Vpogled v PREGLED RAZISKAV O IZBRANIH ČLANKIH NA WIKIPEDIJI

(1)

manca Noč, maja Žumer

Oddano: 12. 7. 2012 – Sprejeto: 3. 1. 2013 1.02 Pregledni znanstveni članek

1.02 Review Article UDK 001.89:030:004.738.5

Izvleček

Članek predstavlja pregled relevantnih raziskav Wikipedije, še posebej na temo izbranih člankov na Wikipediji. Izbrani članki so članki, ki so po mnenju urednikov Wikipedije med najboljšimi in naj bi poleg vseh smernic in pravil Wikipedije upoštevali tudi posebna merila za izbrane članke.

Raziskave izbranih člankov Wikipedije so pomembne, saj kažejo njihove značilnosti; uporaba Wikipedije je namreč vedno bolj razširjena tudi med dijaki in študenti, ki pogosto (nekritično) povzemajo njeno vsebino, ne da bi preverili točnost informacij in nadaljnje vire.

Ključne besede: Wikipedija, izbrani članki, pregled raziskav

Abstract

The article represents an overview of relevant Wikipedia studies, especially those concerning featured articles. Featured articles are those that rank among the best articles according to Wiki- pedia’s editors and should adhere both to Wikipedia’s guidelines and rules and all specific crite- ria for featured articles. Studies of Wikipedia’s featured articles are significant because they show their characteristics. The use of Wikipedia is growing among high school and university students who often (uncritically) summarize the Wikipedia content without verifying the accuracy of the information or checking for further sources.

Keywords: Wikipedia, featured articles, overview of research

(2)

1 Raba Wikipedije v akademskem okolju

Spletna enciklopedija Wikipedija je šesta najbolj obiskana spletna stran na svetu in sedma najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji.¹ Pri učencih, dijakih in študentih je vedno bolj priljubljen in pogosto citiran vir, kljub nejevolji profesorjev. Zanimanje za Wikipedijo raste tudi v znanstvenih krogih, kar ponazarja vse večje število raziskav.² Vse od svoje ustanovitve leta 2001 Wikipedija namreč buri duhove tako med laično kot strokovno javnostjo. Študenti jo obožujejo, saj zanje predstavlja uporaben referenčni vir, večina profesorjev pa se ob branju seminarskih nalog, ki so polne referenc z Wiki- pedije, huduje, saj po njihovem mnenju tovrsten neformalen sodelovalni spletni pro- jekt nikakor ne more biti dovolj verodostojen, da bi ga lahko uporabili kot znanstveno referenco. To je posebej velik problem v ZDA, kjer na številnih fakultetah velja (ne)na- pisano pravilo, da Wikipedija ni zadovoljiva referenca, nekateri profesorji pa uporabo Wikipedije celo izrecno prepovedujejo (Waters, 2007; Jaschik, 2007; Chen, 2007; Using Wikipedia, 2007; About Wikipedia, 2007; Ver Steeg, 2008). Vendar se najdejo tudi profesorji, ki uporabo Wikipedije dovoljujejo, priznavajo in celo spodbujajo (Purdy, 2010;

Wilson, 2008; Jennings, 2008; Kiefer, 2011). V zvezi z rabo Wikipedije med študijskim procesom je v slovenskem univerzitetnem okolju treba omeniti prizadevanja red. prof.

dr. Mirana Hladnika. Predava na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete in s pomo- čjo študentov že nekaj let uspešno vodi projekte prek Wikipedije (WikiProjekt Sloven- ski literarni zgodovinarji, WikiProjekt Slovenska literarna veda). Hladnik (2007) navaja, da študentski referati po predstavitvi romajo na polico in čez leta v smeti, kar je škoda.

Wikipedija je ponudila simpatično možnost, da študentsko delo postane javno dosto- pno in uporabno, s tem pa zavest o tem, da referata ne bo prebral samo učitelj in da ni napisan samo za oceno, prispeva k večji življenjski uporabnosti informacij in poma- ga študentom oblikovati članek bolj berljivo, kot bi ga sicer. Resnica o rabi Wikipedije verjetno leži nekje vmes: prav gotovo Wikipedija predstavlja odlično izhodišče za spo- znavanje določene teme, vendar je sama po sebi zgolj to – enciklopedija, ki naj služi za začetek, in ne konec raziskovanja. Tudi na sami Wikipediji opozarjajo, da ni primer- na kot osnoven pripomoček izvirnemu raziskovanju, razen v primeru, ko je predmet raziskave sama Wikipedija (Wikipedia:Researching with Wikipedia), enako stališče pa zavzema tudi njen ustanovitelj, Jimmy Wales. V svojih pogojih uporabe Wikipedija celo zapiše, da jo ljudje uporabljajo na lastno odgovornost (Wikipedia:Risk Disclamer) in svoje uporabe ne priporoča študentom v resne raziskovalne namene (Suh et al., 2008).

Eijkman (2010) glede študentske uporabe Wikipedije piše, da jo akademiki odklanjajo prav zaradi njenih odprtih recenzijskih procesov in odsotnosti natančnega akademskega

1 Glej www.alexa.com, pridobljeno maja 2012.

2 Academic studies about Wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Academic_Research_on_Wikipedia

(3)

(uredniškega) nadzora in jo označujejo kot najbolj reprezentativno predstavnico kulta amaterjev.³ Wikipedija je očitno stran, ki jo študenti z veseljem uporabljajo in akademiki z veseljem sovražijo. Poleg tega pa Eijkman razlaga, zakaj prav med akademiki vlada takšno zanimanje za Wikipedijo. Kot piše, je stopnja zanimanja izjemna, še posebej, ker je to enciklopedija, žanr, ki je v akademskih krogih redko uporabljen in malo cenjen.

A to zgolj priča o sposobnosti spleta 2.0, da preobrazi nekaj običajnega v nekaj izre- dnega. Znanstveno zanimanje za Wikipedijo je zato po njegovem mnenju motivirano z zavedanjem, da splet 2.0 predstavlja jasen premik ravnotežja moči proti »ljudstvu«.

Glasne kritike in predlogi za izboljšanje Wikipedije s povečanjem vloge strokovnjakov kažejo na dejstvo, da je za več znanstvenikov Wikipedija postala simbol upora proti tradicionalni akademski ureditvi znanja. Za mnoge je Wikipedija, z njo pa tudi splet 2.0, sinonim za anti-akademski diskurz, simbol nasprotovanja tradicionalni verigi znanja.

Tako študenti kot profesorji morajo po njegovem mnenju razumeti, da se sistemi obli- kovanja znanja in arhiviranja spreminjajo in da nova programska oprema spreminja pravila strokovnega znanja. Ker se študenti po navadi prehitro zadovoljijo z informa- cijami, ki jih najdejo na Wikipediji, in ne pogledajo v reference posameznih člankov, ki bi jim lahko pomagale pri kvalitetni izdelavi seminarske naloge, so pomisleki profesorjev povsem razumljivi. Vendar so po drugi strani začetki Wikipedije bližje znanstvenim vodam, kot je splošno znano. Njen začetek je pravzaprav nadaljevanje akademskega projekta na izredno visoki ravni, in sicer Nupedije, ki prav zaradi svoje rigoroznosti in visokih kriterijev ni zaživela. Tudi med raziskovalci nekateri menijo, da koncept Wiki- pedije ne odstopa bistveno od koncepta znanstvenega raziskovanja. Suh et al. (2008) so v polemiki zavzeli stališče, ki je nasprotno stališču večine znanstvenikov oziroma raziskovalcev, in sicer, da Wikipedija lahko postane zanesljiv vir informacij prav zaradi svoje preglednosti, saj lahko vsak ureja vse in pregleduje zgodovino urejanja ter preve- ri, kdo je vsebino urejal. Ker so vse te informacije na voljo, je napačne podatke mogoče popraviti. V svojem članku pa so stopili še korak naprej in zatrdili, da gre pri Wikipediji prav za princip akademskega procesa preverjanja resnice. Znanstveniki objavljajo raziskave, da se lahko razpravlja o teorijah, da je mogoče preveriti dejstva in da se lahko idejam oporeka. Dejstvo je, da sta socialna transparentnost in pripisovanje idej ter dejstev posameznim raziskovalcem bistvena dela znanstvenega napredka. Avtorji trdijo, da se Wikipedija tega dobro zaveda, zato zahteva pripisovanje idej (torej citiranje), kar je njeno ključno pravilo.

3 Temin je skoval Andrew Keen v svoji knjigi The Cult of the Amateur z zgovornim podnaslovom How Blogs, Wikis, Social Networking, and the Digital World are Assaulting our Economy, Culture and Values, ki je izšla leta 2007.

(4)

2 Raba Wikipedije v znanstvenem okolju

Pri Wikipediji pa na nasprotnih bregovih ne stojijo le študenti in univerzitetni profesorji, ampak tudi znanstveniki. Že kmalu po ustanovitvi, ko je postalo jasno, da Wikipedija ne bo zgolj muha enodnevnica, so se pojavile prve raziskave, tako tiste, ki so jih izvedli njeni nasprotniki, kot tiste, ki so jih v odgovor in obrambo napravili njeni zagovorniki. Najodmevnejša raziskava je bila gotovo razprava, objavljena v reviji Nature (Giles, 2005), ki s svojimi rezultati hvali Wikipedijo, hkrati pa meče slabo luč na Britansko enciklopedijo (Encyclopedia Britannica). Raziskava na sicer majhnem vzorcu člankov ugotavlja, da so članki na Wikipediji primerljive kvalitete kot članki v Britanski enciklopediji in da obe vsebujeta primerljivo število napak. Britanska enciklopedija se je seveda burno odzvala in reviji Nature očitala, da je bila raziskava

»usodno pomanjkljiva« (Enc. Britannica, 2006). Do današnjega dne se je zvrstilo že nič koliko raziskav, ki z različnimi pristopi in kriteriji poskušajo empirično ovrednotiti verodostojnost Wikipedije in njeno splošno kvaliteto.

Fenomen Wikipedije pa je že zdavnaj prerasel okvire polemike »Wikipedija da ali ne«, saj se pojavljajo predvsem vprašanja: »Wikipedija kako, zakaj, kdaj, kdo?«. Ta različna vprašanja so spodbudila številne raziskave na različnih področjih: psihološke raziskave, ki se ukvarjajo z motivacijo in karakternimi lastnostmi posameznikov, ki prispevajo in urejajo članke (Schroer, Hertel, 2009; Amichai–Hamburger et al., 2008; Sheizaf Rafaeli, Yaron Ariel, 2008); sociološke raziskave, ki proučujejo skupnost Wikipedije, njena pravila in smernice ter načine, na katere tako velika skupnost, kot je Wikipedija, konstruk- tivno sodeluje in rešuje spore (Niederer, van Dijck, 2010; Konieczny, 2009); ali take, ki proučujejo evolucijo uporabnikov Wikipedije od uporabnika do administratorja (Bryant et al., 2005); filozofske, ki se ukvarjajo z epistemološkim vidikom znanja, ki je zbrano na Wikipediji (Hansen et al., 2009; Bragues, 2007); geografske raziskave, ki po- skušajo izrisati geografske profile prispevkov in urednikov (Hecht, Raubal, 2008; Hardy, 2010); jezikoslovne, ki se ukvarjajo z jezikovno podobo Wikipedije v različnih jezikih (Ponzetto, Strube, 2007), in ne nazadnje tudi številne raziskave s področja informacijske znanosti, ki se ukvarjajo z vplivom referenc na zaupanje v kakovost informacij ter z zanesljivostjo Wikipedije (Lucassen, Maarten Schraagen, 2011; Francke, Sundin, 2010).

Jennings (2008) in Bennington (2008) v svojih člankih opisujeta, kako svoje študente s pomočjo Wikipedije izobražujeta na področju informacijske pismenosti in ocenjevanja kvalitete oziroma zanesljivosti informacij, s čimer spodbujata njihovo samostojno in kritično razmišljanje.

(5)

2.1 Ugled urednika kot pomemben kriterij kvalitete izbranih člankov Wilkinson in Huberman (2007) v svojem članku Wikipediji očitata, da ne uporablja ni- kakršne selekcije za urednike ali neposrednega nadzora nad urejanjem. Čeprav »wiki vmesnik« omogoča koordinacijo, ne more preseči kulturnih ali nazorskih razlik, ki se kažejo v pogostih urejevalnih »vojnah« in množičnih izbrisih. Zato sta v raziskavi po- stavila hipotezo, da so najboljše članke Wikipedije napisali redki predani in izjemni uredniki. Tako mnenje pa so izrazili tudi nekateri ugledni člani skupnosti Wikipedije.

Da bi preverila povezavo med urejanjem in kvaliteto člankov, sta omenjena avtorja primerjala število urejanj in posameznih urednikov v izbranih člankih s številom urejanj in urednikov v preostalih člankih. Raziskava dokazuje, da obstaja močna povezava med številom urejanj, številom posameznih urednikov in kvaliteto člankov. Poleg tega dokazuje, da je sodelovanje pri razvoju visokokvalitetnih člankov višje kot pri preostalih člankih. Rezultati kažejo, da majhno število kvalitetnih člankov doživlja nesorazmerno veliko število urejanj, medtem ko velika večina člankov doživi precej manj poseganj.

Stein in Hess (2007) sta se prav tako ukvarjala z izbranimi članki v nemški Wikipediji, in sicer z vidika urednikov teh člankov. Zanimalo ju je, ali je dovolj, da izbrani članek ureja veliko število urednikov, ali pa je pomembneje, kdo ureja te članke – na primer uredniki, ki imajo ugled in ki so znani po kvalitetnih urejanjih. Rezultati so pokazali, da je (kar zadeva nemško Wikipedijo) ugled urednika pomemben. Tudi Rateike et al. (2007) so potrdili, da za dosego statusa izbranega članka ni nujno veliko število urednikov, temveč je dovolj, da se en urednik čuti osebno odgovornega za kvaliteto članka, ne da bi se pri tem skliceval na individualno avtorstvo.

Kot poudarjajo Holloway et al. (2007), Wikipedija nikakor ni prva spletna stran, za ka- tero je značilna masivna udeležba uporabnikov – vsakdo lahko npr. ponuja blago prek eBaya ali napiše kritiko knjige na Amazonu. Velika pomanjkljivost Wikipedije je (oziroma je bila do pred kratkim), da ne omogoča bistvenega mehanizma za ocenjevanje kredibilnosti in ugleda, ki ga omogočajo zgoraj omenjene strani in predstavlja enega bistvenih podatkov o strani, na kateri se uporabnik trenutno nahaja. Uporabniki oce- njujejo prispevke drugih in spletna stran izračuna skupen rezultat. Ta uporabnikom predstavlja izjemno kredibilno in relevantno informacijo o zanesljivosti informacij, kupca, prodajalca, trgovine ipd. To pomanjkljivost Wikipedije poudarjajo tudi Stvilia et al. (2005). Opažajo namreč, da v kriterijih za izbrane članke manjka kategorija ugleda.

Pri tradicionalnih tiskanih enciklopedijah ugled in strokovno znanje skrbno izbranih urednikov služita kot jamstvo za kakovost, medtem ko se Wikipedija pri zagotavljanju kvalitete informacij zanaša na moč kolektivnega znanja, ki izhaja iz velike skupnosti.

Avtorji menijo, da kriterij ugleda v izbranih člankih Wikipedije nadomešča število posameznih urednikov, ki izbrane članke izboljšujejo. Treba pa je poudariti, da ta konkretni

(6)

očitek ni več relevanten, saj je angleška Wikipedija leta 2011 stopila v korak s časom s podobnimi spletnimi projekti. Na stran člankov je začela dodajati funkcijo »Article feedback« z namenom, da bi spodbudila uporabnike k ocenjevanju kvalitete člankov.

Uporabnik lahko oceni članek po kriterijih zanesljivosti, nepristranskosti, celovitosti in sloga pisanja. Vsako postavko lahko oceni od 1 do 5, v okvirčku lahko pogleda tudi trenutne ocene članka in, če želi, označi, da ima o tej temi obsežno znanje. V tem primeru mu funkcija ponudi še možnost, da označi, kako je pridobil znanje na to temo (ali ima formalno izobrazbo s tega področja, gre za osebno zanimanje ali pa za del njegovega poklica) ter ga povabi k urejanju članka, v kolikor je našel pomanjkljivosti. Slika 1 prika- zuje novo funkcijo Wikipedije (Wikipedia:Article Feedback Tool).

Slika 1: Funkcija »Article feedback«⁴

4 Pridobljeno 29. novembra 2012 s spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Article_

Feedback_Tool

(7)

2.2 Wikipedijin dolg rep

Royal in Capila (2008) opozarjata, da je vsebina na Wikipediji porazdeljena po prin- cipu dolgega repa.⁵ Model dolgega repa velja za številne poslovne modele tako pri digitalnih kot nedigitalnih produktih in storitvah. Malo člankov je uspešnih, kvalitetnih in dosega veliko število urejanj, veliko člankov pa je slabše kvalitete, kratkih in z majh- nim številom urejanj. Podobno je tudi s temami; nekaj kategorij vsebuje zelo veliko člankov, veliko število kategorij oziroma tematskih področij pa vsebuje majhno šte- vilo člankov. Do podobnih rezultatov so v svoji raziskavi prišli tudi Stvilia et al. (2005), ki so na podlagi sedmih kriterijev preverjali kvaliteto informacij v Wikipediji na dveh vzorcih, najprej na vzorcu izbranih člankov, nato pa še na vzorcu naključnih člankov.

Prevzeli so shemo sedmih kriterijev kvalitete enciklopedije, ki jih je definirala Crawford (2001), in sicer:

1. obseg oz. celovitost (glede na namen, temo, pričakovano bralstvo);

2. format;

3. edinstvenost;

4. ugled;

5. točnost in zanesljivost;

6. sprotnost oz. zmožnost posodabljanja;

7. dostopnost.

Rezultati raziskave so pokazali, da so med obema vzorcema velike razlike, še posebej v dolžini člankov, številu urejanj in številu slik, ki jih vsebuje posamezni članek. Naključni članki, ki predstavljajo povprečje Wikipedije in tudi njen dolgi rep, so bili precej krajši, imeli so manj slik in manjše število urejanj. Dolgi rep Wikipedije se najbolj izrazito po- kaže pri številu urejanj – v vzorcu naključnih člankov je 6 odstotkov urednikov napravi- lo 24 odstotkov urejanj, v vzorcu izbranih člankov pa sta 2 odstotka urednikov napravi- la več kot 21 odstotkov urejanj. Poleg tega so za oba vzorca izračunali tudi povprečen čas, ki je potreben za odstranitev napak oz. vrnitev strani v prejšnje stanje, in ugotovili, da so izbrani članki popravljeni bistveno prej. Stvilia et al. (2005) in Rosenzweig (2006)

5 Izraz »dolgi rep« oz. »The Long Tail« je prvi uporabil Chris Anderson, glavni urednik revije Wired v istoimenskem članku leta 2004. Z njim je opisal nov tržni model prodaje v zabavni industriji (glasba, knjige, film). Po Andersonovi teoriji (ki se je v tem času že izkazala za izjemno donosen poslovni model številnih spletnih trgovin) je malo artiklov zelo uspešnih, veliko artiklov pa je manj uspešnih. Vseeno pa artikli dolgega repa predstavljajo veliko tržno nišo, saj je, kot poudarja Pečenko (2006), v klasični trgovini, kjer je ponudba omejena s prostorom na policah in prilagojena povpraševanju, rep razmeroma kratek. V spletnih trgovinah, kjer ni težav s prostorom, povpraševanje pa je omejeno samo z dosegom interneta, je lahko ponudba tudi stokrat večja, zato je tudi rep na grafikonu prodaje zelo dolg. V dolgem repu je lahko na sto tisoče naslovov in čeprav se prodajo v samo enem ali dveh izvodih, je na koncu izkupiček velik.

(8)

menijo, da je Wikipedija z izbranimi članki oblikovala svojo različico ocenjevanja kvalitete informacij in strokovnega pregleda.

Podobno sta ugotovila tudi Wilkinson in Huberman (2007), ki sta v raziskavi primerjala število urejanj in urednikov v vzorcu izbranih člankov z vzorcem naključnih člankov, pri tem pa upoštevala starost člankov in priljubljenost teme. Teme, ki so posebej prilju- bljene ali trenutno relevantne in zanimive, so seveda v ospredju zanimanja in tudi urejanja, posledično pa so članki na te teme kvalitetnejši, saj so rezultati pokazali močno povezavo med številom urejanj, številom posameznih urednikov in kakovostjo članka.

Tudi njuna raziskava je pokazala porazdelitev člankov po modelu dolgega repa, saj ima majhno število člankov veliko število urejanj, s številom urejanj se viša tudi kvaliteta, ta mehanizem pa vodi do baze majhnega števila visokokvalitetnih člankov. Ti članki se ukvarjajo z aktualnimi in prepoznavnimi temami, medtem ko je velika večina člankov Wikipedije relativno redko urejana in je glede na temo manj prepoznavna.

Rezultati raziskave, ki jo je opravil Poderi (2009), so posebej zanimivi, saj avtor ugotavlja, da očitno članki v določenih kategorijah lažje pridobijo status izbranega članka.

Kategorizacija izbranih člankov je sicer arbitrarna, vendar nekatere kategorije oziroma tematski sklopi vsebujejo tudi po 10-krat več člankov kot druge. Poderi je zato v svoji raziskavi preveril, kateri dejavniki (poleg kriterijev, ki so določeni) vplivajo na sprejem članka med izbrane, in glede na temo določil verjetnost napredovanja članka med izbrane članke. V ta namen je kategorije izbranih člankov razdelil v dve skupini, in sicer ima prva veliko gostoto člankov, druga pa nizko. V prvi skupini so se znašle teme, kot so zgodovina, mediji, glasba in vojskovanje, v drugi pa računalništvo, matematika, je- zikoslovje ter filozofija in psihologija.

Halavais in Lackaff (2008) sta mnenja, da Wikipedija predstavlja nov model ustvarjanja in vzdrževanja enciklopedičnega znanja. Trenutne raziskave večinoma proučujejo Wi- kipedijino zmožnost vzdrževanja visokokvalitetnih in točnih člankov, avtorja pa trdita, da je tematska pokritost enako pomembna v Wikipedijinem prizadevanju po splošni in akademski sprejetosti. Njuna raziskava je pokazala, da je stopnja pomanjkljivosti Wikipedije odvisna od stališča vsakega posameznika. Wikipedija je sicer še posebej močna na področju naravoslovja, tehnologije in računalništva, slabše pa sta zastopana humanistika in družboslovje. Vendar se tudi v slabše zastopanih temah (na primer me- dicina in pravo) Wikipedija v primerjavi s tiskanimi enciklopedijami predvsem zaradi svojega obsega in velikega števila člankov izkaže dobro. Raziskava, ki so jo o tematski pokritosti Wikipedije opravili Kittur et al. (2009), kaže nekoliko drugačno sliko. Primer- jali so stanje tematske pokritosti Wikipedije v letih 2006 in 2008. Rezultati kažejo, da je v Wikipediji največ zanimanja za kulturo, znane osebnosti, geografijo, družbo in zgodovino, torej družboslovje, naravoslovje pa sledi zgolj z 9 odstotki člankov.

(9)

3 Kritike izbranih člankov

Lindsey (2010) je preverjal učinkovitost procesa potrjevanja izbranih člankov. Prosil je strokovnjake, naj ocenijo splošno kvaliteto in točnost določenega izbranega članka z njihovega strokovnega področja. Med 22 preverjenimi izbranimi članki jih je le 12 uspešno prestalo test z Wikipedijinimi lastnimi kriteriji, zato je Lindsey zaključil, da je proces potrjevanja izbranih člankov neučinkovit, Wikipedijine izjave o kvaliteti izbranih člankov pa neverodostojne in nezanesljive. V članku polemizira tudi z raziskavami, ki so pokazale, da obstaja povezava med dolžino članka in statusom izbranega članka;

dolžina naj bi namreč bila dober pokazatelj, ali je članek izbran ali ne. Po njegovem mnenju je večina obstoječih raziskav predpostavila, da so izbrani članki visoke kakovo- sti, in zato izhajala iz napačnih hipotez. Avtor meni, da to, da je članek dolg, ne pomeni, da je kvalitetnejši. Dejstvo, da so izbrani članki načeloma daljšega obsega, zgolj pomeni, da se tisti, ki glasujejo o statusu izbranega članka, osredotočajo zgolj na kriterije, ki jih je lahko določiti – torej predvsem na dolžino –, kvaliteti pa ne posvečajo dovolj pozornosti. Nekdo, ki ni strokovnjak na določenem področju, lažje presoja na podlagi dolžine članka kot na podlagi njegove resnične izčrpnosti.

Na področju proučevanja znanstvenega citiranja v Wikipediji lahko omenimo razi- skavo Luyta in Tana (2010). Na podlagi vzorca člankov na zgodovinsko tematiko sta preverjala, koliko se uredniki Wikipedije držijo ene najpomembnejših smernic, in sicer preverljivosti vseh informacij. Kot pravita, so rezultati raziskave porazni. Članki niso do- sledno citirali vseh dejstev, ki so jih vključevali, večino citatov so predstavljali spletne strani in časopisni članki spletnih medijev, članki v znanstvenih revijah pa so predstavljali le majhen del referenc. Avtorja sta glede na rezultate zaključila, da Wikipedije zaradi tega ne smemo odmisliti kot referenčni vir, ampak je slabo citiranje in uporaba manj zanesljivih virov posledica širšega sociološkega konteksta. Po njunem mnenju je razlog za slabe rezultate raziskave dejstvo, da je treba za dostop do številnih znanstvenih informacij plačati. To je nekoliko nenavaden razlog, saj je na svetovnem spletu prosto dostopnih nič koliko znanstvenih člankov in monografskih publikacij na razno- vrstne teme.

Huvila (2010) se v svojem delu ukvarja z zanimivim vprašanjem izvora informacij v Wi- kipediji. Čeprav veliko člankov citira reference in tako ustreza pravilu o preverljivosti, so številni članki (začasno) brez referenc. Poleg tega Wikipedija k citiranju spodbuja tudi uporabnike, ki določenega članka niso pisali, ampak poznajo vire na njegovo temo. Težava pri tem je, da ni nujno, da so bili viri, ki so članku pripisani naknadno, tudi resnično uporabljeni pri pisanju – citirani vir torej ni nujno resnični vir informacij. Zato ni vedno jasno, od kod izvirajo informacije, ki so predstavljene v določenem članku.

Zaradi številnih kritik na račun pomanjkanja referenc (kljub pravilu o preverljivosti, ki

(10)

je eno temeljnih) si je Wikipedija zadala nalogo, da članke, ki ne citirajo virov, opremi z referencami, in da popravi slabo in napačno citirane reference. Kljub slabemu stanju so izboljšave vidne, kot poroča tudi Nielsen (2007). Rezultati njegove raziskave so pokazali, da je prek obrazca za citiranje znanstvenih revij, ki ga je Wikipedija uvedla leta 2005, število referenc znanstvenih člankov in monografskih publikacij do leta 2007 zraslo za več kot 30.000. Vseeno pa je proces citiranja virov v Wikipediji nepregleden in lahko vpliva tudi na kvaliteto samih člankov. Zato se je Huvila v svoji raziskavi ukvarjal prav z vprašanjem izvora virov, ki jih uredniki citirajo – zanimalo ga je, kako iščejo vire in katere vrste virov uporabijo. Rezultati so pokazali, da večinoma uporabljajo vire, ki so dostopni na svetovnem spletu, monografske publikacije in časopisne članke (tako spletne kot tiskane), manj pa znanstvene članke, lastne vire in znanje ter druge članke v Wikipediji.

4 Zaključek

V prihodnje bo verjetno vse več različnih raziskav Wikipedije z različnih področij. Wi- kipedija je namreč že zdavnaj prerasla zgolj okvire svetovnega spleta in spletne enciklopedije, zanimanje zanjo pa nenehno raste. Pomembno je, da so rezultati raziskav čim bolj odmevni, saj je treba uporabnike Wikipedije ozavestiti o njenih prednostih in pomanjkljivostih. Uporabniki se morajo zavedati, da je Wikipedija lahko zelo koristna, vendar jo je treba uporabljati tako kot vsak drug informacijski vir, in sicer kritično in vsekakor ne kot edino informacijo. Rezultati različnih raziskav pa lahko pomagajo tudi urednikom, ki pišejo članke, ter tistim, ki se trudijo članke na Wikipediji izboljšati. Pred- vsem je treba izboljšati citiranje virov v člankih in njihovo dostopnost, zagotoviti čim večjo tematsko pokritost in poskrbeti za čim večjo točnost informacij v člankih.

viri

About Wikipedia. (2007). Trent University Library. Pridobljeno 29. 7. 2011 s spletne strani http://

www.trentu.ca/admin/library/help/wikipedia.html

Academic studies about Wikipedia. Pridobljeno 20. novembra 2012 s spletne strani: http://

en.wikipedia.org/wiki/Academic_Research_on_Wikipedia

Amichai-Hamburger, Y. et. al. (2008). Personality Characteristics of Wikipedia Members.

CyberPsychology & Behavior, 11 (6), 679–681. Pridobljeno 10. avgusta 2011 s spletne strani:

http://content.epnet.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/pdf9/pdf/2008/C0X/01Dec08/35643990.pdf?

T=P&P=AN&K=35643990&EbscoContent=dGJyMMTo50SeqLQ4v%2BvlOLCmr0mep7dSsKu 4TLGWxWXS&ContentCustomer=dGJyMPGurkmuqbRIuePfgeyx%2BEu3q64A&D=a9h

(11)

Anderson, C. (2004). The long tail. Wired, 12 (10). Pridobljeno 22. avgusta 2011 s spletne strani:

http://www.wired.com/wired/archive/12.10/tail.html?pg=1&topic=tail&topic_set

Bennington, A. (2008). Dissecting the web through Wikipedia: The popular website offers an avenue to teach information literacy skills. American Libraries, 39 (7), 46–48. Pridobljeno 10.

avgusta 2011 s spletne strani: http://www.accessmylibrary.com/article-1G1-183430956/

dissecting-web-through-wikipedia.html

Bragues, G. (2007). Wiki-Philosophizing in a Marketplace of Ideas: Evaluating Wikipedia's Entries on Seven Great Minds. Pridobljeno 19. julija 2011 s spletne strani: http://ssrn.com/

abstract=978177

Bryant, S. L., Forte, A. in Bruckman, A. (2005). Becoming Wikipedian: Transformation of Participation in Collaborative Online Encyclopedia. V GROUP '05 Proceedings of the 2005 international ACM SIGGROUP conference on Supporting group work. New York: ACM. 1–10.

Pridobljeno 25. junija 2011 s spletne strani: http://www.butlercommonplace.org/thoughts/

images/8/85/Bryantetal2005.pdf

Chen, L. (2007, 27. marec). Several colleges push to ban Wikipedia as resource. Duke Chronicle. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://dukechronicle.com/article/

several-colleges-push-ban-wikipedia-resource

Crawford, H. (2001). Encyclopedias. V Bopp, R., Smith L. C. (ur.). Reference and information services: an introduction (3 ed.), 433–459. Englewood, CO: Libraries Unlimited.

Dalby, A. (2009). The world and Wikipedia: How we are editing reality. Draycott, Sommerset:

Siduri Books.

Eijkman, H. (2010). Academics and Wikipedia Reframing Web 2.0+ as a disruptor of traditional academic power-knowledge arrangements. Campus-Wide Information Systems, 27 (3), 173–185. Pridobljeno 27. avgusta 2011 s spletne strani: http://www.emeraldinsight.com.

nukweb.nuk.uni-lj.si/journals.htm?issn=1065-0741&volume=27&issue=3&articleid=186544 6&PHPSESSID=ai7iu1oech6c855b63gbdippm0

Encyclopaedia Britannica. (2006). Fatally Flawed: Refuting the recent study on encyclopedic accuracy by the journal Nature. Pridobljeno 10. avgusta 2011 s spletne strani: http://

corporate.britannica.com/britannica_nature_response.pdf

Francke, H. in Sundin, O. (2010). An inside view: credibility in Wikipedia from the perspective of editors. Information Research, 15 (3). Pridobljeno 19. julija 2011 s spletne strani: http://

informationr.net/ir/15-3/colis7/colis702.html

Giles, J. (2005). Internet encyclopedias go head to head. Nature, 438 (900–901). Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.nature.com/nature/journal/v438/n7070/full/

438900a.html

Halavais, A. in lackaff, D. (2008). An Analysis of Topical Coverage of Wikipedia. Journal of Computer-Mediated Communication, 13 (2), 429–440. Pridobljeno 22. junija 2011 s spletne strani: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1083-6101.2008.00403.x/pdf

Hansen, S., Berente, N. in lyytinen, K. (2009). Wikipedia, Critical Social Theory, and the Possibility of Rational Discourse. The Information Society, 25 (1), 38–59. Pridobljeno

(12)

10. avgusta 2011 s spletne strani: http://content.epnet.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/pdf9/

pdf/2009/1HQ/01Jan09/35994217.pdf?T=P&P=AN&K=35994217&EbscoContent=dGJyMNH X8kSeqLU4v%2BvlOLCmr0meprdSrqi4SLSWxWXS&ContentCustomer=dGJyMPGurkmuqbRI uePfgeyx%2BEu3q64A&D=a9h

Hardy, D. (2010). Geospatial signatures of anonymous Wikipedia authorship. Predavanje na Annual Meeting of the Association of American Geographers. Pridobljeno 8. avgusta 2011 s spletne strani: http://www2.bren.ucsb.edu/~dhardy/papers/hardy_aag2010.pdf

Hecht, B. in Raubal, M. (2008). Geographically explore semantic relations in world knowledge, 11th AGILE International Conference on Geographic Information Science. V Bernard, L. et al. (ur.). The European Information Society, 95–113. Berlin, Heidelberg: Springer. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.springerlink.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/

k401u24ttkv52734/fulltext.pdf

Hladnik, M. (2007). Wikipedija v izobraževalnem procesu. Pridobljeno 1. decembra 2012 s spletne strani: http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html

Holloway, T., Božičević, M. in Börner, K. (2007). Analyzing and Visualizing the Semantic Coverage of Wikipedia and Its Authors. Complexity, Special issue on Understanding Complex Systems, 12 (3), 30–40. Pridobljeno 22. junija 2011 s spletne strani: http://arxiv.org/ftp/cs/

papers/0512/0512085.pdf

Huvila, I. (2010). Where does the information come from? Information source use patterns in Wikipedia. Information Research, 15 (3). Pridobljeno 3. decembra 2010 s spletne strani:

http://InformationR.net/ir/15-3/paper433.html

Jaschik, S. (2007, 26. januar). A stand against Wikipedia. Inside Higher Ed. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.insidehighered.com/news/2007/01/26/wiki

Jennings, E. (2008). Using Wikipedia to teach information literacy. College and Undergraduate Libraries, 15 (4), 432–437. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://minds.wisconsin.

edu/handle/1793/52541

Keifer, R. (2011, 13. maj). College campuses should embrace Wikipedia. The Glacier.

Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.mvccglacier.com/2011/05/college- campuses-should-embrace-wikipedia/

Kittur, A., Suh, B. in Chi, E. H. (2009). What's in Wikipedia? Mapping Topics and Conflict Using Socially Annotated Category Structure. CHI '09 Proceedings of the 27th international conference on Human factors in computing systems, 1509–1512. New York: ACM. Pridobljeno 20. julija 2011 s spletne strani: http://www-users.cs.umn.edu/~echi/papers/2009-CHI2009/

p1509.pdf

Konieczny, P. (2009). Governance, Organization, and Democracy on the Internet: The Iron Law and the Evolution of Wikipedia. Sociological Forum, 24 (1), 162–192. Pridobljeno 7. avgusta 2011 s spletne strani: http://content.epnet.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/pdf9/

pdf/2009/2EA/01Mar09/36323955.pdf?T=P&P=AN&K=36323955&EbscoContent=dGJyMNH X8kSeqLU4v%2BvlOLCmr0meprRSsq64S6%2BWxWXS&ContentCustomer=dGJyMPGssEuwr K5KuePfgeyx%2BEu3q64A&D=sih

(13)

Lih, A. (2010). The Wikipedia revolution: How a bunch of nobodies created the world's greates encyclopedia. London: Aurum Press.

Lindsey, D. (2010). Evaluating quality control of Wikipedia's featured articles. First Monday, 15 (4). Pridobljeno 22. junija 2011 s spletne strani: http://www.uic.edu/htbin/cgiwrap/bin/

ojs/index.php/fm/article/viewArticle/2721/2482

Lucassen, T. in Maarten Schraagen, J. (2011). Factual accuracy and Trust in Information: The Role of Expertise. Journal of the American Society for Information Science & Technology, 62 (7), 1232–1242. Pridobljeno 20. avgusta 2011 s spletne strani: http://onlinelibrary.wiley.com.

nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/10.1002/asi.21545/pdf

Luyt, B. in Tan, D. (2010). Improving Wikipedia’s Credibility: References and Citations in a Sample of History Articles. Journal of the American society for information science and technology, 61 (4), 715–722. Pridobljeno 22. julija 2011 s spletne strani: http://onlinelibrary.wiley.com/

doi/10.1002/asi.21304/pdf

Niederer, S. in Van Dijck, J. (2010). Wisdom of the crowd or technicity of content? Wikipedia as a sociotechnical system. New Media & Society, 12 (8), 1368–1387. Pridobljeno 15. julija 2011 s spletne strani: http://www.govcom.org/publications/full_list/niederer_vandijck_technicity.

pdf

Nielsen, F. Å. (2007). Scientific citations in Wikipedia. First Monday, 12 (8). Pridobljeno 15. julija 2011 s spletne strani: http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/

view/1997/1872

Pečenko, N. (2006). Dolgi rep. Monitor (spletna izdaja), 5 (1). Pridobljeno 22. avgusta 2011 s spletne strani: http://www.monitor.si/clanek/nikolaj-pecenko-dolgi-rep/

Poderi, G. (2009). Comparing featured article groups and revision patterns correlations in Wikipedia. First Monday, 14 (5). Pridobljeno 2. julija 2011 s spletne strani: http://www.uic.

edu/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/viewArticle/2365/2182

Ponzetto, S. P. in Strube, M. (2007). An API for Measuring the Relatedness of Words in Wikipedia.

Companion Volume to the Proceedings of the 45th Annual Meeting of the Association for Computational Linguistics. Praga: Association for Computational Linguistics, 49–52.

Pridobljeno 15. julija 2011 s spletne strani: http://acl.ldc.upenn.edu/P/P07/P07-2013.pdf Purdy, J. P. (2010). Wikipedia is good for you!? V Lowe C. in Zemliansky P. (ur.) Writing spaces

: readings on writing. West Lafayette: Parlor Press. 205–224. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://wac.colostate.edu/books/writingspaces1/purdy--wikipedia-is-good- for-you.pdf

Rafaeli, S. in Ariel, Y. (2008). Online motivational factors: Incentives for participation and contribution in Wikipedia. V Barak, A. Psychological Aspects of Cyberspace: Theory, Research, Applications. Cambridge: Cambridge University Press, 243–267. Pridobljeno 10. avgusta 2011 s spletne strani: http://gsb.haifa.ac.il/~sheizaf/cyberpsych/11-Rafaeli%26Ariel.pdf

Rateike,V. et al. (2007). Die Entwicklung exzellenter Artikel in der deutschsprachigen Wikipedia – Keine Qualität ohne Küchenchef? Pridobljeno 5. julija 2011 s spletne strani:

(14)

http://141.13.22.238/mediawiki/index.php/Die_Entwicklung_exzellenter_Artikel_in_

der_deutschsprachigen_Wikipedia

Rosenzweig, R. (2006). Can history be open source? Wikipedia and the future of the past. The Journal of American History, 93 (1), 117–146. Pridobljeno 15. julija 2011 s spletne strani:

http://www.msa.md.gov/megafile/msa/stagsere/se1/se14/000027/html/world_upside_

down/rosenzweig-highres.pdf

Royal, C. in Kapila, C. (2008). What’s on Wikipedia, and What’s Not …? Assessing Completeness of Information. Social Science Computer Review, 27 (1), 138–148. Pridobljeno 3. julija 2011 s spletne strani: http://ssc.sagepub.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/27/1/138.full.pdf+html Sanger, L. (2005). The early history of Nupedia and Wikipedia: A memoir. V DiBona C., Cooper D. in

Stone M. Open sources 2.0: the continuing revolution. Sebastopol: O'Reilly Media Inc., 307–338.

Pridobljeno 30. julija 2011 s spletne strani: http://www.google.com/books?hl=sl&lr=&id=q 9GnNrq3e5EC&oi=fnd&pg=PA307&ots=YECr8C4TYm&sig=L0_jU9dGz5jph2fN3Tu32yQBO9 0#v=onepage&q&f=false

Schroer, J. in Hertel, G. (2009). Voluntary engagement in an open Web-based encyclopedia:

Wikipedians and why they do it. Media Psychology, 12 (1), 96–120. Pridobljeno 10. avgusta 2011 s spletne strani: http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/15213260802669466 Stein, K. in Hess. C. (2007) Does it matter who contributes? A study on featured articles in German

Wikipedia. V Proceedings of the eighteenth conference on Hypertext and hypermedia, 171–174.

Pridobljeno 22. junija 2011 s spletne strani: http://www.uni-bamberg.de/fileadmin/uni/

fakultaeten/wiai_lehrstuehle/kulturinformatik/Publikationen/Stein_Hess_Hypertext07.pdf Stvilia, B. et al. (2005). Assessing information quality of a community-based encyclopedia. V

Proceedings of the International Conference on Information Quality 2005, 442–454. Pridobljeno 22. junija 2011 s spletne strani: http://mailer.fsu.edu/~bstvilia/papers/quantWiki.pdf Suh, B. et al. (2008). Lifting the Veil: Improving Accountability and Social Transparency in

Wikipedia with WikiDashboard. V CHI '08 Proceeding of the twenty-sixth annual SIGCHI conference on Human factors in computing systems.

Wilkinson, D. in Huberman, B. Cooperation and quality inWikipedia. V WikiSym '07 Proceedings of the 2007 international symposium on Wikis, 157–164. New York: ACM. Pridobljeno 25. junija 2011 s spletne strani: http://www.wikisym.org/ws2007/_publish/Wilkinson_WikiSym2007_

WikipediaCooperationQuality.pdf

Wilson, M. A. (2008, 1. april). Professors Should Embrace Wikipedia. Inside Higher Ed. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.insidehighered.com/views/2008/04/01/wilson Young, J. (2006, 12. junij). Wikipedia Founder Discourages Academic Use of His Creation. The

Chronicle of higher education: Wired campus. Pridobljeno 30. julija 2011 s spletne strani:

http://chronicle.com/blogs/wiredcampus/wikipedia-founder-discourages-academic-use- of-his-creation/2305

New York: ACM. 1037–1040. Pridobljeno dne 25. junija 2011 s spletne strani: http://www-users.

cs.umn.edu/~echi/papers/2008-CHI2008/2008-04-CHI2008-WikiDashboard.pdf

(15)

Using Wikipedia. (2007). Carleton College: Gould Library. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://apps.carleton.edu/campus/library/for_faculty/faculty_find/wikipedia/

Ver Steeg, J. E. (2008, 1. oktober) Wikipedia: Should we allow the use of this web site? Educator 2 Educator. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.educator2educator.com/

index.php/site/topic/wikipedia_should_we_allow/

Waters, N. L. (2007). Why you can't cite Wikipedia in my class. Communications of the ACM, 50 (9), 15–17. Pridobljeno 29. julija 2011 s spletne strani: http://www.inf.ed.ac.uk/teaching/courses/

irm/p15-waters.pdf

Wikipedia:Researching with Wikipedia. Pridobljeno 20. septembra 2011 s spletne strani: http://

en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Researching_with_Wikipedia

Wikipedia: Risk Disclaimer. Pridobljeno 20. septembra 2011 s spletne strani: http://en.wikipedia.

org/wiki/Wikipedia:Risk_disclaimer

manca Noč

Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: manca.noc@ff.uni-lj.si

red. prof. dr. maja Žumer

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: maja.zumer@ff.uni-lj.si