UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLAVISTIKO
ANA ULE
Prečrkovanje makedonske pisave v slovensko in obratno
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLAVISTIKO
ANA ULE
Prečrkovanje makedonske pisave v slovensko in obratno
Diplomsko delo
Mentorica: Dvopredmetni univerzitetni študijski program
izr. prof. dr. Namita Subiotto prve stopnje Južnoslovanski študiji
Ljubljana, 2021
Zahvala
Hvala, izr. prof. dr. Namita Subiotto, za zgled, ki ste mi ga postaviti tekom študija in vso znanje, ki ste mi ga predali. Hvala za vso pomoč, ki ste mi jo nudili med pisanjem diplomskega dela, za vse popravke in razlage, za potrpljenje in opozorila.
Hvala staršem, ki so mi omogočili študij in mi vsa ta leta stali ob strani. Hvala prijateljem, ki so se z mano veselili v dobrih in me bodrili v težkih trenutkih.
Hvala, Karmen, za vse vzpodbudne besede, usmeritve in kritike. Iz srca.
In hvala, Marcel, za vso ljubezen in podporo.
Izvleček
Diplomsko delo obravnava prečrkovanje iz makedonske pisave v slovensko in obratno. V prvem delu so predstavljena pravila za prečrkovanje v slovenskih in makedonskih pravopisih od leta 1950 do danes, v drugem delu pa so obravnavani primeri prečrkovanj osebnih in zemljepisnih lastnih imen v natisnjenih publikacijah in na spletnih straneh. Pokazalo se je, da različni pravopisi ponujajo različne možnosti in rešitve, kar se odraža tudi v rabi, predvsem v obliki različnih prečrkovanj istih oseb in zemljepisnih lastnih imen.
Ključne besede: cirilica, latinica, makedonščina, slovenščina, pravopis, prečrkovanje
Апстракт
Дипломската работа се занимава со транслитерација од македонска кирилица на словенечка латиница и обратно. Во првиот дел се претставени правилата за транслитерација во словенечки и македонски правописи од 1950 година до денес, а вториот дел се занимава со примери на транслитерација на лични и географски сопствени имиња во печатени публикации и на веб-страници. Се покажа дека различни правописи нудат различни можности и решенија, што исто така се рефлектира во употребата, особено во форма на различити записи за истите лица и топоними.
Клучни зборови: кирилица, латиница, македонски јазик, словенечки јазик, правопис, транслитерација
Abstract
This diploma thesis discusses transliteration from Macedonian into Slovene scripts and vice versa. In the first part of the diploma thesis, rules used for transliteration since 1950 in Slovene and Macedonian orthography are shown. In the second part, we discuss cases of transliteration of personal and geographical proper names in printed publications and on websites. The findings showed different orthographies offer different options and solutions, which is reflected in using different transliteration of the same personal and geographical proper names.
Keywords: Cyrillic alphabet, Latin alphabet, Macedonian language, Slovene language, orthography, transliteration
Kazalo vsebine
1 Uvod ... 8
2 Prečrkovanje v pravopisih ... 9
2.1 Prečrkovanje v slovenskih pravopisih ... 9
2.1.1 Slovenski pravopis, 1950 ... 9
2.1.2 Slovenski pravopis, 1962 ... 10
2.1.3 Slovenski pravopis 1, Pravila, 1994 ... 10
2.1.4 Slovenski pravopis, 2001 ... 10
2.2 Prečrkovanje v makedonskih pravopisih in jezikovnih priročnikih ... 11
2.2.1 Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник, 1970 . 11 2.2.2 Правопис на македонскиот литературен јазик, издание со изменет и дополнет текст, 1998 ... 12
2.2.3 Правопис на македонскиот јазик, 2017 ... 12
2.2.4 Лидија Аризанковска: Транскрипција на имињата од словенечкиот јазик .... 13
2.2.5 Искра Пановска-Димкова: Практикум по правопис со правоговор на македонскиот литературен јазик, II дополнето издание, 2010 ... 14
3 Prečrkovanje makedonskih osebnih lastnih imen v slovenščino... 15
4 Prečrkovanje slovenskih osebnih in zemljepisnih lastnih imen v makedonščino ... 18
5 Sklep ... 25
6 Резиме ... 27
7 Viri in literatura ... 30
7.1 Literatura v latinici ... 30
7.2 Literatura v cirilici ... 31
8
1 Uvod
V diplomski nalogi se ukvarjam s prečrkovanjem iz makedonske cirilice v slovensko latinico in obratno. Prečrkovanje uporabljamo pri zapisu osebnih lastnih imen in zemljepisnih lastnih imen, saj jih navadno ne prevajamo, ampak jih zapisujemo v izvirniku (seveda z nekaj izjemami). Zanimalo me je, kako prečrkovanje iz makedonske cirilice v slovensko latinico in obratno obravnavajo slovenski in makedonski pravopisi in kako so ta pravila upoštevana v praksi. Pregledala sem vse pravopise, ki vsebujejo pravila za prečrkovanje iz makedonske cirilice v slovensko latinico in obratno, in sicer: Slovenski pravopisi iz leta 1950, 1962, 1994 in 2001 ter Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник iz leta 1970, Правопис на македонскиот литературен јазик iz leta 1998 in Правопис на македонскиот јазик iz leta 2017. V veliko pomoč so mi bili tudi članki, ki obravnavajo prečrkovanje makedonske in slovenske pisave, predvsem zato, ker ponujajo rešitve prečrkovanja za točno določene primere.
Pri iskanju praktičnih primerov prečrkovanja iz makedonske cirilice sem se osredotočila na prečrkovanje osebnih lastnih imen, pri katerih sem opazila različno prečrkovanje posebnih ciriličnih črk ѓ, ќ, џ (na primer Влада Урошевиќ, Славе Ѓорѓо Димоски, Катица Ќулавкова).
Pri iskanju praktičnih primerov prečrkovanja slovenskih lastnih imen v makedonsko cirilico, pa sem izpostavila prečrkovanja zemljepisnih lastnih imen, ki vsebujejo sklopa lj in nj (Celje, Ljubljana, Kranj in Velenje), saj lahko zaradi doslednega prečrkovanja lj v љ pride do odstopanj od nekaterih pravopisnih pravil v makedonščini. Moj namen je opozoriti na razlike v nekaterih pravilih za prečrkovanje v pravopisih in nekatere neusklajenosti v rabi. Pokazalo se je, da različni pravopisi ponujajo različne možnosti in rešitve, kar pa pripelje do tega, da prevajalci različno prečrkujejo ista lastna imena.
9
2 Prečrkovanje v pravopisih
Prečrkovanje makedonske pisave v slovensko in obratno sem raziskovala s pomočjo štirih Slovenskih pravopisov, in sicer iz leta 1950, 1962, 1994 in 2001 (v nadaljevanju SP 1950, SP 1962, SP 1994, SP 2001), ter s pomočjo naslednjih makedonskih pravopisov: Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник iz leta 1970 (v nadaljevanju ПМЈПР 1970), Правопис на македонскиот литературен јазик iz leta 1998 (v nadaljevanju ПМЛЈ 1998), Правопис на македонскиот јазик iz leta 2017 (v nadaljevanju ПМЈ 2017), s priročnikom Практикум по правопис со правоговор на македонскиот литературен јазик, II дополнето издание avtorice Iskre Panovske-Dimkove iz leta 2010 (v nadaljevanju ПП 2010) in s člankom Транскрипција на имињата од словенечкиот јазик Lidije Arizankovske iz publikacije Литературен збор: списание на Сојузот на друштвата за македонски јазик и литература 1-2, letnik 48, iz leta 2001.
Prva makedonska pravopisa sta iz leta 1945 in 1950, vendar v njiju tovrstnega prečrkovanja še ni.
Makedonski pravopisi obravnavajo prečrkovanje makedonske cirilice v različne jezike, vendar se bom osredotočila predvsem na slovenščino, dotaknila pa se bom tudi srbščine, hrvaščine in bolgarščine.
2.1 Prečrkovanje v slovenskih pravopisih
2.1.1 Slovenski pravopis, 1950
Najstarejši pravopis, ki mi je bil v pomoč pri raziskovanju prečrkovanja makedonske pisave, je iz leta 1950. Avtorjev tega Slovenskega pravopisa je sedem, in sicer (po abecednem redu) Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Fran Ramovš, Mirko Rupel, Matej Šmalc, Jakob Šolar in Oton Župančič. V tem pravopisu prečrkovanje obravnavajo zelo na kratko in splošno slovansko, natančneje v štirih točkah. Osredotočili so se na slovanska lastna imena – imena znanih oseb in imena mest. Navaja, da nekatera bolj znana lastna imena pišemo po slovenskem izgovoru, na primer češko Praha napišemo v slovenščini Praga, tako kot izgovorimo, enako tudi poljsko Warszawa napišemo Varšava. To so predvsem lastna imena, ki so zgodovinsko povezana s slovensko družbo in kulturo. Cirilico prepisujemo v latinico, vendar so med južnoslovanskimi jeziki navedeni primeri samo za prečrkovanje iz srbščine ali bolgarščine, če pa so imena
10
napisana v tujih jezikih v latinici, obdržimo izvirni zapis. Pravopis se dotakne tudi sklanjanja slovanskih imen po zgledu slovenskih.
2.1.2 Slovenski pravopis, 1962
Naslednji Slovenski pravopis je iz leta 1962, sodelovalo pa je devet avtorjev, in sicer Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Lino Legiša, Janko Moder, Mirko Rupel, Anton Sovrè, Matej Šmalc, Jakob Šolar in France Tomšič. Pravopis obravnava srbsko, makedonsko in bolgarsko pisavo, pri tem pa opozarja, da moramo pri prepisu imen upoštevati izvirni zapis. Obstaja razlika med znanstvenim zapisom in poljudno rabo, strogo znanstveni zapisi po navadi upoštevajo izvirne pisave (cirilica, latinica, grške in arabske črke), v poljudni rabi pa lahko pišemo samo osnovne črke brez diakritičnih znamenj, na primer Palacký ali Palacky, ali pa zapis približamo tujemu izgovoru, na primer Dąbrowska ali Dombrowska. Vendar moramo upoštevati tujo rabo v pisavi velikih in malih začetnic tako pri znanstvenem zapisu kot tudi v poljudni rabi. Pravopis obravnava prečrkovanje cirilice iz srbskega, makedonskega in bolgarskega jezika, na začetku pa je navodilo, da moramo pri prepisu imen upoštevati izvirni zapis (od koder so imena vzeta), ker s cirilico pišejo fonetično. Za prepis makedonskega ќ predlaga v slovenskem jeziku k' ali ć, na primer Ќосев – K'osev ali Ćosev, za makedonski ѓ pa g' ali đ ali dj, na primer Ѓорче – G'orče ali Đorče ali Djorče in za makedonski s predlaga dz, na primer Ѕивгаров – Dzivgarov.
Ostalih makedonskih črk pravopis ne obravnava.
2.1.3 Slovenski pravopis 1, Pravila, 1994
Pri nastanku so sodelovali (po abecednem redu) Martin Ahlin, Janez Dular, Kajetan Gantar, Franc Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Breda Pogorelec, Stane Suhadolnik in Jože Toporišič. Svetovalec za makedonsko pisavo je bil Dragi Stefanija (SP 1994: 152). V tem Slovenskem pravopisu so pravila in primeri enaki kot v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
2.1.4 Slovenski pravopis, 2001
Zadnji Slovenski pravopis je bil izdan leta 2001, pri nastanku pa so sodelovali (po abecednem redu) Martin Ahlin, Janez Dular, Kajetan Gantar, Milena Hajnšek - Holz, Franc Jakopin, Janez Menart, Janko Moder, Breda Pogorelec, Stane Suhadolnik in Jože Toporišič. Slovar med južnoslovanskimi pisavami obravnava srbsko-hrvaško1, makedonsko in bolgarsko pisavo. Pri makedonski pisavi so kot posebne črke navedene г, ѓ, е, ѕ, и, ј, ќ, љ, њ in џ. V pravopisu je predlagano naslednje prečrkovanje: г kot g, ѓ kot ǵ, е kot e, ѕ kot dz, и kot i, ј kot j, ќ kot ḱ, љ kot lj, њ kot nj in џ kot dž. Za vsako črko, ki je navedena kot posebna, je tudi primer
1 Zanimivo, da pravopis, ki je bil izdan leta 2001, ni ločil srbske in hrvaške pisave.
11
prečrkovanja. Naštela bom nekaj primerov, predvsem primere za tiste črke, ki so res problematične pri prečrkovanju. Za ѓ je primer Ѓурѓовден, ki je prečrkovan kot Gurgovden, za črko ѕ je beseda ѕело prečrkovana v dzelo, priimka Урошевиќ in Поленаковиќ sta prečrkovana v Uroševik in Polenakovik, ime Љупка v Ljupka, кампања v kampanja in Мерџан v Merdžan.
Pod temi primeri se nahaja navodilo, kaj storiti v primeru, da kakšne od črk nimamo pri prečrkovanju. »Če pri prečrkovanju nimamo ḱ in ǵ, ju zamenjamo s k' in g' ali tudi s k in g:
Поленаковиќ, Ѓурѓовден – Polenakovik'/Polenakovik, G'urg'ovden/Gurgovden. Ločevalni znamenji pri i in e opuščamo: ѝ, сѐ – i, se« (SP 2001: 178). Če pa pride do podomačevanja, resic pri k in g ne pišemo.
Od ostalih črk makedonske abecede obravnava samo г, е, и in ј, ki jih navaja pod podnaslovom posebne črke. Pravopis ponuja tudi primere za te črke, in sicer za črko г je primer Гевгелия, prečrkovano v Gevgelija. Problem pri tem primeru je, da makedonščina v svoji abecedi sploh nima črke я, ima jo na primer bolgarščina. Kot primer je naveden priimek Јаневски, ki je prečrkovan v Janevski. Ta primer najverjetneje spada pod črko j, vendar ne vemo zagotovo, ker primeri niso navedeni po vrsti in za vse črke, ki so naštete v odstavku višje.
2.2 Prečrkovanje v makedonskih pravopisih in jezikovnih priročnikih
2.2.1 Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник, 1970
Pri ПМЈПР 1970 so sodelovali naslednji avtorji: Božo Vidoeski, Todor Dimitrovski, Kiril Koneski, Krum Tošev in Radmila Ugrinova-Skalovska. Pravopis, poleg drugih pisav in jezikov, obravnava prečrkovanje iz srbohrvaške, slovenske in bolgarske pisave v makedonsko. Ta pravopis bolj natančno opisuje prečrkovanje iz srbohrvaškega, bolgarskega in slovenskega jezika v makedonščino kot slovenska iz leta 1950 in 1962. Pri razdelku slovenski jezik so navodila za prečrkovanje imen, ki vsebujejo črko j, iz slovenščine v makedonščino. Če je črka j na začetku imena ali priimka, se ohrani, na primer Jedlovnik – Једловник, Jeglič – Јеглич, Jenko – Јенко, Jesenice – Јесеницe. Če pa je črka j pred e, jo pri prečrkovanju v makedonščino izpustimo, na primer Voje – Вое, Pojerje – Поерјe, Buje – Буе. Imena, ki imajo črki l in j na začetku besede, pred soglasnikom ali na koncu besede, se prečrkuje z makedonskim љ, na primer Ljutomer – Љутомер, Poljane – Пољане, Kardelj – Кардељ, Prijatelj – Пријатељ, Črnomelj – Чрномељ. Če je soglasniška skupina lj med vokali ali pa se konča z -lje, jo prečrkujemo v makedonski jezik z лј, na primer Valjavec – Валјавец, Celje – Целје, Šepulje – Шепулје. Pri imenih Trbovlje, Cerklje, Radomlje, Savlje in podobno prečrkujemo lj v л, Трбовле, Церкле, Радомле, Савле. Ime Ljubljana prečrkujemo v Љубљана. Soglasniško
12
skupino nj, ne glede na to ali nj izgovarjamo mehko n ali kot nj, prečrkujemo z њ, na primer Kranj – Крањ, kranjski – крањски, Kranjec – Крањец. Slovenski priimki na -ič pa se prečrkujejo v makedonščino kot -ич, na primer Ribič – Рибич, Župančič – Жупанчич, Jakopič – Јакопич.
2.2.2 Правопис на македонскиот литературен јазик, издание со изменет и дополнет текст, 1998
Avtorji, ki so sodelovali pri pravopisu iz leta 1998 z naslovom Правопис на македонскиот литературен јазик, издание со изменет и дополнет текст, so Božo Videoski, Todor Dimitrovski, Kiril Koneski in Radmila Ugrinova-Skalovska. Vsebina prečrkovanja je ostala enaka kot pri Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник iz leta 1970.
2.2.3 Правопис на македонскиот јазик, 2017
Zadnji makedonski pravopis je iz leta 2017 z naslovom Правопис на македонскиот јазик.
Avtorji so Živko Cvetkovski, Snežana Venovska-Antevska, Simona Gruevska-Madžoska, Elka Jačeva-Ulčar in Simon Sazdov. Pravopis na straneh 169–170 obravnava prečrkovanje iz makedonske cirilice v latinico (ni osredotočena samo na slovenski jezik, ampak na splošno) v dveh poglavjih, najprej prečrkovanje »po tradiciji«: ѓ se prečrkuje kot ǵ, ќ kot ḱ, џ kot dž, ѕ kot dz, љ kot lj ali ĺ in њ kot nj ali ń. Sledi prečrkovanje makedonske cirilice v latinično pisavo v uradnih dokumentih (npr. potnih listih): ѓ kot gj, ќ kot kj, џ kot dj, ѕ kot dz, љ kot lj in њ kot nj.
Zanimivo v paragrafu 353 je, da se ж v uradnih dokumentih prečrkuje kot zh, ч kot ch in ш kot sh. V tem poglavju so našteti naslednji primeri prečrkovanja v uradnih dokumentih:
Аврамовски – Avramovski, Аџиматово – Adjimatovo, Богɡан – Bogdan, Брезница – Breznica, Василев – Vasilev, Велес – Veles, Груевски – Gruevski, Галичник – Galichnik, Дучевска – Duchevska, Дебар – Debar, Ѓоргија – Gjorgija, Ѓуриште – Gjurishte, Елена – Elena, Жарко – Zharko, Желино – Zhelino, Жужње – Zhuzhnje, Зоран – Zoran, Зелениково – Zelenikovo, Ѕвезɡа – Dzvezda, Ѕвегор – Dzvegor, Илија – Ilija, Извор – Izvor, Јован – Jovan, Јабланица – Jablanica, Конески – Koneski, Крушево – Krushevo, Ленка – Lenka, Лешок – Leshok, Љупка – Ljupka, Љубаништа – Ljubanishta, Мирко – Mirko, Маџиров – Madjirov, Маврово – Mavrovo, Наɡежɡа – Nadezhda, Небрегово – Nebregovo, Огњановски – Ognjanovski, Отуње – Otunje, Петар – Petar, Пехчево – Pehchevo, Ристо – Risto, Раɡовиш – Radovish, Свето – Sveto, Скопје – Skopje, Тоɡоровски – Todorovski, Требиште – Trebishte, Ќорвезировски – Kjorvezirovski, Ќафа – Kjafa, Николиќ – Nikolikj, Антиќ – Antikj, Убавка – Ubavka, Усје – Usje, Филип – Filip, Фурка – Furka, Христина – Hristina, Демир Хисар –
13
Demir Hisar, Цвета – Cveta, Црквино – Crkvino, Чинго – Chingo, Чаир – Chair, Џукески – Djukeski, Џиɡимирци – Djidimirci, Шишковски – Shishkovski, Штип – Shtip.
V latinici so lahko v tekstu (poleg cirilice) zapisana imena podjetij, generična imena za zdravila, elektronski naslovi, spletne strani, krajšave, imena in priimki oseb. Primeri: post scriptum, Lek- Skopje Sandoz (Lek Ljubljana), acetisal, km, http://imj.ukim.edu.mk/, Oscar Wilde.
Na straneh 246 in 247 je poglavje z naslovom Словенечки јазик, ki ga je pripravila Lidija Arizankovska. Opisuje slovenske samoglasnike in soglasnike ter kako se posamezna črka prečrkuje iz slovenske latinice v makedonsko cirilico. »Согласка č кај словенечките презимиња на -ič во македонскиот јазик се предава со ч, односно -ич: Župančič – Жупанчич, Jakopič – Јакопич, Jelinčič – Јелинчич, Miklošič – Миклошич, Ribič – Рибич, Šiškovič – Шишкович, освен ако презимето е предадено цитатно со ć, односно -ić. Истото правило важи и кај името Srečko/Srećko, ако е напишано со č, во македонскиот јазик го предаваме со ч: Сречко, а ако е напишано со ć го предаваме со ќ: Среќко.« Pravopis v tem sklopu opisuje tudi pravila prečrkovanja za črki l in j. V sklopu согласни групи obravnava lj in nj: »Во словенечкиот јазик не постојат гласовите љ и њ. Lj и nj се изговараат како два посебни гласа. Во македонскиот јазик согласната група lj во сите позиции се предава со љ: Debeljak – Дебељак, Matuljek – Матуљек, Poljane – Пољане, Radovljica – Раɡовљица, Celje – Цeљe, Grosuplje – Гросупље, Trbovlje – Трбовље, Hrastovlje – Храстовље, Cerklje – Церкље, Ljubljana – Љубљана, Ljubej – Љубеј, Ljutomer – Љутомер, Ljudevit – Љуɡевит, Mravljak – Мрављак, Pokljuka – Покљука, Poljčak – Пољчак, Valjhun – Ваљхун, Japelj – Јапељ, Kokelj – Кокељ, Kralj – Краљ, Maselj – Масељ, Črnomelj – Чрномељ.
Согласната група nj во сите позиции на зборот се предава со њ: Begunje – Бегуње, Velenje – Велење, Drabosnjak – Драбосњак, Kostanjevica – Костањевица, Trebnje – Требње, Bohinj – Бохињ, Kranj – Крањ, Slovenj Gradec – Словењ Граɡец, Šoštanj – Шоштањ, Bohinjska Bela – Бохињска Бела, Dolenjske Toplice – Долењске Топлице, Kranjska Gora – Крањска Гора, Slovenske Konjice – Словенске Коњице.«
2.2.4 Лидија Аризанковска: Транскрипција на имињата од словенечкиот јазик
Članek Транскрипција на имињата од словенечкиот јазик Lidije Arizankovske, ki se nahaja v reviji Литературен збор: списание на Сојузот на друштвата за македонски јазик и литература, letnik 48, iz leta 2001, obravnava transkripcijo slovenskih imen v makedonsko pisavo. V članku se avtorica dotakne dveh pravil, ki veljata pri transkripciji, in sicer lahko ohranimo izvoren zapis (v tem primeru v latinici), lahko pa imena samo prilagodimo pisavi, in sicer, da jih pišemo tako kot jih izgovarjamo. Za cirilične pravopise je značilno, da pisavo
14
prilagodijo, medtem ko pravopisi v latinici ohranjajo izvorno obliko imen. V makedonščini je pogosteje, da so imena prečrkovana iz latinice v cirilico, tako kot se izgovorijo (Њујорк), v izvorni pisavi so imena zapisana samo v znanstvenih izdajah. V slovenščini pa velikokrat ohranimo v imenih tudi črke, ki niso iz naše abecede (New York). Avtorica opozarja na prečrkovanje zemljepisnih in osebnih lastnih imen z lj in nj, ker jih ne moremo vedno prečrkovati v љ in њ. Za lastna imena z lj predlaga: »Накратко кажано, предлагам:
словенечката согласна група lj да се предава во македонскиот јазик со лј во позиција меѓу вокали и во позиција пред вокали од преден ред (е, и), а во почетна позиција пред вокали од заден ред и зад консонант со љ. Со љ да се предава согласна група lj и во позиција на крајот на зборот и пред консонант« (Аризанковска 2001: 59). Za lastna imena z nj pa:
»Согласна група nj, како што веќе беше спомнато, во словенечкиот јазик означува два гласа [n + j], кои се изговараат како такви во позиција пред вокал (Velenje, Kostanjevica, Begunje, Trebnje, Drabosnjak). Во позиција на крајот на зборот и пред консонант групата nj се изговара како палатално [nʼ], кое е идентично со македонското њ во таа позиција (Kranj, Bohinj, Slovenj Gradec, Kranjska Gora, Dolenjske Toplice, Bohinjska Bela).
Во сите наведени позиции, како што е тоа наведено и во ПМЈ 1998: параграф 185, во македонскиот јазик групата nj се предава со њ (Пр.: Велење, Костањевица, Требње, Драбосњак; Крањ, Бохињ, Словењ Градец, Крањска Гора, Долењске Топлице, Бохињска Бела)« (Аризанковска 2001: 59). Avtorica opisuje prečrkovanje črk č in ć (srbsko, hrvaško) v makedonski jezik, treba je razlikovati med prečrkovanjem v ч in ќ (Петровић – Петровиќ, Petrovič – Петрович).
2.2.5 Искра Пановска-Димкова: Практикум по правопис со правоговор на македонскиот литературен јазик, II дополнето издание, 2010
Практикум по правопис со правоговор на македонскиот литературен јазик, II дополнето издание je delo avtorice Iskre Panovske-Dimkove iz leta 2010, v katerem so konkretni primeri prečrkovanja cirilice v latinico, in sicer so to osebna in zemljepisna lastna imena. V tem delu vidimo praktično uporabo prečrkovanja v makedonsko pisavo iz različnih pisav in jezikov. Na začetku priročnika je opozorilo, da je prečrkovanje tujih imen ena izmed težjih stvari v jeziku in da ni dovolj, da jezik iz katerega prečrkujemo, poznamo, ampak moramo pogledati tudi v pravopis. Vseeno pa obstajajo splošna pravila, ki se jih moramo držati pri prečrkovanju, na primer pri prevajanju iz hrvaščine, srbščine, bolgarščine ali slovenščine v makedonščino pri črki j:
1. med i in a pišemo j,
15 2. med u in i ne pišemo j,
3. j zapisujemo, kadar je na začetku besede,
4. prilikovanje po zvenečnosti se zgodi pri nekaterih slovanskih lastnih imenih (bolgarskih, srbskih), vendar ga pri prečrkovanju v latinico ne beležimo,
5. љ ne pišemo pred e, i in j, v teh primerih zapišemo l.
Panovska-Dimkova opozarja na napake pri prečrkovanju iz srbščine, hrvaščine in slovenščine v makedonščino, predvsem pri črkah ј, љ, ќ in ѓ. Na primer je in ji se v makedonščino prečrkuje brez j (Rijeka – Риека, Krajina – Краина). Če ima beseda na koncu skupino -lje, prečrkujemo v -лје (Беље – Белје). Če pa ima beseda na koncu samoglasnik in skupino črk -lja, se prečrkuje v -лја (Лилјана). Problem predstavljajo tudi besede v hrvaškem in srbskem jeziku, ki vsebujejo črke ć/đ (ћ/ђ) – prečrkujemo jih kot ќ/ѓ.
Prečrkovanje makedonskih lastnih imen v latinico dopušča dve možnosti, prva je, da se črke, ki so v cirilici, v latinici pa jih ni, prečrkuje z diakritičnimi znaki (ǵ, ž, ĺ in lj, ń in nj, ḱ, č, dž in š) ali, če nimamo možnosti za uporabo diakritičnega znaka, s črko j (gj, zj, lj, nj, kj, cj, dzj in sj).
3 Prečrkovanje makedonskih osebnih lastnih imen v slovenščino
Raziskala sem, kako prevajalci, znanstveniki in novinarji upoštevajo pravila prečrkovanja makedonskih osebnih lastnih imen v slovenščino, kot jih navajajo pravopisi. Poiskala sem različne znanstvene članke, revije, novice in različne zapise na makedonskih in slovenskih spletnih straneh. Osredotočila sem se predvsem na osebna lastna imena znanih oseb ter zemljepisna lastna imena.
Vlada Uroševikj, Uroševik', Uroševič, Urošević
Slovenski pravopis iz leta 1962 predlaga, da se makedonski ќ prečrkuje v k' ali ć. Slovenski pravopis 2001 pa predlaga, da se ќ prečrkuje v ḱ. Če nimamo znaka ḱ, lahko prečrkujemo v k' ali tudi v k. Za primer prečrkovanja ќ pa navaja prav priimek Урошевиќ. Zataknilo pa se je že pri prečrkovanju zgleda, in sicer priimek v pravopisu ni prečrkovan v Uroševiḱ (kot je zapisano v pravilu dve vrstici višje), ampak kot Uroševik (SP 2001: 186–187). V ПМЈ iz leta 2017 pa so cirilični ќ prečrkovali v ḱ ali kj. Prečrkovanje v kj je smiselno, ker se makedonska črka ќ izgovori kot [kj]. Kako pa prečrkujejo priimek književnika v praksi? Na spletni strani beletrina.si (https://beletrina.si/iskanje?q=nevarne+sve%C4%8Danosti, 3. 3. 2021) je poleg
16
naslova Nevarne svečanosti priimek avtorja zapisan s črko ć, torej Urošević. Tudi v arhivu RTV SLO, kjer je dokumentarec o Vladi Uroševiću, je njegov priimek zapisan s črko ć. Na spletni strani cobiss.si (https://www.cobiss.si/, 3. 3. 2021) je pod naslovi njegovih del njegov priimek zapisan kot Uroševiḱ. V antologiji Kar vidijo mačke (2008: 21), v članku Na festivalu poezije v Strugi tudi Alenka Jovanovski (https://misli.sta.si/2668254/na-festivalu-poezije-v-strugi-tudi- alenka-jovanovski, 2. 3. 2021) in v V mesečini svet (2007: 45-53, 153) pa kot Uroševikj. V reviji OtočjeO. (2011: 219) je njegov priimek v glavi strani zapisan kot Urošević, na isti strani nad njegovo sliko pa kot Uroševič. Med raziskovanjem po spletu in v člankih sem ugotovila, da je njegov priimek največkrat zapisan kot Urošević. Razlog, zakaj so za črko ќ našli par ć, je najbrž pravilo iz SP 1962 in zapis Franceta Novšaka v njegovem makedonsko-slovenskem slovarju, in sicer: »Glede izgovorjave ќ in ѓ velja, da ustrezata srbskohrvatskima ć in đ /…/« (Novšak 1982: 7). Najmanj ustrezno je prečrkovanje s črko č, ker je slovenski č v paru z makedonskim ч.
Katica Kulavkova, Kjulavkova, K'ulavkova, Ćulavkova, Čulavkova
V reviji Sodobnost (2001: 204) je priimek makedonske literarne teoretičarke Ќулавкова prečrkovan v Kjulavkova, na spletni strani poiesis.si (https://www.poiesis.si/?s=katica+kulavkova, 3. 3. 2021), kjer je objavljena ena od njenih pesmi Moje strasti, moje sanje, pa je zapisana kot Katica Kulavkova. V mesečini svet (2007:
95) je njen priimek prečrkovan v Kjulavkova. ПМЈ iz leta 2017 predlaga, da črko ќ prečrkujemo v kj ali ḱ.
Olivera Kjorveziroska ali Korveziroska
V reviji Sodobnost (2003: 697) je bila objavljena njena kratka proza z naslovom Hočem zlate verižice, kjer je njen priimek prečrkovan v Kjorveziroska. V antologiji Kar vidijo mačke (2008:
243) je makedonska črka ќ v njenem priimku prav tako prečrkovana v kj. Na seznamu udeležencev Vilenice 2005 (https://vilenica.si/vilenica-2005/udelezenci/, 2. 3. 2021) pa jo najdemo pod imenom Olivera Korveziroska. V reviji OtočjeO. (2011: 177) je njen priimek zapisan s črko č, torej Čorveziroska.
Bogomil Gjuzel, Guzel, G'uzel, Đuzel
Tudi pri prečrkovanju makedonskega pesnika, ki se v izvirniku zapiše Ѓузел, prihaja do različnih rešitev. Slovenski pravopis iz leta 1962 predlaga, da se makedonski ѓ v slovenščino
17
prečrkuje v g', đ ali dj, Slovenski pravopis iz leta 2001 predlaga prečrkovanje v ǵ, g' ali g, ПМЈ 2017 pa v gj ali ǵ – enako kot pri prečrkovanju ќ v kj ali ḱ, je tudi tukaj smiselno tako prečrkovanje, ker se makedonska črka ѓ izgovori kot [gj]. France Novšak je za črko ѓ zapisal:
»Glede izgovorjave ќ in ѓ velja, da ustrezata srbskohrvatskima ć in đ /…/« (Novšak 1982: 7).
Pri prevodu zbirke pesmi Riba smisla iz leta 1985 je prevajalec njegov priimek prečrkoval v Džuzel. V reviji Apokalipsa: revija za preboj v živo kulturo (2006: 3) sta ime in priimek prečrkovana v Bogomil Gjuzel. Na spletni strani Baza slovenskih filmov (https://bsf.si/sl/ime/bogomil-guzel/, 21. 4. 2021) pa je njegov priimek zapisan kot Guzel.
Slave Gjorgjo Dimoski, Gorgo Dimoski in Gjoko Zdraveski
Slovenski pravopis iz leta 1962 predlaga, da se makedonski ѓ v slovenščino prečrkuje v g', đ ali dj, Slovenski pravopis iz leta 2001 predlaga prečrkovanje v ǵ, g' ali g, ПМЈ 2017 pa v ǵ (tradicionalno) ali gj (v uradnih dokumentih). Na e-portalu festivala Dnevi poezije in vina (https://www.stihoteka.com/iskanje?q=Gjoko+Zdraveski, 3. 3. 2021) iz leta 2015 je ime Ѓоко prečrkovano v Gjoko. V Poetikonu (2017: 148) je Славе Ѓорѓо Димоски prečrkovan v Slave Gjorgjo Dimoski in v reviji Apokalipsa: revija za preboj v živo kulturo (2006: 10) Slave Gjorgjo Dimovski. Na e-portalu festivala Dnevi poezije in vina (https://www.stihoteka.com/avtorji/slave-dordo-dimoski, 15. 4. 2021) pa kot Slave Đorđo Dimoski. Spletna stran Dnevi poezije in vina je pri Dimoskem upoštevala slovenski pravopis iz leta 1962, pri prečrkovanju osebnega imena Ѓоко Здравески pa je enaka rešitev kot v ПМЈ 2017.
Gjorge Ivanov
V člankih Trije kandidati za predsednika Severne Makedonije v časopisu Delo, Ivanov novi makedonski predsednik na spletni strani RTV SLO, Novi makedonski predsednik je postal Gjorge Ivanov na spletni strani Dnevnika in Ivanov novi makedonski predsednik na spletni strani 24ur.com (https://www.24ur.com/novice/svet/ivanov-novi-makedonski- predsednik.html, 6. 3. 2021) je cirilska črka ѓ (Ѓорге Иванов) prečrkovana v gj.
Ivan Džeparovski, Djeparoski
V časopisu Dnevnik je v članku Pred dežjem (https://www.dnevnik.si/1042674104, 2. 3. 2021) priimek Џепаровски prečrkovan v Džeparovski, prav tako v reviji OtočjeO. (2011: 224), v reviji Poetikon (2017: 154–155) pa kot Djeparoski. ПМЈ 2017 predlaga prečrkovanje črke џ v latinico tradicionalno kot dž, [dž] je tudi izgovor črke v makedonščini, v uradnih dokumentih
18
pa kot dj; slovenska pravopisa iz leta 1950 in 1962 pa te črke ne obravnavata. Slovenski pravopis iz leta 2001 predlaga naj se črka џ prečrkuje v dž.
Primeri s črkami љ, њ, ѕ in џ
Pravopisa v slovenskem jeziku, ki se ukvarjata s prečrkovanjem teh črk, sta Slovenski pravopis 1, Pravila iz leta 1994 in Slovenski pravopis 2001. Pravopisa predlagata, da љ prečrkujemo v lj, њ v nj, ѕ v dz in џ v dž. Čeprav drugih rešitev, ki jih pravopisa ponujata, ni, včasih v publikacijah zasledimo prečrkovanje џ v dj, tako kot se pogosto prečrkuje črka đ iz hrvaške abecede, ki ima enak izgovor. Primeri, ki jih navajajo v pravopisih pri prečrkovanju teh črk, so Љупка - Ljupka, кампања - kampanja, Мерџан - Merdžan, ѕело – dzelo (SP 2001: 178). Za vsako obravnavano črko je samo en primer.
Primer prečrkovanja črke љ v lj sem našla v članku o smrti makedonske pevke Љупке Димитровске, njeno ime so prečrkovali v Ljupka Dimitrovska (https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/poslovila-se-je-ljupka-dimitrovska/404334, 3. 5. 2021).
Prečrkovanje črke џ v dž sem potrdila v reviji OtočjeO., kjer je Митко Маџунков prečrkovan v Mitko Madžunkov (2011: 202) in v zbirki V mesečini svet, kjer je njegov priimek prav tako prečrkovan v Madžunkov (2007: 79). Enako je tudi s priimkom Кујунџиски, ki je v reviji Sodobnost (2003: 711) prečrkovan v Kujundžiski. Primer za potrditev prečrkovanja њ v nj sta Соња Манџук in Јован Ивањин. Ime in priimek Соња Манџук sta na angleški verziji strani blesok.mk (https://blesok.mk/en/authors/sonja-mandzuk/, 1. 7. 2021) prečrkovana v Sonja Mandžuk. Јован Ивањин pa je pri prevodu zbirke Nijansi prečrkovan v Jovan Ivanjin.
Primera za prečrkovanje črke ѕ v lastnih imenih v praksi nisem našla.
4 Prečrkovanje slovenskih osebnih in zemljepisnih lastnih imen v makedonščino
Celje, Cerklje, Črnomelj, Ljubljana, Ljutomer, Radovljica, Trbovlje …
V makedonskem priročniku ПП avtorice Iskre Panovske-Dimkove je na strani 83 napisano pravilo: »Љ никогаш не се пишува пред е, и и ј (секое туѓо љ пред овие гласови ќе се транскрибира како л)« (Пановска-Димкова 2010: 83). V ПМЛЈ iz leta 1998 pa je v paragrafu 184 zapisano še bolj natančno navodilo: »Во почетокот на името, пред согласката во името и на крајот на името словенечкото lj (коешто во ред позиции претставува два гласа: л и ј) се предава со наше љ /…/« (ПМЛЈ 1998: 81, paragraf 184/a). To bi torej pomenilo, da se
19
pri zapisu krajev Ljubljana in Ljutomer ohrani l + j kot љ, in sicer Ljubljana se prečrkuje v Љубљана in Ljutomer v Љутомер. Slovenski kraji, ki imajo lj na koncu, se v makedonščino prečrkujejo z љ, na primer Črnomelj v Чрномељ.
Naslednja točka paragrafa 184 v istem pravopisu pa navaja še pravilo pri zapisovanju krajev, ki imajo l + j med dvema samoglasnikoma: »Согласната група lj меѓу вокали во името или во завршокот -lje се предава со лј /…/« (ПМЛЈ 1998: 81, paragraf 184/b). To velja za prečrkovanje kraja Celje – Целје. Pravilo potrjujejo še naslednja prečrkovanja imen krajev:
Muljava – Мулјава, Poljane – Полјане, Šepulje – Шепулје. Enako je tudi z zapisom makedonskih besed волја, неволја, фотелја, kjer se ravno tako med samoglasniki ne pojavlja љ.
Če upoštevamo prvo pravilo, ki je zapisano v tem podpodpoglavju, se tudi Radovljica v makedonsko cirilico prečrkuje kot Радовлица, ker se lj nahaja pred črko i.
Še eno pravilo, ki se nahaja pod paragrafom 184, je: »Имињата: Trbovlje, Cerklje, Radomlje, Savlje и сл. (макар што се изговараат на словенечки со посебно l и посебно j) ги предаваме како и сличните и или хрватски имиња, т.е. со л: Трболе, Церкле, Радомле, Савле. /…/«
(ПМЛЈ 1998: 81, paragraf 184/v). Čeprav je pri teh zemljepisnih lastnih imenih lj prečrkovan v л zaradi makedonskega pravopisa, je v pozicijah pred и, е in ј izgovor л v makedonščini enak slovenskemu lj.
V najnovejšem makedonskem pravopisu iz leta 2017 pa je pravilo, ki zanika vse v ostalih pravopisih: »Во словенечкиот јазик не постојат гласовите љ и њ. Lj и nj се изговараат како два посебни гласа. Во македонскиот јазик согласна група lj во сите позиции се предава со љ« (ПМЈ 2017: 247). To pravilo pravi, da pri prečrkovanju ne prihaja do razlik, ampak da se lj vedno prevaja v љ, ne glede na pozicijo v besedi.
Po najnovejšem makedonskem pravopisu naj bi torej vse zgoraj naštete kraje prečrkovali s črko љ. Dva izmed njih sta na primer Celje in Trbovlje – Цеље in Трбовље. Na spletni strani časopisa Нова Македонија je novica z naslovom Панорама / Дискриминација на криминалот, v
katerem je kraj Trbovlje prečrkovan v Трбовље
(https://www.novamakedonija.com.mk/svet/balkan/панорама-186/, 3. 5. 2021). Na isti spletni strani je v članku Словенија започнува со масовно тестирање Celje prečrkovano v Цеље https://www.novamakedonija.com.mk/kovid-19/region-19/словенија-започнува-со-
масовно-тести/, 3. 5. 2021). Na spletni strani vesti.mk je članek Историја за Мешков: Го реши Мотор и првпат влезе во топ-8 во ЛШ, kjer je Celje prečrkovano v Цеље (https://sport1.mk/rakomet/ehf/istorija-za-meshkov-go-reshi-motor-i-prvpat-vleze-vo-top-8- vo-lsh, 3. 5. 2021), na isti spletni strani pa tudi članek Протести во Словенија поради
20
затворањето на училиштата, v katerem je omenjen kraj Trbovlje, ki je prečrkovan v Трбовље (https://vesti.mk/read/article/https%3A%2F%2Flider.com.mk%2Fsvet%2Fprotesti- vo-slovenija-poradi-zatvoranjeto-na-uchilishtata%2F, 3. 5. 2021).
Aleš Debeljak, Nina Kokelj
Med primeri prečrkovanja lj v makedonščino v ПМЈ 2017 sta prav priimka Debeljak – Дебељак in Kokelj – Кокељ.
Slovenska pisatelja Aleš Debeljak in Nina Kokelj imata priimka, kjer se lj nahaja na različnih pozicijah. Po pravopisu iz leta 1998 bi priimek Debeljak morali prečrkovati v Дебелјак, ker se lj nahaja med dvema samoglasnikoma. Po najnovejšem pravopisu (ПМЈ 2017) pa je pravilno prečrkovanje Дебељак. Na spletni strani blesok.mk (http://blesok.mk/mk/authors/алеш- дебељак/, 28. 4. 2021) je njegov priimek prečrkovan v Дебељак. V članku ob smrti Aleša Debeljaka, 29. 1. 2016, na spletni strani okno.mk (https://okno.mk/node/53139, 28. 4. 2021) je njegov priimek prav tako prečrkovan v Дебељак. Še en tak primer je na strani Republike Slovenije, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju (http://www.skopje.embassy.si/index.php?id=1223&L=&tx_ttnews%5Btt_news%5D=29524
&cHash=0fcb61207d7bc5e2bcb288cba129dd29, 28. 4. 2021), kjer je bila 8. 3. 2017 objavljena kratka novica o dogodku v Velesu, kjer je potekala predstavitev antologije sodobne slovenske poezije. Njegov priimek je v novici prečrkovan v Дебељак. Besedila, kjer bi bil njegov priimek prečrkovan v Дебелјак, kot narekuje pravilo v pravopisu iz leta 1998, nisem našla. Delo Sviloprejka Nine Kokelj je bilo prevedeno v makedonščino in na spletni strani polatski.com (https://www.polatski.com/#books/24, 28. 4. 2021), kjer so našteti prevodi, ki jih je založba natisnila, je njen priimek prečrkovan v Кокељ. Tako prečrkovanje je pravilno po pravopisu iz leta 1998 in 2017.
Vsi zgoraj našteti primeri upoštevajo pravilo iz najnovejšega makedonskega pravopisa.
Bohinj, Kranj, Velenje
Za razliko od prečrkovanja slovenskega lj v љ je pri prečrkovanju nj v њ zelo enostavno pravilo.
V makedonskem pravopisu iz leta 1998 je zapisano pravilo: »Согласната група nj (без оглед на тоа дали се изговара како меко н или како нј) се предава со њ /…/« (ПМЛЈ 1998: 82, paragraf 185). Enako pravilo je tudi v ПМЈ iz leta 2017. To potrjuje, da se kraji Bohinj, Kranj in Velenje prečrkujejo v Бохињ, Крањ in Велење. Najnovejši makedonski pravopis iz leta 2017 pravi: »Согласната група nj во сите позиции на зборот се предава со њ« (ПМЈ 2017, 247).
21
Na spletni strani Нова Македонија je članek, v katerem so našteta nekatera slovenska večja mesta. Med njimi je tudi Kranj in Velenje. Kranj je prečrkovan v Крањ, Velenje pa v Велењ (izpustili so črko e, kar pa je najbrž zatipkana napaka) (https://www.novamakedonija.com.mk/kovid-19/region-19/словенија-започнува-со-
масовно-тести/, 3. 5. 2021).
Dragica Potočnjak, Nika Korenjak
Makedonska pravopisa iz leta 1998 in 2017 oba navajata enako pravilo, in sicer da se nj vedno prečrkuje v њ. Po tem pravilu je pravilno prečrkovanje priimkov Potočnjak in Korenjak v Поточњак in Корењак.
V knjigi Prevajanja slovenskih literarnih besedil na lektoratih slovenščine na tujih univerzah je preveden odlomek drame Dragice Potočnjak Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen v makedonščino (Kranjc, Nidorfer Šiškovič 2004: 251). Njen priimek so v knjigi prečrkovali v Поточњак, kar potrjuje upoštevanje pravila tudi v praksi.
V makedonskih spletnih novicah nezavisen.mk sem zasledila članek, ki omenja Niko Korenjak – njen priimek so prečrkovali v Корењак (https://nezavisen.mk/premiera-na-mojot-mazh-vo- slovenija-buzharovska-e-balkanskata-simon-de-bovoar/, 24. 4. 2021). To potrjuje, da se pravilo za prečrkovanje slovenskega nj iz pravopisa v praksi upošteva.
Rijeka
V tem podpodpoglavju se bom dotaknila še prečrkovanja hrvaškega kraja Rijeka, ker v Sloveniji nimamo imena kraja s takim zaporedjem črk, se mi pa zdi, da je dobro izpostaviti tudi, kaj narediti, če se srečamo s podobnim primerom. V makedonskem pravopisu sem našla pravilo: »Буквата ј се испушта и пред е: Радоје – Радое, Видоје – Видое, Миливоје – Миливое, Радивоје – Радивое, Цвијетин – Цвиетин, Ријека – Риека« (ПМЛЈ 1998: 80, paragraf 177/v). Enako trdi tudi Iskra Panovska-Dimkova, ki v svojem priročniku ПП piše, da skupini je in ji v makedonščino prečrkujejo brez j (Пановска-Димкова 2010: 83). To pomeni, da se pri prečrkovanju hrvaškega kraja Rijeka v cirilico, izpusti j.
Na spletni strani Македонски весник sem našla tri članke, ki omenjajo hrvaško Rijeko. Prvi članek je Избрани финалистите за меѓународниот поетски фестивал ''Литературни
искри 2021''
(https://vesti.mk/read/article/https%3A%2F%2Fmakpress.mk%2FHome%2FPostDetails%3F PostId%3D409072, 24. 4. 2021), v katerem je Rijeka prečrkovana v Риека, kot navaja tudi ПМЛЈ iz leta 1998. Drugi članek je članek z naslovom Се стресе Хрватска
22
(https://vesti.mk/read/article/https%3A%2F%2Ffaktor.mk%2Fse-strese-hrvatska, 24. 4. 2021), v katerem prav tako upoštevajo pravilo iz ПМЛЈ 1998. Še zadnji članek pa je Великовски ја оперира дланката, Несторовски повреди колено пред ЕП, kjer pa je Rijeka prečrkovana v Ријека, kar pa ne sledi pravilu iz pravopisa.
Kajetan Kovič in Jelka Reichman
V makedonski jezik je bila prevedena pravljica Maček Muri avtorja Kajetana Koviča z ilustracijami Jelke Reichman. Oba imata zanimivo prečrkovanje imena in priimka. Kajetan Kovič je prečrkovan v Каетан Кович, Jelka Reichman pa v Елка Рајхман (Кович 2017).
V ПМЈ iz leta 2017 je glede prečrkovanja črke j naslednje pravilo: »Буквата ј се пишува пред самогласка е: Jenko – Јенко, Jeglič – Јеглич, Jesenice – Јесенице« (ПМЈ 2017: 247). Po pravilu iz ПМЈ 2017 bi ime Jelka morali prečrkovati v Јелка, vendar so črko j izpustili, verjetno zato, ker obstaja makedonska različica tega imena, in sicer Елка. Ravno o tem pa piše ПМЈПР 1970 na strani 77, pod razdelkom Српскохрватски: »Буквата ј во почетокот на името се чува и при предавањето на македонски: Јелена – Јелена, Јевта – Јевта, Јевтић – Јевтиќ, Јелица – Јелица, Јерко – Јерко (без оглед на тоа што некои од овие имиња на македонски гласат без ј: Елена, Евто и сл.).« Tudi po tem pravilu bi morali ime Jelka prečrkovati v Јелка.
Priimek ilustratorke je nemškega izvora. V slovenščini večinoma ohranjamo originalen zapis tujih imen in priimkov, medtem ko v makedonščini tuja imena in priimke zapisujejo tako, kot jih izgovorijo. V ПМЈ 2017 je v poglavju Транскрипција и транслитерација на туѓите имиња v podpoglavju nemški jezik tabela, kako se v makedonski jezik prečrkujejo različne skupine črk. Za skupino soglasnikov ch, v primeru, da se izgovori kot h, predlaga prečrkovanje v h, na primer Aachen – Ахен (ПМЈ 2017: 198). Za skupino soglasnikov ei pa predlaga prečrkovanje v aj, na primer Meier – Мајер (ПМЈ 2017: 199). Po teh pravilih je pravilno prečrkovanje priimka Reichman v Рајхман.
Kar se tiče prečrkovanja imena Kajetan, se v makedonskem jeziku pri nekaterih makedonskih besedah črke j med a in e ne zapisuje, na primer береа, греалка, живеам, сеалка … (ПМЈ 2017: 12). Obstajata še dve pravili, ki pravita, da se med dvema samoglasnikoma, če je drugi e ali i, ne piše črke j. In sicer: »Меѓу две самогласки, ако е втората и: бои (од боја), змии, иɡеи (од иɡеја), кутии, лишаи (од лишај), музеи (од музеј), обичаи (од обичај), партии, повои (од повој), професии, славеи (од славеј), случаи (од случај), суɡии, турнеи; буи, брои, крои, стои, струи; кои, мои, некои, нечии, никои, ничии, твои, свои, чии« (ПМЈ 2017: 12), ter »Меѓу одделни самогласки: ае – краеви (од крај), чаеви (од чај); ое – мое,
23
некое, никое, свое, секое, твое; ие – вие, ɡосие, конферансие, нечие, ние, ничие, овие, оние, тие, сечие, чие; уе – блуе, ɡуе, чуе; ее – вее, жнее, сее« (prav tam). To so najbrž razlogi, zakaj črke j pri imenu Kajetan niso prečrkovali.
Dovje, Kočevje in Govc, Kogovšek, Pavček
V članku Транскрипцијата на имињата од словенечкиот јазик Lidija Arizankovska odstavek nameni tudi problemu prečrkovanje slovenske črke v v makedonsko pisavo. Problem je namreč v tem, da se v slovenščini v izgovarja kot [u̯], če stoji pred soglasnikom ali na koncu besede. Po makedonskem pravopisu 1998 se slovenski v prečrkuje в v ne glede na izgovor.
Primeri, ki potrjujejo pravilo in nekatere navaja tudi Arizankovska, so: Dovje – Довје, Kočevje – Кочевје, Govc – Говц, Pavček – Павчек, Vovk – Вовк.
Na spletni strani Независен весник sem našla članek z naslovom ''Мојот маж'' на сцена во Словенија: Бужаровска е балканската Симон де Бовоар (https://nezavisen.mk/premiera-na- mojot-mazh-vo-slovenija-buzharovska-e-balkanskata-simon-de-bovoar/, 24. 4. 2021), v katerem so prečrkovana nekatera imena in priimki slovenskih igralk. Na seznamu so med drugim tudi Sabina Kogovšek, Saša Pavček in Petra Govc. Njihovi priimki so zanimivi iz tega vidika, ker se v slovenščini v izgovarja kot [u̯] in pogosto pride do težav pri prečrkovanju.
Prevajalci se sprašujejo, ali te priimke prečrkovati z v ali z u. V članku vidimo, da se upošteva pravilo iz makedonska pravopisa iz leta 1998, ki navaja, da se ohrani zapis z v, in sicer so njihova imena in priimki prečrkovani tako: Петра Говц, Сабина Коговшек in Саша Павчек.
Dončić, Đurić (Đuro) in Ribič
Pogosto je tudi vprašanje, kako prečrkovati priimke, ki imajo na koncu -ič ali -ić. V makedonskem pravopisu iz leta 1998 se v podnaslovu Српски и/или хрватски nahaja pravilo, ki pravi, da »Буквите ђ и ћ се предаваат со ѓ и ќ: Ђаково – Ѓаково, Ђура – Ѓура, Ђорђе – Ѓорѓе; Ћурковић – Ќурковиќ, Ћуприја – Ќуприја, Петровић – Петровиќ, Ђорђевић – Ѓорѓевиќ, Ћирић – Ќириќ, Ћосић – Ќосиќ, Никшић – Никшиќ« (ПМЛЈ 1998: 79, paragraf 176/а). V podnaslovu Словенечки pa piše: »Словенечките презимиња на -ič го предаваме исто со -ич: Ribič – Рибич, Župančič – Жупанчич, Jakopič – Јакопич« (ПМЛЈ 1998: 82, paragraf 186). Enake primere navaja tudi ПМЈ 2017 na strani 246. Glede na napisana pravila, bi se v podnaslovu naštete priimke prečrkovalo takole: Дончиќ, Ѓуриќ (Ѓуро) in Рибич.
Na spletni strani sportski.mk sem našla članek, v katerem je Luka Dončić res prečrkovan v Лука Дончиќ (https://sportski.mk/дончиќ-го-опцу-судијата-на-српски/, 26. 4. 2021), enako tudi na sportm.mk (https://sportm.mk/marka-jugoslavija-ke-ja-prekineshe-dominatsijata-na-sad-vo-
24
kosharka/, 26. 4. 2021). Našla sem tudi dva članka o Branku Đuriću (Đuru), v obeh pa je omenjena tudi njegova soproga Tanja Ribič. Branko Đurić (Đuro) je prečrkovan po pravilu v pravopisu, Бранко Ѓуриќ Ѓуро. V obeh člankih pa pride do razlike med pravilom v pravopisu in dejanskim prečrkovanjem priimka Ribič, v obeh sta namreč ime in priimek prečrkovana v Тања Рибиќ namesto Тања Рибич (https://vistina.com.mk/radio-mileva/poznatiot-akter-i-dal- ime-na-kjerkata-po-jogurt-taa-trgna-po-negovite-stapki-i-ima-nesekojdnevna-ubavina-foto/ in https://vesti.mk/read/article/https%3A%2F%2Fskopje24.mk%2Fso-nea-e-poveke-od-dve- decenii-soprugata-na-branko-gjuric-e-ubavica%2F, 26. 4. 2021).
Iztok Osojnik
Pri prečrkovanju imena Iztok prihaja do dvojnosti, in sicer v knjigi Prevajanja slovenskih literarnih besedil na lektoratih slovenščine na tujih univerzah je makedonščino preveden odlomek iz pesniške zbirke Iz novega sveta avtorja Iztoka Osojnika (Kranjc, Nidorfer Šiškovič 2004: 239). Njegovo ime je prečrkovano v Изток Осојник. Drugi primer pa je prečrkovanje v reviji Sovremenost (2004: 113), kjer je njegovo ime prečrkovano v Исток Осојник.
Makedonska različica imena Iztok je Исток, zato nekateri prevajalci prečrkujejo ime kar v različico v makedonskem jeziku, ob tem pa velja omeniti tudi to, da se po makedonskem pravopisu prilikovanje po zvenečnosti beleži tudi v zapisu, ne le v izgovoru.
Adriana Maraž, Kiar Meško
V monografiji Riznicata na slovenečkata grafika sta imeni Adriana in Kiar prečrkovani v Адријана in Кијар (2006: 175, 176). V makedonskem pravopisu iz leta 2017 je na strani 10 podnaslov Пишување на согласката ј, kjer se nahaja pravilo: »Се пишува ј: во самогласни групи во кои втората самогласка е а: меѓу самогласките и и а: змија, кријам, кријач, материја, материјал, пијам, пијач, пијачка; Илија, Марија, Македонија.« Po tem pravilu se torej tudi v osebnih imenih med samoglasniško skupino vrine črka j. Vendar se mi zdi tako prečrkovanje neposrečeno, ker na nek način spremeni ime – dodajanje ali odvzemanje črk pri imenu ali priimku je dejansko spreminjanje imena in priimka določene osebe.
25
5 Sklep
Pri pregledu pravopisnih pravil za prečrkovanje makedonske cirilične pisave v slovensko latinično in obratno sem opazila, da makedonski in slovenski pravopisi niso usklajeni in v različnih obdobjih ponujajo različne rešitve pri prečrkovanju. Na primer ПМЈ 2017 za črko ѓ predlaga prečrkovanje v ǵ in v uradnih dokumentih v gj, medtem ko SP 2001 predlaga ǵ, g' ali g, nikjer pa ne omenja možnosti z gj. SP 1962 predlaga prečrkovanje še z đ in dj.
Pri črkah љ in њ so v ПМЈ 2017 dosegli enostavno rešitev, in sicer da se slovenska lj in nj prečrkujeta v љ in њ, ne glede na to, v katerem delu besede se nahajata, vendar pa s tem pride do odstopanja od nekaterih pravopisnih pravil, povezanih s pisanjem črke j.
Pri prečrkovanju črk ќ in ѓ se pojavlja kar nekaj težav, predvsem ker pisci upoštevajo različne pravopise. Največ težav je pri prečrkovanju črke ќ. Na primeru Урошевиќ smo videli, da nekateri ќ prečrkujejo v ḱ, nekateri v kj, drugi v č in spet četrti v ć. Najmanj ustrezna je uporaba črke č, ker je rezervirana za prečrkovanje makedonske črke ч. Po SP 1962 je najustreznejša uporaba črk k' ali ć, po SP 2001 ḱ (tudi k' ali k) in po ПМЈ 2017 ḱ ali kj. Upoštevamo lahko kateregakoli od teh pravopisov, pomembno pa je, da smo dosledni pri zapisu.
Pri črki ѓ je manj razhajanj, saj se v praksi večinoma prečrkuje v gj (po ПМЈ 2017). Še ena ustrezna rešitev je iz SP 2001, ki predlaga uporabo ǵ, lahko tudi g' ali g. Res pa je, da je za ljudi, ki teh znakov ne poznajo, ta črka tuja in je ne znajo izgovoriti. Najmanj ustrezna je uporaba đ ali dj (po SP 1962), ker črke đ nimamo v slovenski abecedi.
Črka џ se po SP 2001 prečrkuje kot dž, po ПМЈ 2017 pa kot dž ali dj. Pravopisa sta v praksi upoštevana. Prav tako se upoštevajo pravila pri črki ѕ, ki je po SP 2001 in ПМЈ 2017 prečrkovana v dz.
V ПМЛЈ 1998 in ПМЈ 2017 je pravilo, da se -ič prečrkuje v -ич in -ić v -иќ. To pravilo se v praksi bolj ali manj dosledno upošteva za prečrkovanje -ić v -иќ, manj pa se upošteva pri prečrkovanju -ič v -ич – tukaj prihaja do odstopanj, in sicer nekateri -ič prečrkujejo kar v -иќ.
Po ПМЛЈ 1998 se upošteva prečrkovanje v v в, brez izjeme. Enako ПМЛЈ 1998 in ПП 2010 predlagata izpuščanje j med i in e, pravilo je v večini primerov upoštevano (našla sem samo en članek, kjer je bil j v lastnem imenu Rijeka ohranjen).
Po ПМЈ 2017 med a in e ni j, to se pri prečrkovanju imena Kajetan tudi upošteva. Dilema pa je pri imenu Jelka, ПМЛПР 1970 pravi, da imen ne bi smeli spreminjati, čeprav obstajajo makedonske različice. S tem pravilom bi se strinjala, ker če je ženski ime Jelka ni isto kot Елка
26
– ime je skupek črk in vsaka črka je tam z razlogom. Po Panovski-Dimkovi med i in a mora biti j, torej Adriana in Kiar v Адријана in Кијар. Pravilo je sicer upoštevano v rabi, vendar mislim, da dodaten j spremeni ime, ki je identiteta nekega človeka. V slovenščini obstajata različici imena z j in brez.
ПМЈ 2017 ima veliko več prostora namenjenega prečrkovanju v različne pisave in zato je razlaga tudi bolj poglobljena, obširna in jasna. V SP 2001 je prečrkovanju makedonske pisave namenjena približno ena tretjina strani, za vsako od obravnavanih črk pa je samo en primer, kar je bistveno premalo, če želimo postaviti jasna pravila z ustreznimi zgledi.
Zdi se mi, da makedonski pisci veliko bolj upoštevajo ПМЈ 2017 in se zgledujejo po ponujenih rešitvah. SP 2001 je manj natančen pri ponujanju rešitev in ker morajo zato pisci iskati rešitve tudi drugod, lahko v različnih besedilih vidimo različna prečrkovanja istih lastnih imen.
Pomembno se mi zdi, da poznamo pravila tako slovenskih kot tudi makedonskih pravopisov, ker le tako lahko ustrezno rešimo prevodno zagato. Makedonski pravopis je mlajši od zadnjega slovenskega pravopisa in zato tudi pomemben. Zadnji slovenski pravopis je izšel leta 2001 in mislim, da je čas za novo, prenovljeno izdajo. Bilo bi dobro, da v naslednjem SP razširijo, poglobijo, predvsem pa uskladijo poglavje o prečrkovanju.
27
6 Резиме
Во дипломскиот труд ги разгледав сите правописи што содржат правила за транслитерација од македонската кирилица на словенечка латиница и обратно. Тие се Slovenski pravopisi од 1950, 1962, 1994 и 2001 година те Правопис на македонскиот литературен јазик со правописен речник од 1970 година, Правопис на македонскиот литературен јазик од 1998 година и Правопис на македонскиот јазик од 2017 година.
Исто така ги користев Практикум по правопис со правоговор на македонскиот литературен јазик, II дополнето издание, автор е Искра Пановска-Димкова, од 2010 година, и статијата Транскрипција на имињата од словенечкиот јазик, автор е Лидија Аризанковска, во публикацијата Литературен збор: списание на Сојузот на друштвата за македонски јазик и литература 1-2, год. 48, од 2001 година. Се обидов да најдам решенија за транслитерирање на проблематичните букви, и македонските и словенечките. Се фокусирав пред сѐ на Правописот на македонскиот јазик од 2017 година (ПМЈ 2017) и Slovenski pravopis од 2001 година (SP 2001), бидејќи тие се најнови.
Проблемот е главно во тоа што македонскиот и словенечкиот правопис не се усогласени и нудат различни решенија за транслитерација во различни периоди.
ПМЈ 2017 за буквата ѓ предвидува транслитерација во ǵ и во официјалните документи во gj, додека SP 2001 предлага ǵ, g' или g, но никаде не се споменува можноста со gj.
Slovenski pravopis 1962 предвидува и транслитерација во đ и dj.
Иако постојат различни транслитерации, сметам дека најдоброто решение за транслитерација на буквата ќ е kj, може да биде и ć (по ПМЈ 2017 и Аризанковска 2001).
А за транслитерација на ѓ најдобро е да се транслитерира во gj (по ПМЈ 2017). Ова ми се чини дека е најдобро решение затоа што е транслитерација во оглед на изговор – овие две решенија се, според мое мислење, најблиску до македонскиот јазик. Примери во пракса за буквите ќ беа Влада Урошевиќ, Катица Ќулавкова и Оливера Ќорвезироска а за ѓ беа Богомил Ѓузел, Славе Ѓорѓо Димоски, Ѓоко Здравески и Ѓорге Иванов.
Постојат доста проблеми со транслитерацијата на буквите ќ и ѓ, главно затоа што се следат различни правописи. Најмногу проблеми има со буквата ќ. Во случајот на Урошевиќ видовме дека некои ќ транслитерираат во ḱ, некои во kj, други во č и четврти во ć. Употребата на буквата č е најмалку соодветна бидејќи е резервирана за транслитерација на македонската буква ч. Според SP 1962 најсоодветната е употреба буквите k' или ć, според SP 2001 ḱ (исто така k' или k) и според ПМЈ 2017 ḱ или kj. Можеме
28
да се решиме за која било од понудените можности, но битно е да бидеме доследни во пишувањето.
Најмалку проблеми има со буква ѓ, бидејќи во пракса главно се користи gj (според ПМЈ 2017). Друго соодветно решение е од SP 2001, кое предлага употреба на ǵ, исто така може да биде g' или g. Ама за луѓето кои не ги знаат овие знаци, оваа буква е туѓа и тие не знаат како да ја изговорат. Употребата на đ или dj (според SP 1962) е најмалку соодветна, бидејќи буквата đ ја нема во словенечката азбука.
Буквата џ според SP 2001 се транслитерира како dž и според ПМЈ 2017 како dž или dj. Во пракса се почитуваат овие правила. Исто така се почитуваат правилата за буквата ѕ која според SP 2001 и ПМЈ 2017 се транслитерира како dz. За транслитерација на буквата џ е најдобро да се транслитерира во dž (по ПМЈ 2017), бидејќи соодветствува на изговорот на оваа македонска буква.
Во ПМЛЈ 1998 и ПМЈ 2017 правилото е дека -ič се транслитерира во -ич и -ić во -иќ. Во пракса ова правило е доследно применето при транслитерацијата на -ić во -иќ, а помалку при транслитерација на -ič во -ич – тука има отстапувања, некои -ič транслитерираат во - иќ (на пример Ribič – некои транслитерираат како Рибиќ наместо Рибич).
За словенечките lj и nj беше постигнато едноставно решение во ПМЈ 2017 – да се транслитерираат во љ и њ, без оглед во кој дел од зборот се наоѓаат, што е во спротивност со македонското правописно правило дека пред е, и и ј и меѓу два вокала нема љ.
Проверив како во пракса се трансплантираат имињата на словенечките градови Celje, Cerklje, Črnomelj, Ljubljana, Ljutomer, Trbovlje и Radovljica, како и презимињата Debeljak и Kokelj.
Според ПМЛЈ 1998 се почитува транслитерацијата v во в, без исклучок. Исто така ПМЛЈ 1998 и ПП 2010 сугерираат изоставување на ј помеѓу и и е, правилото се почитува во повеќето случаи (најдов само еден напис каде ј беше зачувано во името Риека).
Според ПМЈ 2017 помеѓу а и е нема ј, што (во неколку примери од пракса) се зема предвид при транслитерацијата на името Kajetan (Каетан). Дилемата е со името Jelka.
ПМЈ 2017 налага дека ј треба да пишуваме пред самогласка е, а ПМЛПР 1970 вели дека имињата не треба да се менуваат, иако постојат македонски верзии. Јас би се согласила со ова правило, затоа што името Јелка не е исто како Елка – името е збир букви и секоја буква е таму со причина. Слична дилема постои и со името Iztok – некои тоа име го
