer »go« predstavlja poleg angleščine še göteborški žargon za »prijazen««⁽⁴⁰⁾.
Koncept velja za vso komunikacijo in ima za cilj predstaviti Göteborg kot mesto, povezano s turizmom, dogodki in znanjem⁽⁴¹⁾.
3. Mesto Barcelona svojo identiteto temelji neposredno na heraldičnem simbolu. Simbol je sestavljen iz ščita grba, vpisanega v rdeči kvadrat z zaobljenimi vogali. Poleg simbolov je ime “Ajuntament de Barcelona” napisano s pisavo Accurate Bold, ki je ni mogoče ločiti od simbolov ali stati ločeno⁽⁴²⁾.
4. Še eno mesto, katerega identiteta neposredno temelji na heraldični tradiciji, je Buenos Aires. Ob stiliziranem grbu je zapisano ime mesta⁽⁴³⁾.
5. Glavno mesto Kraljevine Španije – Madrid je svoj logotip zasnovalo na videzu zastave.
Na njem se nahaja simbol, ki je tudi na grbu - sedem zvezdic, razporejenih v dve vrsti, štiri v prvi in tri v drugi. Zvezde so petkrake in simbolizirajo ozvezdje Mali medved. Ker je simbol tako na grbu kot na zastavi, so ga vzeli za znak in iz njega oblikovali logotip mesta.
Zraven je v pisavi Helvetica Black⁽⁴⁴⁾ napisano ime mesta. Oblikovalci Jose Maria Cruz
40. Graphic identity Gothenburg - the destination, Goteborg&Co,
dostopno na <https://goteborgco.se/wp-content/uploads/2017/03/GrafiskManual_Goteborg_ENG.pdfY> (27.6.2021).
41. Prav tam.
42. Manual identitat grafica: Signes basics de la identitat visual de l’Ajuntament de Barcelona, Ajuntament de Barcelona, dostopno na <https://ajuntament.barcelona.cat/normativagrafica/CAPITOLS/CAP1.pdf> (27.6.2021).
43. Manual de normas: identidad visual intitucional Buenos Aires Ciudad, Buenos Aires Ciudad, dostopno na <https://www.buenosaires.gob.ar/marca> (28.6.2021).
44. Identidad Corporativa: Elementos Corporativos_Papelería_Editorial_Publicidad_Señalética, Comunidad de Madrid, dostopno na <http://www.madrid.org/bvirtual/BVCM050052.pdf> (28.6.2021).
Slika 13 Neznani avtor, Ajuntament de Barcelona, neznano leto
Slika 14 Neznani avtor, Buenos Aires Ciudad, 2016
45. Javier GIMENO - MARTINEZ, Design and national identity, London in New York 2016, str. 126-127.
Novillo in likovni kritik Santiago Amon sta leta 1984 oblikovala te simbole, ki so takrat veljali za izjemno kontroverzne.
Konec dvajsetega stoletja je Madrid dobil status avtonomne skupnosti. Čeprav sta mesto in pokrajina že imeli svoje simbole, je bila ta novoustanovljena upravna enota nekaj novega, zato so jo morali simboli predstavljati. Ker so bili simboli vzpostavljeni v času vladavine Socialistične Partije, so hitro prispele kritike od desno orientirane opozicije. Zanje je bil videz peterokrakih zvezd in rdeča barva neposredna aluzija na komunizem. To stališče je podprla tudi Kraljeva akademija za zgodovino. Polemika se je nadaljevala do decembra 1983, ko je madridska skupščina sprejela predlagane rešitve, kar pa ni bila točka na to vprašanje. Simboli
niso bili splošno sprejeti, zato so naleteli na nenehne bojkote, ki so trajali skoraj štirinajst let. Uporaba grafičnega znaka, ki izhaja iz zastave in grba, se je začelo uporabljati šele nekaj
let pozneje. Čas je naredil svoje, zato jih je nova krščansko - demokratska vlada, ki je kritizirala nove simbole leta 1984, še naprej uporabljala, ko je stopila na čelo mesta leta 1996. Danes so ti simboli splošno sprejeti, njihovo ideološko ozadje pa je skoraj izginilo. Čas pa je dokazal, da je vendar najpomembnejši dejavnik pri sprejemanju in legitimiranju novosti⁽⁴⁵⁾.
6. Še eno mesto v Španiji je uporabilo enaka načela pri oblikovanju svoje identitete, in to je Almeria. Ščit na grbu je skozi zgodovino doživel določene
spremembe, zlasti leta 1489, ko je bila krona spremenjena, rdeči križ pa je v središču grba od leta 1147 ostal neuporabljen. Ta grb je še vedno v uradni uporabi. Znak je nastal zaradi poenostavitve grba z dodatkom določenih
Slika 15 Jose Maria Cruz Novillo in Santiago Amon, Comunidad de Madrid,
1984
Slika 16 Neznani avtor, Ayuntamiento de Almería, 2017
simbolov, povezanih z mestom, kot so morje in obzidje trdnjave⁽⁴⁶⁾.
7. Melbourne v Avstraliji je postavil svoj logotip, ki pokriva vsa mestna delovna mesta, storitve in programe. Sestavljen je iz dveh komponent, in sicer iz simbola M in logotipa.
Vedno se pojavljajo skupaj. Predvideno je, naj bi se logotip pojavljal na vseh komunikacijah, ki jih pokriva mesto Melbourne, in na sporočilih, kjer je Melbourne sponzor ali partner⁽⁴⁷⁾.
8. Vračamo se v Evropo, in sicer v glavno mesto Italije – Rim. Lahko rečemo, da ima Rim najdaljšo kontinuiteto svojih simbolov glede na to, da so oni nastali še v starodavnih časih Rimske Republike in je zato še posebej zanimiv. Emblem mesta je sestavljen iz vijoličnega ščita na katerem se poleg križa nahajajo črkame SPQR (lat. Senat in narod Rima), postavljene stopničasto navzdol. Nad ščitom je krona s petimi cvetličnimi motivi. Iz emblema je nastal logotip mesta z dodatkom logotipa z imenom mesta⁽⁴⁸⁾.
9. Vizualna identiteta mesta Sao Paulo v Braziliji je točno takšna, kot bi pričakovali.
Izžareva igrivost in barvite barve. Logotip kot glavni element identitete je sestavljen iz grafike in imena mesta z željo, da Sao Paulo predstavi kot mesto, ki vsakemu obiskovalcu ponuja edinstveno izkušnjo. Logotip se spreminja z različnimi korporativnimi barvami, ki predstavljajo prostor, ki se nenehno premika in preseneča⁽⁴⁹⁾.
10. Mesto, ki je svojo identiteto utemeljilo v osnovi na grbu, vendar brez poudarka
46. Manual de identidad visual corporativa Ayuntamiento de Almeria, Ayuntamiento de Almeria, dostopno na <https://www.almeriaciudad.es/cultura/download/manual-identidad-corporativa> (29.6.2021).
47. City of Melbourne: sponsor / partner logo guidelines, Branding style guide,
dostopno na <https://static.brandingstyleguides.com/2020/01/melbourne-com-sponsor-branding-guidelines.pdf> (30.6.2021).
48. La nuova identita visiva del comune di Roma, Slideshare,
dostopno na <https://www.slideshare.net/tiragraffi/la-nuova-identita-visiva-del-comune-di-roma-2004> (30.6.2021).
49. São Paulo brand book, Branding style guide, dostopno na <https://static.brandingstyleguides.com/2019/10/BRANDBOOK-SAO-PAULO.pdf> (30.6.2021).
Slika 17 Jason Little, Ivana Martinović, Jefton Sungkar, Malin Holmstrom,
City of Melbourne, 2017
Slika 18 AReA Strategic Design, Comune di Roma, 2004
preveč elementov, so Helsinki, glavno mesto Finske. Do takrat mesto ni imelo edinstvene identitete, proces oblikovanja nove identitete pa se je začel avgusta 2017 leta. Edini simbol, ki se je ponavljal kot stalnica, je bil mestni grb s svojo težavo uporabnosti zaradi precejšnje kompleksnosti simbolov. Ideja je bila pokazati, da mesto spoštuje preteklost in da je
pripravljeno pogledati v prihodnost. Ohranjena je le značilna oblika grba, iz njega pa je nastal znak z imenom mesta, ki se spreminja glede na jezik, v katerem je napisano ime mesta⁽⁵⁰⁾.
11. Še en primer dobrega nordijskega oblikovanja je mesto Oslo, katerega vizualno identiteto je oblikoval studio Creuna. Rešitev je združila vsa dela, povezana z občino Oslo, kar je državljanom olajšalo razumevanje, katere storitve pripadajo mestu. Nov logotip simbolično prikazuje sveti Halvard, ki se nahaja na sedanji različici mestnega grba, ustanovljenega leta 1924. In ta različica grba je preoblikovanje številnih različic od srednjega veka do danes. Risba svetega Halvard je poenostavljena in posodobljena, linije pa so zasnovane tako, da ustrezajo vsem velikostim in aplikacijam. Obstoječi grb se bo ne glede na novo vizualno podobo še naprej uporabljal v tradicionalnem in zgodovinskem kontekstu⁽⁵¹⁾.
50. City of Helsinki, Werklig, dostopno na <https://werklig.com/project/city-of-helsinki> (1.7.2021).
51. A unifying identity for Oslo, Creuna, dostopno na <https://www.creuna.com/en/cases/a-unifying-identity-for-oslo> (1.7.2021).
Slika 19 Rômulo Castilho, São Paulo brand, 2011
Slika 20 Werklig agency, City of Helsinki, 2017
Slika 21 Creuna studio, A unifying identity for Oslo, 2017
12. Proces ustvarjanja nove blagovne znamke mesta Stockholm je trajal 5 let, od 2012 do 2017. V okviru projekta je Essen studio oblikoval tudi novo vizualno podobo. Naloga je bila tudi združitev vseh sektorjev, ki jih pokriva mestna uprava. Mestni grb je bil preoblikovan, poenostavljen, oblikovana je bila posebna pisava in nova široka paleta barv, vse z namenom zadostne prilagodljivosti, ki bo omogočala povsod uporabnost, ob ohranjanju skladnosti in povezljivosti⁽⁵²⁾.
13. Navedli bomo še dva zanimiva primera. Prvi je nova identiteta mesta Porto na Portugalskem. Ideja oblikovalca v studiu Eduardo Aires je bila nekoliko bolj
nekonvencionalna, menili so, da ena ikona ne more predstavljati Porta. Zato so imenu mesta dodali piko in mu dali moč in značaj, medtem pa so poleg tega oblikovali celo vrsto ikon, s katerimi bi se moral poistovetiti vsak prebivalec mesta. Celoten sistem je modularen, tako da pušča možnost dodajanja novih ikon, pa tudi odstranjevanja starih in daje natančno sliko o tem, kaj mesto je in kaj predstavlja⁽⁵³⁾.
52. Rebranding Stockholm, Essen, dostopno na <https://esseninternational.com/work/stockholm> (1.7.2021).
53. Porto city identity, Studio Eduardo Aires, dostopno na <https://www.eduardoaires.com/studio/portfolio/porto-city-identity> (2.7.2021).
Slika 22 Essen agency, Rebranding Stockholm, 2017
Slika 23 Studio Eduardo Aires, Porto city identity, 2017
Slika 24 Kissmiklos, Kaposvar city branding, 2016
14. Zadnji primer je identiteta majhnega mesta na Madžarskem – Kaposvár. Mesto s 64.000 prebivalci na jugozahodu Madžarske je leta 2016 dobilo svojo novo identiteto. Logotip temelji na videzu mestnega jedra, njegovih najbolj reprezentativnih zgradb. Stavbe so
poenostavljene in narisane simbolično, tako da njihova centrična razporeditev tvori črko “K”, znak pa je v dvodimenzionalnem pogledu iz ptičje perspektive videti kot mestni trg. Za to identiteto je bil zadolžen madžarski oblikovalec Kiss Miklos⁽⁵⁴⁾.
Z analizo teh štirinajstih primerov se pride do zaključka, da se lahko vse vizualne identitete razvrstijo v dve veliki skupini. Prva je skupina identitet, ki svoj vizualni jezik v večji ali manjši meri podedujejo in črpajo neposredno iz svoje heraldične dediščine. Nekateri znaki so neposredno preoblikovani grbi, kot sta Stockholm ali Oslo, medtem ko nekateri, kot je Helsinki, uporabljajo le najpomembnejši ali najbolj prepoznavni element v grbu. V drugo, manjšo skupino spadajo identitete s sodobnejšim pristopom, neobremenjene s preteklostjo, ki želijo najprej upodobiti nove vrednote, kot sta Sao Paolo ali New York. To so abstraktni ali preprosti simboli, ki se osredotočajo na vrednote, na katerih temeljijo. Oni so morda bolj naravnani na turiste, medtem ko identitete iz prve skupine svojo primarno povezavo iščejo med prebivalci samih mest (to ne izključuje privlačnosti turistov). Poleg tega sklepa je mogoče potegniti še eno vzporednico, in sicer politične razmere v glavnem mestu Španije – Madridu in politično ozračje, ki je vladalo v Banja Luki ter Bosni in Hercegovini pri izbiri simbolov. V obeh primerih je imela pomembno vlogo politika. Seveda okoliščine niso enake, v bistvu pa se vidi, da je zelo težko ločiti politično dogajanje in izbiro nečesa tako pomembnega, kot so mestni simboli. Morda bi z dozo drznosti izpostavili rahlo prednost mesta ob Vrbasu v primerjavi z Madridom. V poglavju “Simboli mesta Banja Luka” pa je navedena doza demokratičnosti, ki jo je mestna oblast v Banjaluki pokazala pri izbiri simbolov. Oni niso vsiljevali vsiljenih rešitev, ampak so čakali na široko sprejetje med državljani, da se pokaže, kateri simbol je pravi. Tega po drugi strani ne moremo reči za predstavnike oblasti v Madridu. Primer, iz katerega se največje mesto Republike Srbske lahko veliko nauči, je New York. Videli smo, da so oblasti »Big Apple« dvakrat sprejemale strategijo blagovne znamke in razvoja nove vizualne identitete, čeprav je Glaserjev »I Love New York« zagotovo bolj priljubljena rešitev. Obakrat sta bila to ekonomski razlogi za
54. Kaposvar city branding, Kissmiklos, dostopno na <https://kissmiklos.com/kaposvar-city-branding> (2.7.2021).
6 Vizualna identiteta Banje Luke
6.1 Analiza
Proces oblikovanja vizualne identitete mesta Banja Luka je potekal ob upoštevanju vseh dosedanjih navedenih dejstev. Začeli bomo s samim znakom / logotipom in izbiro simbolov.
Kot smo videli v poglavju “Simboli mesta Banja Luka” je več simbolov, ki so tesno povezani z mestom na Vrbasu. Z analizo grbov in emblemov, ki so se pojavljali skozi zgodovinski presek, smo ugotovili, da sta v primarni skupini dva motiva - reka Vrbas in trdnjava Kastel.
Oni se ponavljajo na vseh variantah. Sekundarna skupina so simboli, kot so listi divjega kostanja, obris stavbe Banskega dvora, čoln Dayak, spomenik na Banj brdu in temelji cerkve Svete Trojice (danes Hram Hrista Spasitelja). Razlog, zakaj jih uvrščamo v drugo skupino, je dejstvo, da se za razliko od motivov iz prve skupine oni ne pojavljajo kontinuirano. Na njihovo izbiro so vplivale določene družbeno - politične okoliščine. Vsekakor je najbolje, da vprašate prebivalce samega mesta. Na vprašanje “Kateri od naslednjih pojmov po vašem mnenju najbolj simbolizira mesto Banja Luko?” je odgovorilo 1000 prebivalcev vseh starosti in poklicev. Edini predpogoj pri opredelitvi ciljne skupine je bila njihova osebna povezanost z Banja Luko, medtem, ko druge kategorije niso opredeljene, ker je to vprašanje, ki zadeva
Stefan Mijić, Anketa “Kateri od naslednjih pojmov po vašem mnenju najbolj simbolizira mesto Banja Luko?”, 2021
55. O vezu, Zmijanjski vez, dostopno na <http://zmijanje.com/lat/ovezu.html> (4.7.2021).
56. Visual identities: more than just a logo | Sagi Haviv | TEDxPenn, YouTube, 19.06.2017, dostopno na < https://www.youtube.com/watch?v=OcF1KBnlvTc&t=150s> (6.7.2021).
57. NAPOLES 1988, op. 31, str. 20.
vse državljane. V ponujenih odgovorih sta poleg prej opredeljenih motivov (Vrbas, Kastel, kostanjev list, Banski dvor, čoln dajak, Hram Hrista Spasitelja, spomenik na Banj brdu) še Zmijanjski vez in Krivi sat. “Krivi sat” (kriva ura) je pogovorno ime za uro, ki se nahaja v središču mesta, na Trgu Krajine, kjer se je čas ustavil, ko je Banja Luko prizadel potres leta 1969. S kasnejšo obnovo je dobila napačno obliko, zato se danes v neformalnem govoru tako imenuje. Zmijanjski vez predstavlja posebno tehniko vezenja iz okolice Banja Luke, natančneje iz Zmijanja, uporabljale pa so jo ženske za okrasitev oblačil in gospodinjskih predmetov. Leta 2014 je bil uvrščen na UNESCO-v seznam nematerialne kulturne dediščine in svetovnih dobrin⁽⁵⁵⁾. Odgovori so potrdili delitev od začetka na primarno in sekundarno skupino simbolov. Reko Vrbas je kot prvi odgovor navedlo 39 % anketirancev, trdnjavo Kastel 30,5 %, Banski dvor - 4,3 %, čoln dajak - 3,8 %, kostanjev list - 1,9 % in na koncu spomenik na Banj brdu in Zmijanjski 1,4 %. Raziskava je vsekakor zožila izbiro in
ponovno opredelila Vrbas in trdnjavo Kastel kot pravilno izbiro, kar ima poleg zgodovinske kontinuitete tudi potrditev samih prebivalcev.
6.2. Znak
Naslednje vprašanje, ki se postavlja, je, v katero slogovno smer bi morali iti pri oblikovanju znaka. Iz analize vizualnih identitet različnih evropskih in svetovnih mest smo lahko
ugotovili, da so razdeljena v dve veliki skupini. Prvo skupino sestavljajo znaki, ki bolj ali manj temeljijo na heraldični tradiciji mesta, v drugo skupino pa spadajo abstraktni simboli, logotipi in tako naprej. Katera od teh dveh skupin bi bila prava izbira? Eden od vodilnih grafičnih oblikovalcev Sagi Haviv iz newyorškega studia Chermayeff, Gaismar & Haviv meni, da morajo biti logotip tri stvari: prva stvar mora biti ustrezen - ustrezati značaju tega, kar predstavlja, druga mora biti poseben – da se lahko enostavno razloži in zapomni, ter je preprosto - zlahka ga je mogoče uporabiti za vse materiale⁽⁵⁶⁾. Na drugi dve zahtevi je veliko lažje odgovoriti kot na prvo. Če bi govorili o nekaterih drugih mestih, bi bil ta odgovor enostavnejši. Lažje bi lahko označili tudi manjša mesta v Bosni in Hercegovini, na primer Trebinje - mesto mediteranskega duha ali Mostar, ki je znan po Starem mostu in orientalskem središču. Tukaj nam ni treba navajati primerov, kot so Beograd, mesto z bogato zgodovino in znamenitim nočnim življenjem, Split - glavno mesto Dalmacije in Jadranskega morja s specifično mentaliteto ali Zagreb, Novi Sad, Ljubljana. Da ne omenjamo velikih svetovnih metropol. Banja Luka je imela to smolo, da je v svoji ne tako kratki zgodovini od vseh kulturnih vplivov pridobila po malo, a premalo, da bi jo bistveno zaznamovala in ji dala prepoznavnost. Če se vrnemo k poglavju “Identiteta in blagovna znamka” in k pogovoru o korporativni identiteti, lahko najdemo želeni odgovor. Ker je bilo rečeno, da korporativna identiteta predstavlja podobo, ki si jo želi podjetje (mesto) dati o sebi⁽⁵⁷⁾, za zaključek pa
smo povedali tudi kakšno podobo želi pokazati Banja Luka (»... odprto, evropsko mesto bogato v zgodovini za vsakega človeka, ne glede na njegove verske, etnične ali kakršne koli osebne občutke ...«), bi bilo najbolje izhajati iz tega. Identiteta bi morala pokazati dve na videz nasprotni vrednoti - mesto zgodovine in mesto prihodnosti. Zadano situacijo bi lahko rešili tako, da bi znak temeljil na heraldiki, s sodobnim grafičnim pristopom redukcije, ki bi zadostil drugim zahtevam (posebnosti in preprostosti), medtem ko bi spremljevalna grafika in drugi vizualni jezik izžarevali sodoben, korporativni duh. Za to odločitev sta dva razloga.
Prvi je zagotovo zgodovinska povezava med korporativnimi identitetami in heraldiko v širšem smislu⁽⁵⁸⁾, drugi pa dejstvo, da se največje število anketiranih prebivalcev identificira z motivi, ki jih najdemo na vseh dosedanjih variantah grba, reki Vrbas in trdnjava Kastel. Oblikovanje bomo začeli z analizo oblike, to je ščita, kot se heraldično imenuje, treh grbov. Grba, ki je delo hrvaškega heraldika Viktorja Antuna Duišina, ne bomo obravnavali, ker je obstajal zgolj kot predlog in nima zgodovinske podlage, in s tem ni ostal zapomnjen v kolektivni zavesti državljanov. Po načelu preprostosti bi bila najboljša izbira emblema iz obdobja socialistične Jugoslavije. On nima dodatnih okraskov, kot grb iz leta 1992 (dodatek k obrisu Banskega dvora na zgornji trami). Sedanji grb heraldika Dragomirja Acovića po svoji obliki temelji na času baroka, kot so ga od njega zahtevali na posvetovanjih⁽⁵⁹⁾ in je zato v nasprotju z načeli, ki jih sledimo.
Potem, ko je odločeno, v katero smer bo šla oblika znaka, in ob dejstvu, da poznamo dva motiva, ki naj bi se našli na znaku (Vrbas in Kastel), je bilo do končne rešitve narejenih 7 (sedem) variant. Znaku je dodana tudi stilizirana krona, ki se nahaja na predlogu Viktorja Antuna Duišina iz obdobja Kraljevine Jugoslavije in na novo sprejetem grbu. Ona znaku daje močnejši značaj ter občutek tradicije in zgodovinske kontinuitete. V sedmih variantah so testirana razmerja v samem znaku. Streha s stolpa trdnjave je bila odstranjena, saj bi jo zlahka zamenjali s stilizirano hišo. V drugi, tretji in četrti rešitvi so bila preizkušena razmerja
58. Ryan HAMBREE, The complete graphic designer, Beverly MA 2011, str. 116.
59. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (6.7.2021).
Slika 25 Zgodovinski pregled grbov mesta Banja Luka
med vrati in streho stolpa v prostoru, torej količino beline, ki je estetsko najbolj sprejemljiva.
Vrata so stilizirana kot odprta, kar sporoča, da je Banja Luka danes odprto in svobodno mesto, ki sprejema vsakogar. Četrti, peti, šesti in sedmi predlog so obravnavali valovne odnose stilizirane reke Vrbas. V predzadnji in zadnji sprejeti variaciji znaka vidimo stilizacijo, kjer črne črte enakomerno sledijo beli, ki tvorijo zaporedje, v katerem se bereta tako prostor kot barva in daje določeno estetsko harmonijo. S sprejeto rešitvijo se valovi premaknejo za polovico debeline črte navzgor, tako da spodaj ostane več prostora za branje. Prvi val je izjemno valovit, medtem ko se to valovanje močno zmanjšuje proti tretji, zadnji vrstici.
Razlog za to je v tem, da reka Vrbas sama vstopa v mesto kot zelo nemirna, gorata reka, nagnjena k poplavam (primer so strašne poplave leta 2014, ki so prizadele celotno regijo⁽⁶⁰⁾, medtem, ko se na izstopu iz mesta prelevi v navadno reko, ter teče skozi Lijevča polje v Savo pri Srbcu v Posavini in mednarodne meji Bosne in Hercegovine z Republiko Hrvaško.
6.3 Tipografija in slogan
Ko smo znak definirali, je treba definirati tudi tipografijo. Pisava, ki bi znak spremljala, bi morala biti tudi v določenem nasprotju s konvencionalnim pristopom pri oblikovanju znaka na podlagi dosežkov heraldike, a mu tudi slogovno ustrezati – tvoriti z znakom estetsko – vizualno celoto. Če se zanesemo na širšo in ožjo kategorizacijo pisave, nam bo to zagotovo dalo jasnejše smernice, v katero smer naj gremo pri izbiri. Prva najširša klasifikacija je tisti
60. Na današnji dan 2014. Srpsku i region zadesile poplave, Nezavisne novine,
dostopno na <https://www.nezavisne.com/novosti/drustvo/Na-danasnji-dan-2014-Srpsku-i-region-zadesile-poplave/661288> (7.7.2021).
Slika 26 7 (sedem) različic znaka
font s serifi, šibkimi serifi in sanserife⁽⁶¹⁾. Vsaka od teh skupin nosi določene vrednosti. Mi bomo temeljili na kategoriji sanserif zaradi želje, da bi bil, kot je navedeno v prejšnjem besedilu, vizualni jezik sodoben in progresiven, v nasprotju s pristopom k oblikovanju znaka. V mnogih primerih bi izbira serifne pisave dala bolj konzervativen vizualni jezik zaradi njegovega zgodovinskega ozadja. Nadalje nas delitev sanserifov vodi do grotesknih, geometrijskih, humanističnih in tranzicijskih pisav. Vsak od njih je bil zasnovan v različnih časovnih obdobjih od devetnajstega do dvajsetega stoletja in nosi določene oblikovne
posebnosti. Ker je znak bolj ali manj oblikovan iz geometrijskih oblik: pravokotnikov, krogov in trikotnikov ter geometrijske podskupine sanserifov, se bomo tu ustavili. Za končni rezultat je bilo izbrano pisavo Cera Pro, ki jo je oblikoval Jacob Runge v obdobju od 2015 do 2018.
Avtorji sami so o pismu povedali:
»Izhodišče kolekcije, Cera Pro je destilirana iz elementarnih oblik in prinaša preprostost, eleganco in določeno toplino povsod, kjer je potrebna sodobna geometrijska pisava.«⁽⁶²⁾
61. Kristen CULLEN, Design elements, typography fundamentals: a graphic style manual for understanding how typography affects design, Beverly MA 2012, str. 57.
62. Cera Pro, TypeMates, dostopno na < https://www.typemates.com/fonts/cera-pro> (8.7.2021).
Slika 27 Cera Pro
Tisto kar je pomembno in je upoštevano, je dejstvo, da pisava Cera Pro vključuje vse črke cirilice. Ta podatek je bil eden ključnih pri izbiri pisave glede na uporabo dveh pisnih sistemov v srbskem jeziku (cirilice in latinice) ter enakopravnost teh pisav, ki jo zagotavljata Ustava Republike Srbske in Bosne in Hercegovine.
Napisi ob znaku so napisani v fontu Cera Pro Bold in sicer tako, da je širina črke “I” enaka debelini črte znaka. Napis “Mesto Banja Luka” je napisan v dveh vrsticah in dveh variantah.
Prva je stransko desno od znaka, kjer se osnovna črta naslanja na linijo trdnjavskega obzidja.
Prostor med napisom in znakom je višina velike črke “B”. Druga varianta je napis pod znakom. Tu je presledek tudi višina velike črke “B”, medtem ko je besedilo v dveh vrsticah poravnano z levo poravnavo s samim znakom.
Slika 28 Logo in omrežje
Poleg imena mesta je bilo razvitih tudi več sloganov, ki se pojavljajo v različnih oblikah, da bi promovirali vse vrednote, ki jih mesto Banja Luka ponuja svojemu prebivalstvu in turistom. To so: “Dobrodošli Banja Luka”, “Zgodovina je Banja Luka”, “Kultura je Banja Luka”, “Tradicija je Banja Luka”, “Narava je Banja Luka”, “Ljubezen je Banja Luka”, “Mladi so Banja Luka”. “, “Šport je Banja Luka.” Cilj je postaviti znak enakosti med temi koncepti, torej pokazati, da je mesto samo poosebljanje navedenih pojmov in vrednot, ki jih nosijo. Vsi slogani so izdelani v srbskem in angleškem jeziku ter v obeh pismih - cirilici in latinici.
Slika 29 Slogani v srbščini (latinici)
Slika 30 Slogani v srbščini (cirilica)
V primeru, da se pod imenom mesta ali sloganom pojavi še kakšno spremno besedilo (primer “Mesto Banja Luka / Občina), se navedeni izraz zapiše v fontu Cera Pro Light, s čimer se gradi kontrast glede na Cera Pro Bold. Enako pismo se uporablja v poslovni korespondenci, na poslovnem gradivu (memorandum, vizitka, ovojnica, ...).
Slika 31 Logo in ime s spremnim besedilom Slika 30 Slogani v angleščini
6.4 Barve
Pri korporativnih barvah, za razliko od današnje različice grba, pa tudi prejšnjih rešitev, je ideja čim več minimalizirati kakršne koli nacionalne ali verske konotacije. Čeprav samo mesto nikoli ni imelo posebej opredeljenih barv, smo pri analizi mestnih grbov lahko ugotovili, katere barve so v njihovem vizualnem jeziku primarne in kakšna je njihova
zgodovinsko - politična vloga. V emblemu iz obdobja socialistične vladavine je prevladujoča zelena barva, verjetno izhaja iz barve reke Vrbas⁽⁶³⁾. Banja Luka je neformalno veljala za zeleno mesto zaradi velikega števila alej, ki so bile prej v širšem mestnem središču. Danes žal ni več tako, pa tudi sama barva ima na lokalni ravni določen politično – verski kontekst, ki bi na nek način, čeprav ne neposredno, lahko ustvarjala določene težave pri identifikaciji in posvojitvi med prebivalstvom. V uradni različici iz leta 1992 sta prevladujoči barvi temno modra in zlata⁽⁶⁴⁾. Ne moremo najti jasne razlage, zakaj so bile izbrani ti barvi, lahko pa se reče, da je prevladovala modra, če upoštevamo mestno zastavo.
Na današnjem grbu prevladuje trobojnica Republike Srbske, kot so predvidevale tudi same smernice, ki so bile posredovane heraldiku Acoviću, in to so rdeča, modra in bela barva⁽⁶⁵⁾. Njihova simbolna vrednost je popolnoma jasna. One temeljijo na panslovanskih barvah v postavitvi, ki jo vidimo na zastavah Republike Srbije in Republike Srbske, in so kot take v prvi vrsti simbol srbskega naroda, kar glede na nacionalno strukturo prebivalstva mesta ni nelogično. Če torej iz analize ločimo vse naštete barve, lahko sklepamo, da so to na prvem mestu modra (v različnih odtenkih), zelena, rdeča in zlata barva. Prav tako jih lahko razvrstimo v primarno in sekundarno skupino. Primarna bi vključevala zeleno in modro, prvo zaradi svoje simbolike, drugo pa zaradi najdaljše kontinuitete. Druge barve zaradi “sporadičnega pojava” bomo uvrstili v sekundarno skupino. V želji, da bi odstopali od kakršnih koli političnih konotacij, ki jih nosijo tako primarne kot sekundarne barvne skupine, bomo (na prvi pogled) presegli te definirane okvire, pri čemer bomo nekoliko upoštevali, da je današnja barvna kombinacija najbližja prebivalcem mesta. Kot smo povedali, v današnjem grbu prevladujejo osnovni oziroma primarni barvi – rdeča in modra. Znano je, da z njihovim mešanjen nastane sekundarna vijolična barva⁽⁶⁶⁾. Izabrani odtenek vijolične barve definiran z CMYK in RGB sistemom barv⁽⁶⁷⁾ je: C: 84%, M: 96%, Y: 0%, K: 0% i R: 78, G: 6, B: 170.
Zaradi dejstva, ker je bil pigment, ki se je uporabljal pri izdelavi vijolične barve, v starodavnih časih zelo redek in zato zelo drag, so to barvo uporabljali le ob posebnih priložnostih. Zaradi tega je dobila vzdevek »kraljevsko vijolična«, še danes pa slovi kot barva prestiža. ⁽⁶⁸⁾. Prav tako, vijolična je tudi barva globokih občutkov, poguma in moči ⁽⁶⁹⁾. Iz vijolične se je razvila paleta sekundarnih barv. Barve so zelo živahne, simbolizirajo sodobnost, napredek in odprtost
63. POPOVIĆ in JOVANOVIĆ 1979, op. 17, str. 283-284.
64. Predlog grba grada Banja Luka, Grad Banja Luka,
dostopno na <https://web.archive.org/web/20171026001649/http://www2.banjaluka.rs.ba/static/uploads/clanci/2017/4/prijedlog.pdf> (8.7.2021).
65. Prav tam.
66. Ellen LUPTON in Jennifer COLE PHILLIPS, Graphic design the new basis second edition: revised and expanded, New York 2015, str. 83.
67. Gavin AMBOSE in Paul HARRIS, The fundamentals of graphic design, Laussane 2009, str. 156.
68. Catharine SLADE - BROOKING, Creating a brand identity: a guide for designers, London 2016, str. 48.
69. Betty EDWARDS in Jeremy P. TARCHER, Color: a course in mastering the art of mixing colors, New York 2004, str. 184.
za raznolikost. Definirane so na naslednji način: temno modra (C: 90%, M: 84%, Y: 0%, K:
0% i R: 35, G: 44, B: 195), svetlo modra (C: 64%, M: 2%, Y: 0%, K: 0% i R: 3, G: 195, B:
251), turkizna (C: 65%, M: 0%, Y: 47%, K: 0% i R: 2, G: 218, B: 172), zelena (C: 67%, M:
0%, Y: 100%, K: 0% i R: 3, G: 234, B: 52), svetlo zelena (C: 29%, M: 0%, Y: 100%, K: 0%
i R: 195, G: 227, B: 11), rumena (C: 2%, M: 19%, Y: 100%, K: 0% i R: 251, G: 203, B: 3), oranžna (C: 0%, M: 82%, Y: 98%, K: 0% i R: 250, G: 83, B: 27) in vijolična (C: 0%, M: 95%, Y: 43%, K: 0% i R: 251, G: 35, B: 99).
Slika 32 Barve 6.5 Spremljajoče grafike
Spremljajoče grafike vizualne identitete, ki se pojavljajo na poslovnem in promocijskem gradivu, črpajo navdih iz teritorialne razdelitve mesta Banja Luka. Samo mesto je razdeljeno na sedeminpetdeset (57) krajevnih skupnosti.
Same lokalne skupnosti so opredeljene na naslednji način:
»Lokalne skupnosti so oblika neposrednega sodelovanja občanov v lokalni samoupravi in se oblikujejo za območja, ki predstavljajo teritorialno in funkcionalno enoto, kjer obstaja interes prebivalcev za doseganje skupnih interesov in potreb ter medsebojno povezovanje meščanov.
Na območju Mesta Banja Luka je 57 krajevnih skupnosti, ... «⁽⁷⁰⁾
70. Mjesne zajednice, Grad Banja Luka, dostopno na <https://www.banjaluka.rs.ba/gradska-uprava/mjesne-zajednice> (14.7.2021).
