• Rezultati Niso Bili Najdeni

 Univerza v Mariboru

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share " Univerza v Mariboru"

Copied!
35
0
0

Celotno besedilo

(1)

Univerza v

Mariboru

Komisija za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti (v nadaljeva- nju) na Univerzi v Mariboru (v nadaljevanju) je izhodišˇca za svoje aktivnosti v letu opredelila s svojim letnim programom dela, ki ga je sprejela na svoji. redni seji dne.., sprejel pa ga je tudi Senatna svoji redni. seji dne...

V nadaljevanju navajamo najpomembnejše aktivnosti /v letu.

Opravljena ponovna samoevalvacija izobraževalnega procesa ˇclanicUM

Claniceˇ so v letu v okviru za to doloˇcenih delovnih skupin za evalvacijo opravile delno samoevalvacijo – ponovno samoevalvacijo izo- braževalnega procesa po naslednjih osnovnih kriterijih: študijski programi (organizacija, pouˇcevanje in študij, študijske ankete), študenti, pedagoško osebje, prostori in oprema ter financiranje. Tovrstno samoevalvacijo po navedenih priporoˇcilih so ˇclaniceže opravile v letu, na podlagi ponovne samoevalvacije pa bo mogoˇce letošnje rezultate primerjati s ti- stimi izpred dveh let, hkrati pa bo s tem tudi olajšana sledljivost z rezultati akcijskih naˇcrtov posameznih ˇclanic  iz leta . Strokovna služba

 je izdelala tudi vprašalnik o zaposljivosti diplomantov, ki je name- njen tako visokošolskim zavodom kot tudi delodajalcem, in priporoˇcala ˇclanicam, da rezultate izpolnjenih vprašalnikov vkljuˇcijo v omenjeno samoevalvacijo. Vanjo naj bi ˇclanice vkljuˇcile še izvedbo študentskih anket.

Na podlagi delne samoevalvacije so ˇclanice pripravile samoevalva- cijska poroˇcila, ki so jih potrdili Senati ˇclanic . Žal Senati treh ˇclanic



(2)

Univerza v Mariboru

niso obravnavali oz. potrdili samoevalvacijskih poroˇcil (ˇcetudi so bile tovrstne samoevalvacije tudi tam izvedene), tako da se z rezultati ponovne samoevalvacije izobraževalnega procesa ˇclanic /ni mo- gla seznaniti, kot je to bilo naˇcrtovano, prav tako tudi ne Senat. Iz tega razloga tudi v tem poroˇcilu ne moremo podrobneje komentirati izsledkov opravljene delne samoevalvacije ˇclanic.

Priˇcetek aktivnosti novoustanovljeneKOKU

Ker je mandat ˇclanom  medtem potekel, je Senat  na svoji

. redni seji dne.. imenoval novo Komisijo za ocenjevanje ka- kovosti Univerze (v nadaljevanju ). Predsednik  je postal dr.

Danijel Rebolj, izredni profesor s Fakultete za gradbeništvo , sicer ˇclan  v njenem zadnjem mandatu.  je bila konstituirana za mandatno dobo štirih let, torej do... V manjkata še dva predstavnika študentov, ki pa se bosta delu komisije pridružila skladno s posredovanimi predlogi Študentskega sveta  ter imenovanjem Senata

.

Novooblikovana  se je prviˇc sestala na svoji . redni seji dne

.. in sprejela veˇc sklopov izhodišˇc za svoje aktivnosti v študij- skem letu / (operativne – kratkoroˇcne, letne, strateške). Med njimi želijo izpostaviti predvsem pripravo modela tehniˇcno dovršene in uporabniško prijazne študentske ankete po vzorcu evropsko primerljivih univerz s posebnim poudarkom tudi na anketiranju delodajalcev ter zago- tovitvi javnost rezultatov študentskih anket. V ta namen je bila zadolžena delovna skupina (prof. dr. Marjan Pivka, prof. dr. Marko Ferjan in doc.

dr. Slavko Cvetek), da do.. pripravi predlog novih anket, ki bi bile vsebinsko in tehniˇcno ustreznejše od obstojeˇcih. Tudi ˇclaniceso v zvezi s tem pozvali, naj posredujejo svoje pripombe in komentarje na obstojeˇco študentsko anketo.

Claniˇ so se seznanili z ugotovitvijo strokovne službe, da so bili sprejeti sklepi prejšnje  v glavnem realizirani, v izvajanju pa sta ostala dva sklepa, in sicer. »follow up« obisk  s strani European University Association (), ki je ponovno preložen (v leto) ter.

ponovni poziv Senatom posameznih ˇclanic(,,), naj na svo- jih sejah ˇcimprej (v januarju) potrdijo poroˇcila o opravljeni ponovni samoevalvaciji izobraževalnega procesa v letu.

je ˇclanicamnaložila, naj na podlagi navodil izdelajo poroˇcila o svojih aktivnostih v letuter jih do..posredujejo.



(3)

Univerza v Mariboru

Predsednik , prof. dr. Danijel Rebolj je predlagal, naj bi ˇclani

med seboj komunicirali v obliki foruma na spletu. Strokovna služba

 je preverila takšno možnost sodelovanju pri Raˇcunalniškemu centru

, ki je poskrbel za tehniˇcno oblikovanje foruma, ki pa bo vsebinsko zaživel v letu.

SodelovanjeKOKVD/KOKUzNKKVŠ

Izmed ˇclanov/so prof. dr. Boris Aberšek in prof. dr. Danijel Rebolj (kot ˇclana) ter prof. dr. Ivan Rozman in prof. dr. Franci ˇCuš (kot stari oz. novi predsednik) tvorno sodelovali pri delu , predvsem s posredovanjem pobud  za uskladitev sistema kakovosti na naci- onalnem nivoju z evropskimi primerljivimi modeli ter izdelavo osnutka predloga spremembe. ˇclena Zakona o visokem šolstvu.

Sodelovanje ˇclanov KOKVD/KOKUv procesu informiranja o delovanju sistemov kakovosti v razvitih evropskih državah

V skladu s planom aktivnosti je v sodelovanju z prevzela skrb za izobraževanje svojih ˇclanov na podroˇcju ocenjevanja kvalitete vi- sokošolske dejavnosti v obliki predavanj oz. delavnic z domaˇcimi ter tu- jimi strokovnjaki na podroˇcju kakovosti v visokem šolstvu. Naj izposta- vimo najodmevnejša dogodka:

.. so se ˇclani  v Mariboru udeležili mednarodne de- lavnice »Peer Groups and Peer Review (Nature, Elements and Tasks)«, ki jo je vodil Prof. Dr. Dr. h. c. Klaus D. Wolff, predstojnik 

(Akkreditierungs-, Certifizierungs- und Qualitätssicherungs-Institut) iz nemškega Bayreutha.

Claniˇ so ..v Mariboru sodelovali na odmevni med- narodni delavnici »and the Agenda for European Quality Assurance after Berlin«, ki jo je vodil Dr. Christian Thune, predsednik(Euro- pean Network for Quality in Higher Education) in izvršni direktor 

(Danish Evaluation Institute).

»Follow up« evalvacijaUMs straniEUAv letu

Senatje na priporoˇciloizglasoval sklep o ponovni ocenitvi

s strani European University Association (), ki je leta (takrat še pod imenom) že opravila institucionalno evalvacijo, konec leta



(4)

Univerza v Mariboru

pa naj bi sledil še njihov »follow up« obisk. Zaradi volilnega leta 

ter drugih objektivnih razlogov (priprave na spremembe v organiziranosti univerzitetne uprave) po rektorskih volitvah je bilo soglasno dogovorjeno, da se »follow up« obisknaprestavi v leto.



(5)

Univerza v Mariboru

Ekonomsko- poslovna fakulteta

Opis aktivnosti samoevalvacije dodiplomskega študija

Samoevalvacija dodiplomskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti () v letuje ˇcetrta tovrstna samoevalvacija, izvedena na. Prva je bila na pobudo tedanjega vodstva  izvedena leta , njeno po- roˇcilo je bilo tudi predmet presoje zunanjih ocenjevalcev, financirano s strani Phare programa, v letih  in je bilo dopolnjeno z insti- tucionalno samoevalvacijo. V prvo samoevalvacijo izobraževanja je bilo vkljuˇceno veliko zaposlenih in študentov, izvedena je bila tudi anketa med diplomanti.

Zadnja samoevalvacija dodiplomskega študija naje bila izvedena v posebnih okolišˇcinah, povezanih z zamenjavo vodstva fakultete. Komisija za ocenjevanje kakovosti, ki je organizirala in koordinirala samoevalva- cijske aktivnosti in pripravila poroˇcilo o samoevalvaciji, je bila imeno- vana šele sredi marca, zato je bila samoevalvacija izvedena v izjemni ˇcasovni stiski. Njen osrednji namen je bil globalno oceniti spremembe kakovosti izobraževanja na  od samoevalvacije v letu  oz. , predvsem na rednem študiju. Z njo so skušali uresniˇciti naslednje cilje:

izvesti anketo med veˇcjim delom rednih študentov in zaposlenih ter s tem sprožiti samoocenjevalne aktivnosti (vzdušje in klimo) med ˇcim veˇcjim številom sodelujoˇcih v izobraževalnem procesu, razkriti glavne prednosti in slabosti na podroˇcju kakovosti pedagoškega procesa in opredeliti naj- nujnejše ukrepe za izboljšanje kakovosti in njenega spremljanja, predvsem



(6)

Univerza v Mariboru

pa razkriti kljuˇcna podroˇcja za nadaljnje samoocenjevalne dejavnosti. Za- radi ˇcasovne omejitve so se oprli na obstojeˇce podatkovne podlage in na podatke, ki so jih pridobili z anketiranjem rednih študentov prvih in zadnjih letnikov obeh dodiplomskih študijskih programov in zaposlenih preko interneta.

Poroˇcilo so pripravili ˇclani komisije za ocenjevanje kakovosti : dr.

Bojana Korošec, predsednica komisije, koordinatorica samoevalvacije in urednica poroˇcila, dr. Jani Bekö, dr. Mojca Duh, dr. Klavdij Logožar, dr.

Boris Snoj, Simona Sternad in dr. Polona Tominc. V procesu samoevalva- cije je neposredno in posredno sodelovalo veliko število rednih študentov in zaposlenih, in sicer:

. z mnenji, posredno, preko anket:

• redni študenti prvih letnikov obeh dodiplomskih programov (,% prviˇc vpisanih v tem letu) in zadnjih letnikov obeh pro- gramov (,% prviˇc vpisanih v študijskem letu/),

• redno zaposleni pedagoški delavci (,%),

• nepedagoški delavci (%);

. z zagotavljanjem podatkov za posamezne dele poroˇcila:

• iz vodstva fakultete – prof. dr. Milan Jurše, prodekan za pedagoške zadeve,

• iz strokovnih služb – Marijana Tiršek, mag. Zdenka Petermanec, Milenka Šabeder, mag. Sanja Kocijan, Vera Janžekoviˇc, dr. Marjan Pivka, Hinko Mesarec, dr. Vojko Musil.

Samoevalvacijsko poroˇcilo sta obravnavala Komisija za študijske zadeve dne..in Senat dne .., ki ga je tudi sprejel, potrdil, posredoval v obravnavo posameznim katedram ter pozval vse v poroˇcilu zadolžene nosilce za izvedbo predlaganih ukrepov. Po izvedeni samoeval- vaciji je bilo celotno poroˇcilo objavljeno na spletni strani.

Povzetek ugotovitev in predlaganih ukrepov

V izvedenem procesu samoevalvacije (rednega) dodiplomskega izobraže- vanja naje bilo mogoˇce ugotoviti/potrditi kar nekaj prednosti ali/in ugodnih premikov na tem podroˇcju delovanja. Naj jih nekaj povza- memo: mednarodna primerljivost programov in že izvedena mednaro- dna evalvacija dodiplomskega izobraževanje, dobra organiziranost obeh



(7)

Ekonomsko-poslovna fakulteta

programov, urejenost in preglednost sistema obvešˇcanja študentov o pro- gramu in njegovi izvedbi, raznolikost uporabljenih metod in tehnik pou- ˇcevanja, izpopolnjevanje študijske literature in poveˇcana raba sodobnih metod in tehnike pri pouˇcevanju in komuniciranju s študenti, urejen sistem rednih pogovornih ur, ugodna ocena študentov o pripravljenosti uˇciteljev in sodelavcev za pomoˇc, relativno visoka stopnja rabe formalno bolj objektivnih metod ocenjevanja, dokaj ugodna kadrovska struktura za izvajanje pedagoškega procesa, visoka kakovost knjižniˇcnih storitev, po- veˇcanje obsega mednarodne izmenjave študentov in organiziranje med- narodne pisarne, stroga in natanˇcno definirana pravila za napredovanje v višje letnike, možnost hitrejšega napredovanja najboljših študentov.

A niˇc ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Ta misel jih je vodila pri izvedbi samoevalvacije dodiplomskega izobraževanja in pri oblikova- nju predloženega poroˇcila. Zato v nadaljevanju izpostavljajo ugotovitve o kljuˇcnih slabostih in glavnih predlogih aktivnosti. Samo slednjih (z opre- delitvami odgovornih oseb in rokov uresniˇcevanja) so v posameznih toˇc- kah poroˇcila opredelili skupno preko, zato je v nadaljevanju strnjenih le nekaj kljuˇcnih slabosti in predlogov.

Kljuˇcne slabosti:

• kasnitev pri nujni razvojni prenovi obeh dodiplomskih progamov,

• premalo sistematiˇcnega andragoško-pedagoškega izobraževanja in usposabljanja in spodbujanja za rabo sodobnih metod in pripomoˇc- kov za pouˇcevanje,

• kritiˇcno mnenje študentov o korektnosti ocenjevanja,

• vse slabša struktura vpisanih rednih študentov glede na predizo- brazbo, zmanjševanje interesa za univerzitetni študij in podaljševanje povpreˇcnega trajanja študija,

• premalo vkljuˇcevanja primerov iz prakse ter strokovnjakov iz prakse,

• premalo stikov z diplomanti,

• premalo sodelovanja med uˇcitelji razliˇcnih predmetov, med kate- drami in s prakso pri izvedbi pedagoškega procesa,

• poveˇcevanje problemov z goljufanjem na izpitih,

• nizka raven urejenosti prostorov in slaba opremljenost s sodobnimi pripomoˇcki za pedagoški proces,

• poslabšanje podatkovno/informacijske podpore za analize uˇcinkovi- tosti in uspešnosti izobraževanja z opustitvijo lastnega in prehodom



(8)

Univerza v Mariboru

na univerzitetni sistem ter z opustitvijo lastnega rednega anketiranja študentov in prehod na univerzitetno anketiranje preko spleta,

• nefinanciranje dela rednega pedagoškega procesa iz proraˇcunskih vi- rov, netransparenten naˇcin gospodarjenja z neproraˇcunskimi sredstvi in neustrezen interni sistem nagrajevanja pedagoškega dela.

Glavni predlogi aktivnosti:

• zaˇceti prenovo dodiplomskih programov,

• podrobneje prouˇciti naˇcin in kriterije ocenjevanja na izpitih in obli- kovati minimalne standarde ocenjevanja,

• vzpostaviti sistem rednega pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja in izpopolnjevanja na podroˇcju rabe sodobne informacijske tehno- logije in tehnike,

• spodbujati povezave s prakso v okviru izvedbe pedagoškega procesa,

• prouˇciti možnosti za uvedbo tutorstva, organiziranega svetovanja študentom in poveˇcati obseg obveznih pogovornih ur in drugih oblik rednega komuniciranja s študenti,

• izboljšati univerzitetni informacijski sistem, da bo zadovoljeval potrebe njenih ˇclanic,

• ponovno vzpostaviti lasten informacijski sistem o izobraževanju,

• ponovno vzpostaviti sistem rednega anketiranja študentov oz. izbolj- šati uˇcinkovitost obstojeˇcega, redno anketirati tudi diplomante in obˇcasno delodajalce,

• izboljšati tekoˇce vzdrževanje prostorov in opreme za potrebe peda- goškega procesa,

• vzpostaviti transparenten sistem naˇcrtne porabe neproraˇcunskih sredstev  za izboljšanje opremljenosti za potrebe pedagoškega procesa in izboljšati interni sistem nagrajevanja pedagoškega dela,

• prouˇciti organiziranost in racionalnost izvedbe procesov nepedago- ških dejavnosti, ki podpirajo izvedbo pedagoškega procesa.



(9)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko

Komisija za zagotavljanje kakovosti Fakultete za elektrotehniko, raˇcunal- ništvo in informatiko () je opravila samoevalvacijo izobraževalnega procesa po navodilih Komisije za ocenjevanje kvalitete visokošolske de- javnosti. Predlagana je bila naslednja oblika poroˇcila:obravnavanje štu- dijskih programov, analiza pouˇcevanja, analiza izvajanja pedagoškega procesa, struktura pedagoškega osebja, zasedenost prostorov in financiranje pedagoškega procesa.

Obravnavanje študijskih programov v smislu analize strukture študij- skih programov, analiza razmerja med splošnimi, strokovnimi in izbirnimi predmeti, analiza interdisciplinarnost študijskih programov ter razloge za spreminjanje le-teh.

Pri analizi pouˇcevanja so se koncentrirali na metode pouˇcevanja, pedagoško-andragoško usposobljenost uˇciteljev, ustreznost in dostopnost študijske literature, vkljuˇcevanje študentov v raziskovalno delo ter veliko- sti in ustreznosti skupin pri predavanjih in vajah.

Kot centralni prispevek k analizi pedagoškega procesa so opravili ana- lizo prehodnosti študentov iz nižjih v višje letnike. Iz statistiˇcnih podatkov, dostopnih iz baze študentov, so ocenili odstotke prehodnosti med letniki ter povpreˇcno trajanje študija na fakulteti po razliˇcnih smereh (univerzi- tetni in visokošolski strokovni programi).

Pregledali so tudi strukturo pedagoškega osebja, ustreznost nastavitev, ustreznost pedagoških obremenitev in ustreznost izvolitev.

Pedagoški processe izvaja na veˇc lokacijah v Mariboru. Pregledali



(10)

Univerza v Mariboru

so »obremenitve« vseh uporabljanih predavalnic in laboratorijev ter tudi ustreznost prostorov za profesorje in asistente.

Pri financiranju pedagoškega procesa so pregledali dohodke fakultete na zaposlene in po številu vpisanih študentov. Pregledali so tudi sredstva za amortizacijo in.

Pregledani so bili vsi študijski programi, ki se izvajajo na:

• univerzitetni študijski program Elektrotehnika in Gospodarsko inže- nirstvo,

• univerzitetni študijski program Telekomunikacije,

• univerzitetni študijski program Raˇcunalništvo in informatika,

• univerzitetni študijski program Medijske komunikacije,

• visokošolski strokovni študijski program Elektrotehnika,

• visokošolski strokovni študijski program Raˇcunalništvo in informa- tika.

Na vseh programih je še mogoˇce izbrati smeri študija, kar je razvidno iz samoevalvacijskega poroˇcila.

Pri dodiplomskemštudiju so opazovali prehodnosti med letniki. Na pod- lagi statistiˇcnih podatkov so ugotovili »ozka grla«. Ugotovili so tudi pro- storske probleme, ki so izraziti pri izvajanju raˇcunalniških predmetov v prvih letnikih vseh študijskih programov.

Na izrednem dodiplomskem študiju so opazovali aktivnosti samo na vi- sokošolskem strokovnem segmentu, saj se univerzitetni študij na izvaja.

Namenijo, da je študij organiziran zgledno in omogoˇca študentom kontinuirani študij.

Pri podiplomskem študijuso v zadnjem letu zmanjšali število izpitov in organizirali predavanja pri štirih predmetih. Aktivnosti v tej smeri še ve- dno potekajo.

Po obravnavi na sejah Senataje komisija poroˇcila posredovala or- ganom . Poroˇcilo je obravnavala tudi Komisija za študijske zadeve in je pri vseh identificiranih problemih sprejela ukrepe. Med temi ukrepi je bila predlagana izboljšava tutorskega sistema, saj se študenti na obsto- jeˇcega neustrezno odzivajo. Spremenjeni so bili tudi nekateri prehodni pogoji za napredovanje v višje letnike z namenom izboljšanja (skrajšanja) ˇcasa celotnega študija na .

Za strukturo pedagoškega osebja so ugotovili, da je ustrezna, mlajšim sodelavcem pa svetujejo permanentne obiske raznih pedagoških seminar- jev.



(11)

Fakulteta za elektrotehniko, raˇcunalništvo in informatiko

Zasedenost prostorov je velika. Iz samoevalvacijskega poroˇcila je raz- vidna obremenitev raˇcunalniških uˇcilnic v prvih letnikih. Senat  je sprejel ukrepe, da ta problem razreši. Kabineti za asistente so neustrezni, saj jih veˇc asistentov deli isti prostor. Rešitev tega problema bo zagotovo gradnja novih kapacitet.



(12)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za gradbeništvo

Aktivnosti

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za gradbeništvo () in njeni ˇclani so v letuopravljali veˇc nalog, ki so neposredno ali posre- dno vezane na predmetno podroˇcje komisije. Te so predvsem:

• priprava samoevalvacijskega poroˇcila na podlagi priporoˇcila o po- novni izvedbi samoevalvacije izobraževalnega procesa,

• sodelovanje v delovni skupini za prenovo študijskih programov,

• razvoj tutorskega sistema,

• sodelovanje v Komisiji za študijske zadeve ter še nekatere druge.

V letu  je Komisija pristopila k pripravi samoevalvacijskega po- roˇcila, a ga ni uspela dokonˇcati v priporoˇcenem roku (o ˇcemer je pisno obvestila predsednika Komisije za ocenjevanje kvalitete visokošolske de- javnosti na Univerzi v Mariboru). V jeseni  je prišlo v kontekstu novega mandatnega obdobja vodstva fakultete do imenovanja nove Ko- misije, ki je s svojim delom priˇcela takoj po primopredaji in je pripra- vila priporoˇceno samoevalvacijo. Samoevalvacijsko poroˇcilo je na seji dne

..potrdil Senat, nakar je bilo dne..poslano Univerzi v Mariboru in Nacionalni komisiji za kvaliteto visokega šolstva.

Opis stanja

Zadnja samoevalvacija pedagoškega procesa na je bila narejena v letu

. Takratno poroˇcilo je vsebovalo predvsem nabor problemov, kot jih



(13)

Fakulteta za gradbeništvo

je Komisija uspela identificirati pri subjektih celotnega izobraževalnega procesa (predvsem študenti in uˇcitelji). Takratnemu poroˇcilu je manjkala resna analiza »kaj meni trg« in »kaj menijo diplomanti«. Pristop k delu v letuje torej bil:

• pregledati, kaj se je spremenilo od leta; ali so odpravljene ugo- tovljene slabosti,

• dodati rezultate anket diplomantov in delodajalcev,

• zaznati izzive spremenjenih razmer in podpirati izvajanje prenov.

Ugotovljeno je bilo, da se nekatere šibkosti tudi v letih in 

niso spremenile. To so predvsem:

struktura novincev:še vedno se na študijske programe vpisujejo no- vinci z nizko zakljuˇcno oceno ali iz srednjih šol, ki niso ravno naj- boljša podlaga za študij gradbeništva ali prometa,

osip:nizka prehodnost iz prvega v drugi letnik je ostala (poskus, da bi ta problem rešili z manjšim številom vpisnih mest, se je izjalovil),

dolžina študijase ni skrajšala.

Za izboljšanje stanja teh pokazateljev, ki so delno tudi posledica spre- menjenega sistema družbenih vrednot in ne samo slabost fakultete, je

izvajala naslednje ukrepe: vpeljevanje sistema tutorstva, aktivnejše delo Komisije za tisk, motiviranje pripravljanja in izdajanja spletnih gradiv, šir- jenje ponudbe mednarodnih aktivnosti ter še nekatere druge.

Drugi splet problemov je povezan z materialnim ozadjem izvajanja pe- dagoškega dela. Razmerje med številom študentov in številom sistemati- ziranih pedagoških delavcev se ni bistveno spremenilo. Velik del pedago- škega procesa še vedno izvajajo zunanji sodelavci, praviloma brez sistem- skih virov za honoriranje njihovega (prepotrebnega) dela. Bilo je veliko aktivnosti za odpravo teh problemov, ki so izzvenele v priˇcakovanje re- forme financiranja. Opremljenost predavalnic, laboratorijev in knjižnice se sicer izboljšuje, a ne v zadostnem obsegu. Še vedno je prisotno akutno pomanjkanje prostorov za delo v projektnih skupinah. Tudi pri izvedbi mednarodnih študentskih projektov oz. delavnic, morajo gostovati.

Obsežna analiza trga delodajalcev za njihove diplomante ter analiza iz- kušenj diplomantov , ki je bila izvedena v študijskem letu/, sta dva izmed stebrov procesa prenove študijskih programov. Diplomanti so se na anketo odzvali v velikem številu ter ocenjevali tako uporabnost kot zahtevnost ponujenih vsebin kakor tudi identificirali manjkajoˇce (pa tudi odveˇcne) vsebine. Pripravljena je bila tudi primerjalna analiza soro-



(14)

Univerza v Mariboru

dnih študijskih programov na veˇcjem vzorcu uglednih evropskih fakultet.

Obe anketi dajeta legitimnost posegom v procesu prenove študijskih pro- gramov. Delodajalci so na delovnih sreˇcanjih s predstavniki opozorili na potrebo po premiku nekaterih poudarkov pri izobraževanju. Splo- šno zaznan problem (izziv) je, kako pravilno uravnotežiti teoretiˇcna in strokovna znanja in kako umestiti razliˇcne stopnje (univerzitetni, visoki strokovni) v regulativo in poslediˇcno na trg delovne sile. Zaposljivost di- plomantovje dobra.



(15)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Opis aktivnosti samoevalvacije

Na . seji Komisije za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na

 je bil sprejet sklep o ponovni samoevalvaciji izobraževalnega procesa na njenih posameznih ˇclanicah. Samoevalvacija je zajemala študijske pro- grame, študente, pedagoško osebje, prostore in opremo ter financiranje.

Za pripravo poroˇcila za leto  in so na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo () tako potrebovali razliˇcne podatke, ki so jih prejeli od referata za študijske zadeve, kadrovske službe, finanˇcno knjigo- vodske službe in tajnika fakultete. Zbrane podatke so na osnovi pripo- roˇcil, ki jih je posredovala Komisija za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na, analizirali in izdelali poroˇcilo, ki ga je obravnaval Senat fakultete.

Kratka ocena stanja in ukrepi za izboljšanje

Vsi študijski programi so ovrednoteni s kreditnimi toˇckami. Vsebine pred- metov so primerljive s podobnimi na tujih univerzah, kar se kaže v mo- bilnosti študentov (Socrates-Erasmus). Z uvedbo nove študijske smeri Bi- okemijska tehnika so se prilagodili novim potrebam v gospodarstvu. Tem potrebam bodo sledili tudi v bodoˇce. Diplomeso mednarodno pri- znane – priznavanje diplom po združenju.



(16)

Univerza v Mariboru

V pripravi so postopki za prenovo dodiplomskih študijskih programov, skladno s kriteriji Bolonjske deklaracije. Prenovili so celoten podiplomski študij, v študijski proces so vkljuˇcili vse mlade docente, razširili ponudbo izbirnih predmetov oziroma modulov ter s tem moˇcno posodobili po- diplomski študij. Na podiplomskem študiju so zelo aktivni. V lanskem letu se je na  izobraževalo mladih raziskovalcev. Uspešnost dela na podiplomskem študiju se kaže tudi v številu zakljuˇcenih doktoratov in magisterijev, saj je za majhno fakulteto kot je zakljuˇcenih dokto- ratov inopravljenih magisterijev kar zajetno število.

Naso naˇcrtovali tudi ureditev druge terminalske uˇcilnice, ki pa še ni bila realizirana zaradi zamika sofinanciranja. V preteklem letu so nabaviliz masnim detektorjem za visokoloˇcljivostno kromatografijo skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo, s katerim imajo tudi dogovor o dopolnilnem izobraževanju študentov, ki tam opravljajo obvezno prakso. Dopolnjena je bila tudi oprema za visokotlaˇcne tehnologije, s ˇcimer se poglablja tudi sodelovanje z industrijo – Pinus Raˇce, Vitiva.



(17)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za kmetijstvo

Opis aktivnosti samoevalvacije

Bivši prodekan Fakultete za kmetijstvo (), prof. dr. Branko Kramber- ger, je do .. pripravil anketne vprašalnike za diplomante fakul- tete in študente. Vprašalnik za diplomante (nastal je na osnovi razgovora na sestanku pedagoških delavcev) ter vprašalnik za študente (sestavljen in sprejet na) sta bila podana v obravnavo pedagoškim delavcem.

Bistvenih pripomb ni bilo, zato je referat za študentske zadeve v tednu od .. do .. po pošti razposlal vprašalnik diplomantom fakultete in izvedel anketo med študenti višjih letnikov.

Iz preglednice je razvidno, da je anketa zajela le manjši del študentske populacije na.

Poroˇcilo »Samoevalvacija izobraževalnega procesa« na  je pripravil v tistem ˇcasu prodekan, prof. dr. Branko Kramberger. Dne..je na

Preglednica: Prikaz števila anketiranih študentov

Študijska smer Število anketiranih študentov po letnikih

. . . Skupaj

Sadjarstvo – vinogradništvo   

Zootehnika   

Poljedelstvo – vrtnarstvo   

Kmetijska tehnika  

Univerzitetni študij (,inletnik) 

Diplomanti 

Skupaj 



(18)

Univerza v Mariboru

. redni seji Senat soglasno potrdil besedilo s pripombami takratnega dekana, prof. dr. Božidarja Krajnˇciˇca. Besedilo je bilo poslano, in sicer z oznako, da je interni dokument ter ni namenjeno za javno uporabo in se lahko posreduje samo z dovoljenjem dekana fakultete.

Kratka ocena stanja

Iz ankete študentov in diplomantov je razvidno, da so zadeve s svojega zornega kota kritiˇcno ocenili, zato lahko zakljuˇcke razdelijo na naslednje:

Študijski programi.Na strokovnih programih študenti pogrešajo veˇc ur predavanj, namenjenih strokovnim predmetom. V prenovi študijskih programov, ki je pred njimi, bodo to pripombo upoštevali poleg drugih standardov, ki veljajo za posamezni študijski program.

Pouˇcevanje in študij.Študenti imajo najveˇc pripomb nad zanemarje- nostjo in neopremljenostjo predavalnic ter prostorsko stisko fakul- tete.tudi v tekoˇcem študijskem letu/ni dobila s strani

 nikakršnih finanˇcnih sredstev za beljenje prostorov, za prenovo sanitarij ali kakršno koli investicijo v opremljenost predavalnic (do- stop do interneta, popravilo oken, stropov, grafoskopov, videotopov itn.). Enako velja tudi za laboratorije. Pohvalno je opremljena le knjižnica. Pouˇcevanje izvajajo na površini m² na študenta (v po- datek so vkljuˇceni celo kabineti profesorjev), kar je petkrat manj kot predvidevajo standardi. Za izvajanje vseh študijskih programov

 nujno potrebuje novo zgradbo in prostore. Ta problem poskuša reševati vodstvoskupaj z.

Predavatelji in asistenti. V anketi so bili ocenjevani tudi predavatelji in asistenti po predmetih na posamezni smeri. Nosilci predmetov so ocenjeni s popreˇcno oceno,(oddo), predmeti pa s,. Želja po obnovi kadrov je na povezana z omejevanjem zaposlovanja in odpiranja novih sistematiziranih delovnih mest na.

Praksa.Praksa se izvaja na Univerzitetnem kmetijskem centru () Pohorski dvor in sicer na Tehnoloških centrih, ki so sestavni del

. Študenti imajo najveˇc pripomb v zvezi s prakso, in sicer s pla- ˇcilom prevoza, malice in naˇcina organizacije dela v ˇcasu prakse. Šte- vilni študenti imajo tudi pripombe v zvezi z opravljanjem prakse na mojstrskih kmetijah. Žalfakulteti ne namenja sredstev za izva- janje praktiˇcnega pouka, niti za prevoz, malico, delovna obuvala in



(19)

Fakulteta za kmetijstvo

oblaˇcila. Po posameznih tehnoloških centrih poskušajo to reševati, vendar tega sami brez dodatnih sredstev niso sposobni rešiti.

Za doseganje odliˇcnosti v evropskem prostoru in pred vstopom v , do katerega je le še nekaj mesecev, se  nahaja v nezavidljivem polo- žaju. V prvi meri, njihova prostorska stiska še vedno ni rešena, objekta, v katerem so, država ne obnavlja in ne namenja zanj nobenih investicijskih sredstev, zaostajajo z opremljanjem laboratorijev, predavalnic, ostajajo brez dodatnih sredstev za izvajanje prakse ipd. Zaposlitvena politika najim ne omogoˇca zaposlovanja dodatnih kakovostnih kadrov za izvajanje so- dobnega študija.



(20)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za organizacijske vede

Opis aktivnosti v letu

Senat Fakultete za organizacijske vede v Kranju () je dne ..

imenoval skupino za samoevalvacijo fakultete v sestavi: dr. Jure Kovaˇc, dr.

Tomaž Kern in dr. Marko Ferjan kot vodja skupine. Skupina se je prviˇc formalno sešla... Sestava komisije je od takrat ostala nespreme- njena.

Po sklepu Komisije za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na

z dne..je bila tudidolžna izdelati poroˇcilo o opravljeni samoevalvaciji. Rok za oddajo konˇcne verzije celotnega poroˇcila na

je bil... Poroˇcilo so v roku tudi oddali Senatu fakultete. Postavke samoevalvacije so bile podobne kot v preteklih letih.

Pri izdelavi poroˇcila so ustrezno sodelovali vsi organi fakultete. Poroˇcilo je obravnaval Senat.

Kratka ocena stanja

V procesu samoevalvacije so naizhajali iz opredelitve poslanstva fa- kultete. Pri samoevalvaciji so v glavnem upoštevali vnaprejšnje usmeritve z vidika vsebine samoevalvacije. Seveda je bilo temeljno vprašanje »Ali je fakulteta dovolj kakovostna?« Pri tem pa smo se vedno znova sreˇcevali s temeljnim vprašanjem »Kaj sploh je kakovost?«

Pojem »kakovost« v izobraževalni dejavnosti je težko natanˇcno opre- deliti, zato ga ljudje v zvezi z izobraževanjem in izobraževalnimi dejav-



(21)

Fakulteta za organizacijske vede

nostmi pojmujejo na najrazliˇcnejše, lahko celo na nasprotujoˇce si naˇcine.

To izvira iz sledeˇcih dejstev:

• izobraževalne ustanove so si med seboj razliˇcne,

• razliˇcne javnosti imajo do izobraževalnih ustanov razliˇcna priˇcako- vanja in interese.

Iz tega izvira spoznanje, da je pojmovanje kakovosti izobraževanja zelo razliˇcno. Razliˇcni ljudje na , katere smo v procesu samoevalvacije povprašali za mnenje, pojem »kakovost izobraževanja« pojmujejo takole:

• kot odnos med študentom in uˇciteljem,

• kot kadrovski vidik kakovosti (pedagoško-andragogoška in strokovna usposobljenost izvajalcev izobraževanja),

• kot vidik opremljenosti z didaktiˇcnimi pripomoˇcki,

• kot usposobljenost absolventov izobraževanja za delo oziroma za na- daljnje izobraževanje,

• kot naˇcin uˇciteljeve priprave za izobraževanje,

• kot skrb za vnašanje novosti v vzgojno-izobraževalne programe,

• kot vsebine vzgojno-izobraževalnih programov,

• kot soudeležbo udeležencev izobraževanja pri upravljanju,

• kot režim izobraževanja.

Nekatere od naštetih pokazateljev je moˇc predstaviti s kriteriji merlji- vega tipa. To so natudi storili. Pokazatelji so podrobno predstavljeni v poroˇcilu o opravljeni samoevalvaciji.

Letos so se prviˇc ukvarjali z vprašalnikom za delodajalce in tudi v zvezi s tem prišli do pomembnih ugotovitev.



(22)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za policijsko- varnostne vede

Uvod

Fakulteta za policijsko-varnostne vede () je kot ˇclanicazaˇcela de- lovati s študijskim letom/. V študijskem letu/nada- ljuje z izvajanjem triletnega visokošolskega študija s podroˇcjavarstvoslovja, v študijem letu / pa bo zaˇcela izvajati še univerzitetni študij varstvoslovja. V pripravi je tudi specialistiˇcni študij, ki ga bo  za- ˇcela izvajati predvidoma jeseni. Pred ustanovitvijoje delovala kot Visoka policijsko-varnostna šola () in kot pridružena ˇclanica.

Spremembe, ki so bile izvedene v študijskem letu/, so in bodo korenito vplivale tudi na kvaliteto študija v bodoˇce in so posledica proce- sov samoevalvacije, ki je intenzivno in kontinuirano potekala zadnjih pet let. Gre za organizacijsko preoblikovanje iz visoke strokovne šole v fakul- teto. Pripravili so korenito vsebinsko prenovo visokošolskega programa ter na podlagi lastnih raziskovalnih izkušenj oblikovali mednarodno pri- merljiv univerzitetni program. Preoblikovanje v fakulteto je sovpadalo s

-letnico izvajanja študija s podroˇcja varstvoslovnih študij, ki so jo na

proslavili jeseni.

Ker kotdelujejo izredno kratek ˇcas, je poroˇcilo o kvaliteti študija na fakulteti za preteklo študijsko leto sestavljeno iz povzetka ugotovitev preteklih let, zakljuˇceno pa je s predstavitvijo podroˇcja dela novousta- novljene  ter predstavitvijo ukrepov za ohranjanje in izboljševanje kvalitete študija varstvoslovja.



(23)

Fakulteta za policijsko-varnostne vede

Kot pridružena ˇclanica  je  izvajala postopke za zagotavljanje kvalitete v skladu z usmeritvami Senata . Temelj ugotavljanja stanja kvalitete so tvorile ocene na naslednjih podroˇcjih:

• analiza rezultatov študentskih anket o pedagoškem delu v preteklem študijskem letu,

• analiza izvedbe programa praktiˇcnega usposabljanja,

• analiza študijskih rezultatov rednih in izrednih študentov ter

• splošna analiza pedagoškega in raziskovalnega dela zaposlenih in po- godbenih visokošolskih uˇciteljev.

Število študentov in uspeh študija v študijskem letu/

V študijskem letu/je bilo v prvi letnik vpisanihrednih in

 izrednih študentov. V drugi letnik je bilo v istem obdobju vpisanih

 rednih in izrednih študentov, v tretji letnik pa  rednih ter

izrednih študentov.  rednih in  izrednih študentov je v študijskem letu/vpisalo absolventski staž.

Prehodnost študentov rednega študija je relativno visoka. Iz prvega v drugi letnik je bila%, iz drugega v tretji letnik pa,%. Prehodnost pri izrednih študentih je nekoliko nižja, in sicer se je uspelo iz prvega v drugi letnik vpisati,% izrednih študentov, iz drugega v tretji letnik pa,%.

Razmerje med številom opravljenih izpitov ter številom pristopov k izpitu med rednimi študenti v prvem letniku je:,, pri izrednih štu- dentih pa je bila uspešnost nekoliko nižja, saj je razmerje :,. Pov- preˇcna ocena, ki so jo v prvem letniku dobili redni študenti, je,, pri izrednih študentih pa je,.

Razmerje med številom opravljenih izpitov ter številom pristopov k iz- pitu pri rednih študentih drugega letnika je:,, pri izrednih študentih

:. Povpreˇcna ocena opravljenih izpitov pri rednih študentih drugega letnika je,, pri izrednih,.

Razmerje med številom opravljenih izpitov ter številom pristopov k iz- pitu pri rednih študentih tretjega letnika je:,, pri izrednih študentih

:. Povpreˇcna ocena opravljenih izpitov pri rednih študentih drugega letnika je,, pri izrednih,.

V študijskem letu/je diplomiralo študentov in si s tem pridobilo naziv diplomirani varstvoslovec(ka).



(24)

Univerza v Mariboru

Povzetek ugotovitev o kvaliteti študija v preteklih letih

V preteklih letih so študenti vsako leto izpolnjevali ankete, ki so bile pri- pravljene na osnovi metodologije. Ugotavljajo, da je povpreˇcna ocena dela pedagoških delavcevv zadnjem ˇcasu skoraj nespremenjena, saj se (na petstopenjski lestvici) vseskozi giblje okoli. V primerjavi s študij- skim letom/se je povpreˇcna ocena dvignila za povpreˇcno dve desetinki. Najslabše so študenti ocenili spodbujanje k razmišljanju in sa- mostojnemu delu (,) ter dostopnost v ˇcasu govorilnih ur (,), po drugi strani pa so pohvalili korektnost medsebojnih odnosov med študenti in profesorji ter pripravljenost predavateljev na predavanje (oboje,). Štu- denti so visoko ocenili izvedbo usposabljanja, ki jo na izvajajo za redne in za izredne študente prvega letnika vsak september. Povpreˇcne ocene posameznih vsebin so bile malo nad, še višje ocene pa so dobili vsi izvajalci tega usposabljanja.

Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje kvalitete študija

Po ustanovitvije njen Senat v skladu s statutomustanovil stalne komisije senata, med njimi tudi Komisijo za kvaliteto študija. Komisijo sestavljajo dva visokošolska uˇcitelja ter visokošolski sodelavec – asistent, komisija pa bo pri svojem delu tesno sodelovala s študentom prodeka- nom. Študent prodekan je novost, ki so jo nauvedli z ustanovitvijo fakultete v okviru, in ki naj bi še izboljšal komuniciranje tako z re- dnimi kot izrednimi študenti ter med predavatelji, strokovnimi sodelavci in študenti ustvarili soodvisno akademsko okolje.

Pomemben korak k izboljšanju kvalitete študija navsekakor pred- stavljajo spremembe na podroˇcju študijskih programov. V študijskem letu

/ bodo zaˇceli izvajati prenovljeni triletni visokošolski program varstvoslovja, ki se bo od sedanjega programa razlikoval v tem, da bodo študenti poslušali manjše število predmetov, veˇcino predmetov pa bodo izvajali profesorji, zaposleni na . Prenovljen visokošolski študijski program varstvoslovja je rezultat samoevalvacije študija v preteklih letih, ko so ugotavljali, da so študenti preobremenjeni (v vsakem letniku so iz- vajali dvanajst predmetov), z uvedbo osmih študijskih vsebin v vsakem letniku pa so zadostili tudi standardom, ki veljajo v slovenskem visokošol- skem prostoru. Hkrati so s prenovo visokošolskega študijskega programa odpravili težave, ki so jim bili priˇca v preteklosti, ko so zunanji sodelavci obˇcasno zaradi drugih obveznosti odpovedovali predavanja ali pa niso bili



(25)

Fakulteta za policijsko-varnostne vede

dostopni na govorilnih urah. Veˇcino prenovljenega progama bodo izvajali predavatelji, zaposleni na.

Pomembno pozitivno spremembo v kvaliteti študija predstavlja potr- ditev univerzitetnega študijskega programa varstvoslovja, s ˇcimer bomo dosedanjim in bodoˇcim študentom odprli možnosti za poglobljen in na- daljnji študij. Evalvacija v preteklih letih je namreˇc pokazala, da diplomati želijo nadaljevati s študijem, obenem pa so z razpisom univerzitetnega programa varstvoslovja zapolnili zahtevo strateškega naˇcrta visokošolskega študija v Sloveniji, ki je predvideval univerzitetni študij na podroˇcju pro- uˇcevanja varnosti in varnostnih zadev. Obenem bodo predvidoma skupaj z univerzitetnim programom zaˇceli izvajati specialistiˇcni program, ki bo obsegal podroˇcje specializacije policijskega managementa, kriminalistiˇc- nega preiskovanja, informacijske varnosti ter zasebno-varnostnega mana- gementa.

Vsi omenjeni programi so oblikovani v skladu s sodobnimi smerni- cami in ovrednoteni z mednarodno primerljivim kreditnim sistemom, ki omogoˇca medinstitucionalno sodelovanje visokošolskih ustanov tako v slovenskem kot širšem mednarodnem prostoru. Pomembno spre- membo v prepoznavnosti dela in njenih študentov predstavlja tudi zaˇcetek postopka za spremembo imena fakultete. Senat  je senatu

predlagal, da iz imena izpustijo besedo »policijsko«, kar bo odstranilo pomisleke in napaˇcne predpostavke, da je fakulteta del državnih organov, ne pa akademska pedagoška in raziskovalna institucija.

Pomemben prispevek k dvigu kvalitete študija bo prineslo tudi delova- nje raziskovalnega Instituta za varstvoslovje, ki je v procesu ustanavljanja.

Institut bo pomembno vplival na kvaliteto študija, saj bo študentom omo- goˇcal aktivno sodelovanje v raziskavah, s tem pa jim omogoˇcil pridobiti in nadgraditi znanja in vešˇcine, ki jih bodo morali uporabljati kot stro- kovnjaki na podroˇcju prouˇcevanja varnostnih pojavov v sodobni družbi.



(26)

Univerza v Mariboru

Fakulteta za strojništvo

Opis aktivnosti samoevalvacije

Komisija za ocenjevanje kakovosti na Fakulteti za strojništvo () je v letu

izvedla samoevalvacijo pedagoškega procesa. Pri tem so ji pomagale strokovne službe in vodstvo fakultete. Evalvacijsko poroˇcilo je bilo najprej obravnavano na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti na , nato pa v predvidenem roku posredovano tako Komisiji za ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti nakot tudi vodstvu. Poroˇcilo so obravnavali Senat fakultete ter posamezne katedre. Senat je ugotovil, da je poroˇcilo primerna osnova za naˇcrtovanje strategije delovanja fakultete v okviru predvidenega novega naˇcina financiranja in strategije razvoja Fakultete pri vkljuˇcevanju Slovenije v evropski visokošolski prostor.

Komisija je pri svojem delu dosledno upoštevala priporoˇcila strokovne službe . Ker je bila zadnja samoevalvacija pedagoškega procesa na 

opravljena januarjain so priporoˇcila za izvedbo samoevalvacije ostala skoraj nespremenjena, je poroˇcilo o opravljeni samoevalvaciji iz leta

služilo kot dobra osnova za primerjavo in analizo napredka na podroˇcju pedagoške dejavnosti v zadnjih dveh letih.

V okviru samevalvacije pedagoškega procesa naje bila narejena tudi analiza zaposljivosti diplomantov na podlagi ankete, ki je bila izvedena s pomoˇcjo dveh vprašalnikov, katerih vsebino je predpisala strokovna služba

. Na vprašanja za visokošolski zavod je odgovorilo pedagoških de- lavcev, izpolnjene vprašalnike za delodajalce pa je vrnilo podjetij.

Izpolnjeni vprašalniki so priloženi evalvacijskemu elaboratu.



(27)

Fakulteta za strojništvo

Kratka ocena stanja

Podatki o vpisu kažejo, da zanimanje za študij strojništva po nekaj kriznih letih spet narašˇca, medtem ko je vpis na študijski program tekstilstva še vedno relativno nizek. Razloge za to je nedvomno potrebno poiskati v zaposljivosti študentov. Analize anket namreˇc kažejo, da diplomanti stroj- ništva v veliki meri izpolnjujejo priˇcakovanja potencialnih delodajalcev, hkrati pa jih že primanjkuje. Na drugi strani diplomanti tekstilstva veliko težje najdejo zaposlitev v stroki in to uspe le najboljšim posameznikom.

Za  sta nedvomno znaˇcilna velika razvejanost študijskih programov in smeri, katerih nabor in vsebina se sproti prilagajata, ter veliko število izbirnih predmetov v sklopu kreditnega študija kot tudi na podiplomskem študijskem programu. Prav na podroˇcju organizacije kreditnega študija bo potrebno storiti še veliko, saj ta oblika študija zahteva veliko prilagodljivost pedagoškega osebja in strokovnih služb, ki ji mora slediti tudi ustreznejši naˇcin financiranja.

Ocenjujejo, da imajo kvaliteten pedagoški kader, ki zagotavlja kvali- tetno izvedbo pedagoškega procesa. Oˇciten je tudi trend napredovanja v višje nazive, kar vpliva tudi na spreminjanje razmerja med številom uˇci- teljev in asistentov. Zaradi tega je potrebna aktivna politika namestitve novih asistentov. Pri volitvah v pedagoške nazive bi morale igrati po- membnejšo vlogo tudi študentske ankete, pri izvajanju katerih bi moral bolj aktivno sodelovati študentski svet. Veˇcina pedagoškega kadra ima do- bre povezave tako z gospodarstvom kot tudi s partnerji v tujini.

Povpreˇcno trajanje študija do diplome iz leta v leto niha in na univer- zitetnem študiju strojništva trenutno traja povpreˇcno že skoraj let. Ob dejstvu, da diplomiranih inženirjev strojništva v industriji že primanjkuje, mora  narediti vse za ustavitev tega trenda, ki je v doloˇceni meri tudi posledica dejstva, da se že nekaj ˇcasa za študij tehnike veˇcinoma odloˇcajo srednješolci z nekoliko slabšim uˇcnim uspehom. To je tudi pretežni razlog za nekoliko slabšo prehodnost študentov v višje letnike, ki je ta še posebej pereˇca pri prehodu iz prvega v drugi letnik. Študente je potrebno mo- tivirati za ˇcim hitrejši zakljuˇcek študija, vendar ne na raˇcun kvalitete le tega!

Sicer pa so diplomanti  mednarodno primerljivi, kar se izkazuje s priznavanjem diplom in z možnostjo takojšnjega nadaljevanja študija na priznanih tujih univerzah, tudi direktnega doktorskega študija. Preko mo- bilnosti študentov v programu Socrates-Erasmus na ugotavljajo, da so primerljivi tako njihovi programi kot tudi znanje njihovih študentov.



(28)

Univerza v Mariboru

 se zaveda pomembnosti uporabe sodobnih uˇcnih pripomoˇckov v pedagoškem procesu. Knjižniˇcni fond tako kontinuirano narašˇca, labora- torijsko in raˇcunalniško opremo pa sproti posodabljajo. Vendar pa pred- stavlja nabava te opreme precejšno finanˇcno breme za fakulteto.

Financiranje pedagoške in raziskovalne dejavnosti na univerzi je sistem- ski problem, ki ga je potrebno reševati na dveh nivojih. Na eni strani je potrebno argumentirano uveljavljanje realnih potreb po rednem financi- ranju s strani , na drugi strani pa dodatno pridobivanje sredstev z intenzivnim prijavljanjem mednarodnih projektov in z neposredno izme- njavo dela z industrijo (funkcionalno izobraževanje in skupni aplikativni raziskovalni projekti). Prvo je naloga vodstva fakultete, drugo pa vseh njenih sodelavcev. Dejstvo je, da cena diplomanta narašˇca hitreje kot sis- temski prihodki.

 se že dobro desetletje sreˇcuje s prostorskimi težavami. ˇCe je bilo v ˇcasu krize vpisa na študijske programe nekoliko manj angažirano zavze- manje s strani fakultete in na drugi strani tudi pomanjkanje razumevanja s strani ministrstva deloma razumljivo, pa je ob oˇcitnem trendu pora- sta zanimanja za študij strojništva potrebno v najkrajšem ˇcasu zagotoviti dodatne prostore za kvalitetno izvajanje tako pedagoškega kot tudi raz- iskovalnega dela na . Pri tem je potrebno preuˇciti realne možnosti za širitev na obstojeˇci lokaciji, oz. tudi preselitev celotne fakultete na drugo lokacijo, ki bo zagotavljala njen nadaljnji prostorski razvoj. Ocenjujemo, da je pomanjkanje ustreznih prostorov trenutno eden izmed najbolj pere- ˇcih problemov na , saj novi – modernejši naˇcini študija zahtevajo tudi nove – modernejše opremljene prostore.



(29)

Univerza v Mariboru

Pedagoška fakulteta

Postopki in merila

Na podlagi statutaje Pedagoška fakulteta () izvedla samoevalvacijo študija in sicer organizacijsko in vsebinsko. Pri tem je prav tako upoštevala merila, ki jih predpisuje Zakon o visokem šolstvu.

Po dogovoru so letos ponovno izvedli samoevalvacijo pedagoškega dela. Bistvena novost letošnje samoevalvacije je predvsem ta, da so v prvem koraku izvedli delne samoevalvacije oddelkov in na podlagi teh pripravili skupno samoevalvacijsko poroˇcilo.

Metodologijo in merila za izvajanje celotne in delnih samoevalvacij je pripravila na osnovi univerzitetnih meril Komisija za zagotavljanje kva- litete na . Po tako pripravljeni metodologiji so oddelki izvedli samo- stojne delne samoevalvacije:

• študijskega procesa,

• pedagoškega osebja in

• prostorskih zmogljivosti in opreme.

Na osnovi teh podatkov je komisija ob sodelovanju strokovnih služb pripravila osnutek samoevalvacijskega poroˇcila za Pedagoško fakulteto.

Organi, ki so obravnavali poroˇcilo

Obravnava samoevalvacijskega poroˇcila se je izvajala po sistemu od spo- daj navzgor, tako so delna samoevalvacijska poroˇcila obravnavali oddelki na svojih sestankih. Celotno poroˇcilo je bilo pripravljeno, analizirano in obravnavano na:



(30)

Univerza v Mariboru

• komisiji za zagotavljanje kvalitete na,

• kolegiju predstojnikov, kjer so se v poroˇcilo vnesle še dodatne pri- pombe,

• kolegiju dekana in

• na Senatu, ki je poroˇcilo sprejel in ga tudi potrdil.

Kratka ocena stanja

    

Iz samoevalvacijskega poroˇcila bi lahko na kratko povzeli najpomemb- nejše ugotovitve in izpostavili najbolj pereˇce probleme:

• izpostavljene so bile potrebe izobraževanja pedagoških delavcev s so- dobnimi pedagoško-andragoškimi vsebinami,

• stanje na podroˇcju izobraževanja študentov je dobro, kažejo pa se pomanjkljivosti pri urejenosti prostorov, pri opremi, še predvsem pri opremljenosti prostorov s sodobnimi-pripomoˇcki,

• zaradi v zadnjih letih vedno veˇcjega števila študentov se pojavljajo potrebe po novih sistemizacijah in namestitvah predvsem pedagoških sodelavcev.

Preglednica: Predvideni ukrepi za izboljšave

Ukrep Rok

. Pripravi in izvede se seminar za zainteresirane pedagoške delavce o sodobnih pedagoško-andragoških metodah pouˇcevanja.

Druga polovica

.

. Kot prednostna naloga se izpostavijo nabava opreme, obnova in vzdrževanje opreme in prostorov.

Stalen proces.

. Pripravi se seznam tovrstnih želja in potreb. Uskladijo se želje, potrebe in možnosti. Na osnovi te analize se pripravi naˇcrt reševanja tega pereˇcega problema.

Stalen proces.



(31)

Univerza v Mariboru

Pravna fakulteta

Opis aktivnosti na podroˇcju ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v letu

Na osnovi sprejete samoevalvacije izobraževalnega procesa na Pravni fa- kulteti () sta o uresniˇcevanju predlogov za izboljšanje razpravljala:

. Senat na . seji, dne...Ob ocenitvi izvajanja izobraževal- nega dela v študijskem letu/je Senat fakultete sprejel izho- dišˇca za izvajanje izobraževalnega dela v študijskem letu/

in doloˇcil nosilce predmetov ter izvajalce vaj in seminarjev v univer- zitetnem programu Pravo in magistrskih študijskih programih.

. Senat  na . seji, dne ... Na osnovi analize izvedbe pro- gramov izobraževalnega dela v študijskem letu/ je Senat fakultete doloˇcil programe izvajanja univerzitetnega programa Pravo za redno in izredno obliko študija v študijskih centrih Maribor in Postojna ter programe izvajanja magistrskih študijskih programov (Gospodarsko pravo, Davˇcno pravo, Delovno pravo, Mednarodno pravo in Pravo Evropske unije) v študijskih centrih Maribor in Lju- bljana.

. Poslovodni odbor na. seji, dne...Izhajajoˇc iz števila vpisanih študentov v univerzitetni program Pravo in magistrske študijske pro- grame je Poslovodni odbor fakultete sprejel sklepe o plaˇcilih za izo- braževalno delo v študijskem letu/, predloge za zaposlitev uˇciteljev, asistentov in delavcev ter program posodobitve pedagoške opreme za uˇcitelje in asistente.



(32)

Univerza v Mariboru

Ocena stanja

Na osnovi pregleda samoevalvacije izobraževalnega procesa naugota- vljajo:

. da se v univerzitetnem študijskem programu Pravo sproti dopolnju- jejo uˇcni naˇcrti posameznih predmetov z aktualno zakonodajo, so- dno in drugo prakso ter normami Evropske unije,

. da so se študentje aktivno vkljuˇcili v izvajanje novih izbirnih skupin (Civilno pravo, Javno pravo, Kazensko pravo, Korporacijsko pravo in Poslovno gospodarsko pravo) v. letniku,

. da se je zaˇcelo pri veˇcini predmetov (predvsem celoletnih) izvajati sprotno preverjanje znanja (testi, kolokviji, seminarji ipd.),

. da so priˇceli izvajati anketo, ki jo izpolnijo diplomanti fakultete, o oceni dela uˇciteljev in asistentov ter o drugih vprašanjih, ki so osnova za ocenitev izobraževalnega oz. strokovnega dela na,

. da se permanentno izvaja kadrovska rast zaposlenih uˇciteljev in asi- stentov, predvsem pri volitvah v višji naziv (uˇcitelji) in zakljuˇcuje podiplomsko izobraževanje – magisterij znanosti in doktorat znano- sti (asistenti),

. da se ob zagotovitvi novih prostorov – predavalnic zvišuje tehniˇcno usposobljenost z nakupi novih sodobnih pedagoških pripomoˇckov, kar omogoˇca sodobno izobraževalno delo uˇciteljev in asistentov s študenti.



(33)

Univerza v Mariboru

Visoka

zdravstvena šola

Samoevalvacijo Visoke zdravstvene šole ( ) za letoje pripra- vljala delovna skupina, ki jo je imenoval Senat  , v sestavi: prof.

dr. Dušanka Miˇceti´c - Turk (dekanica), mag. Danica Železnik (prodeka- nica za izobraževalno dejavnost), mag. Ljudmila Kolenc (tajnica šole) in Simona Novak (strokovna sodelavka).

Pri samoevalvaciji   za leto  je delovna skupina pri svo- jem delu upoštevala mnenja razliˇcnih interesnih skupin, kot so študenti, raziskovalci, visokošolski uˇcitelji, vodstvo šole, nepedagoški delavci, ter mnenja mentorjev v uˇcnih bazah šole, v katerih potekajo kliniˇcne vaje v okviru praktiˇcnega dela izobraževalnega procesa.

Nadalje so bili upoštevani kvantitativni kazalci kakovosti, kot so: po- datki o vpisu, omejitev vpisa, gibanje vpisa, prehodnost med letniki, pov- preˇcno trajanje študija, zaposljivost diplomantov ter število in struktura pedagoškega in nepedagoškega kadra, raziskovalni projekti in mednaro- dno sodelovanje.

Navedeno smoevalvacijsko poroˇcilo je obravnaval Senat   v aprilu, na podlagi pripomb ˇclanov Senata pa je bilo dopolnjeno po- roˇcilo ponovno obravnavano in sprejeto na. korespondenˇcni seji Senata

 , dne...

Ocena stanja

  

V zvezi s študijskimi programi, ki jih izvaja  , je predvsem k do- diplomskemu visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu Zdra- vstvena nega, potrebno povedati naslednje:



(34)

Univerza v Mariboru

• že v letu  so priˇceli usklajevati predmetnike, ki jih zahtevajo evropske direktive; z vsemi tremi visokimi šolami za zdravstveno nego v Sloveniji so dokonˇcno usklajene in izdelane predmetnike visokošolskega strokovnega študija zdravstvene nege posredovali na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje ter Zbornico – Zvezo zdravstvene nege Slovenije.

• usklajene predmetnike so posredovali tudi v Bruselj, kjer so bili tudi sprejeti; dokonˇcno je prenovljen in dopolnjen dodiplomski študijski program Zdravstvena nega sprejel tudi Svet za visoko šolstvo na

. redni seji, dne..,

• prenovljen in dopolnjen dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega bodo priˇceli izvajati v študijskem letu

/,

• oblikovati bo potrebno študijski program v skladu z Bolonjsko dekla- racijo; ko bodo s stranidobili ustrezna navodila, se bodo prenove tudi lotili,

•  pripravlja novi podiplomski specialistiˇcni študijski program Patronažna zdravstvena nega in fakultetni študijski program Zdra- vstvena nega.

    

 

Za izvajanje dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega pro- grama Zdravstvena nega je potrebo zagotoviti primerno število mentor- jev, ki bodo kot habilitirani strokovni sodelavci izvajalci praktiˇcnega dela izobraževanja v uˇcni bazah šole.

Prioritetne naloge so:

. V zvezi z dopolnitvami Meril za volitve v nazive visokošolskih uˇci- teljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev je Senat

  na svoji . redni seji dne .. sprejel sklep: Senat

  predlaga spremembe in dopolnitve. toˇcke. ˇclena Meril za volitve v nazive visokošolskih uˇciteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev kot sledi: »v naziv strokovnega strokovnega sodelavca se lahko voli, kdor ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri inlet ustrezne prakse na podroˇcju zdravstvene nege«.

. Edukacija vseh kandidatov za izvolitev v naziv strokovni sodelavec za izvajanje kliniˇcnih vaj v uˇcnih bazah šole.



(35)

Visoka zdravstvena šola

. Na podlagi dopolnjenih Meril za volitve v nazive visokošolskih uˇci- teljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev habilitirati ustrezne kadre za izvajanje kliniˇcnih vaj v uˇcnih bazah (preko 

sodelavcev).

. Edukacija edukatorjev teoretiˇcnega in praktiˇcnega dela izobraževal- nega procesa.

 

Ob dveh obsežnih, temeljnih nalogah šole je potrebno zagotoviti soˇca- sno nemoten potek raziskovalnega dela, v katerega so aktivno vkljuˇceni vodstvo šole, pedagoški in nepedagoški delavci ter študenti zdravstvene nege.



Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Poglavje podaja splošno predstavitev podjetja »X«, v katerem je bila izvedena analiza varovanja informacij. Prikazana je problematika in faze vpeljave serije

Analiza je bila izvedena po modelu uspeha IS DeLone in McLean ter je upoštevala šest di- menzij uspeha, katere opredeljuje model, in sicer kakovost funkcij sistema, kakovost

V diplomskem delu je predstavljena analiza naknadnega roka nacionalnega preverjanja znanja iz fizike leta 2012, natanˇ cna analiza naloge 18 ter primer- java doseˇ zkov uˇ cencev

Namen raziskave je analizirati stanje vinogradništva na območju Bele krajine, poznavanje belokranjskih sort vinske trte in tržni položaj belokranjskih vin znotraj države

V nadaljevanju raziskovanja uporabe analitičnega postopka ugotavljanja pristnosti bučnega olja je bila izvedena raziskava v polju 15 vzorcev bučnih olj s slovenskega trga v letu

Podrobneje je izvedena tudi analiza kakovosti izvajanja vzdrževanja večstanovanjskih stavb glede na zunanjo ali lastno tehnično službo znotraj podjetja ter

V študijskem letu 2009/10 je mobilnost učne- ga osebja izkoristilo 18 profesorjev PEF UM, na ravni Univerze v Mariboru pa 95 predstav- nikov učnega osebja (Univerza v Mariboru,

Kot lahko ugotovimo iz tabele, je bilo največ predavanj v letu 1938/1939 na Ljudski univerzi v Mariboru (41), sledijo ji Ljudsko vseučilišče v Celju (23), Ljudska univerza