VPLIV SILICIJA IN TITANA NA KOLIČINO IN KAKOVOST PLODOV NAVADNE HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA'

(1)

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Ana HVALIČ

VPLIV SILICIJA IN TITANA NA KOLIČINO IN KAKOVOST PLODOV NAVADNE HRUŠKE (Pyrus

communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA'

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2021

(2)

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Ana HVALIČ

VPLIV SILICIJA IN TITANA NA KOLIČINO IN KAKOVOST PLODOV NAVADNE HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE

'VILJAMOVKA'

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja

INFLUENCE OF SILICON AND TITANIUM ON THE QUANTITY AND QUALITY OF PEARS (Pyrus communis L.) CULTIVAR

'WILLIAMS'

B. SC. THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2021

(3)

Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo - agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala prof. dr. Metko HUDINA.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Metka HUDINA

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Dominik VODNIK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Datum zagovora:

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dv1

DK UDK 634.13:631.811.98:631.811.93/.94:546.82:546.28:631.559(043.2) KG sadjarstvo, hruška, Pyrus communis, silicij, titan, pridelek, kakovost AV HVALIČ, Ana

SA HUDINA, Metka (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija in hortikultura LI 2021

IN VPLIV SILICIJA IN TITANA NA KOLIČINO IN KAKOVOST PLODOV NAVADNE HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA'

TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) OP VIII, 35, [1] str., 14 pregl., 13 sl., 28 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pripravkov s silicijem in titanom na količino in kakovost plodov navadne hruške (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka'.

Poskus smo izvedli leta 2020 v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete v Orehovljah. V prvem obravnavanju smo drevesa foliarno škropili s pripravkom Tytanit, ki vsebuje Ti, v drugem s pripravkoma Tytanit + Optysil (Si), v tretjem s pripravkom Optysil. Četrto obravnavanje je bila kontrola - netretirana drevesa. Na vseh drevesih smo izmerili obseg debla in prešteli število cvetnih šopov/drevo. Po obiranju smo plodove razvrstili glede na premer v I. in II. kakovostni razred, prešteli število plodov/drevo in pridelek stehtali za vsako drevo posebej. Plodovom smo izmerili višino in širino, maso, trdoto mesa, vsebnost topne suhe snovi ter parametre osnovne in krovne barve. Ugotovili smo, da je pripravek Tytanit pozitivno vplival na vsebnost topne suhe snovi in povečal trdoto mesa plodov. Prav tako je na večjo vsebnost topne suhe snovi vplival pripravek Optysil in kombinacija pripravkov Tytanit + Optysil. Drevesa, ki smo jih tretirali s pripravkoma Tytanit in Optysil, so imela manjši pridelek. Pridelek (t/ha) je bil pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit za 12,1 t manjši v primerjavi s kontrolnimi (netretiranimi) drevesi.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1

DC UDC 634.13:631.811.98:631.811.93/.94:546.82:546.28:631.559(043.2) CX fruit growing, pear, Pyrus communis, silicon, titanium, yield, quality AU HVALIČ, Ana

AA HUDINA, Metka (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture

PY 2021

TI INFLUENCE OF SILICON AND TITANIUM ON THE QUANTITY AND QUALITY OF PEARS (Pyrus communis L.) CULTIVAR 'WILLIAMS'

DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 35, [1] p., 14 tab., 13 fig., 28 ref.

LA sl AL sl/en

AB The aim of this graduation thesis was to determine the influence of silicon and titanium products on the quantity and quality of pear (Pyrus communis L.) cultivar 'Williams'. The experiment was performed in 2020 in the Horticultural Center of the Biotechnical Faculty in Orehovlje. In the first treatment, foliar spraying of the trees was performed using Tytanit, which contains Ti, in the second treatment Tytanit + Optysil (Si) were used, the third treatment was performed with Optysil. The fourth treatment was for control and trees were left untreated. The trunk circumference of all trees was measured and the number of flower clusters/tree was counted. After harvest, the fruits were sorted according to their diameter in first and second quality class, the number of fruits per tree was counted and the yield for each tree was weighted separately. Measurements of the fruit height and width, weight, firmness and soluble solids content were performed; ground and cover colour parameters were determined. It was established that Tytanit had a positive effect on the soluble solids content and increased the flesh firmness. The higher content of soluble solids was also achieved with Optysil and the combination of Tytanit + Optysil. The trees treated with Tytanit and Optysil had a lower yield. The yield (t/ha) was 12,1 tones lower in trees treated with Tytanit compared to control (untreated) trees.

(6)

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

KAZALO PREGLEDNIC VII

KAZALO SLIK VIII

1 UVOD 1

1.1 POVOD ZA RAZISKAVO 1

1.2 NAMEN RAZISKAVE 1

1.3 DELOVNE HIPOTEZE 1

2 PREGLED OBJAV 2

2.1. SPLOŠNO O HRUŠKI (Pyrus communis L.) 2

2.2 RAZŠIRJENOST IN UPORABA 2

2.3 BIOSTIMULANTI 3

2.3.1 Pomen silicija in titana 4

2.3.2 Uporaba biostimulantov na osnovi titana in silicija pri sadnih rastlinah 5

3 MATERIAL IN METODE 8

3.1 LOKACIJA POSKUSA 8

3.2 KLIMATSKI DEJAVNIKI 8

3.2.1 Temperatura 8

3.2.2 Padavine 9

3.2.3 Veter 11

3.2.4 Analiza tal 11

3.3 MATERIAL 12

3.3.1 Podlaga 'Kutina MA' 12

3.3.2 Sorta 'Viljamovka' 12

3.3.3 Biostimulant Tytanit 13

3.3.4 Biostimulant Optysil 13

3.4 METODE DELA 13

3.4.1 Izvedba poskusa 13

3.4.2 Izvedene meritve 14

4 REZULTATI 16

4.1 OBSEG DEBLA 16

4.2 ŠTEVILO CVETNIH ŠOPOV NA DREVO 17

4.3 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO 18

4.4 PRIDELEK NA DREVO 19

4.5 VIŠINA PLODA 20

(7)

4.6 ŠIRINA PLODA 21

4.7 MASA PLODA 22

4.8 TRDOTA MESA 23

4.9 VSEBNOST TOPNE SUHE SNOVI 24

4.10 OSNOVNA BARVA PLODA 25

4.11 KROVNA BARVA PLODA 26

5 RAZPRAVA 27

6 SKLEPI 31

7 POVZETEK 32

8 VIRI 33

ZAHVALA

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Str.

Preglednica 1: Pridelek hrušk (t) in povprečen hektarski pridelek (t/ha) v Sloveniji za obdobje zadnjih 10 let (SiStat, 2021) 3 Preglednica 2: Povprečna mesečna in letna temperatura zraka (°C) leta 2020 za

meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021) 9 Preglednica 3: Povprečna mesečna in letna količina padavin (mm) leta 2020 za

meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021) 10 Preglednica 4: Povprečen, minimalen in maksimalen obseg debla (cm) dreves sorte

'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 16 Preglednica 5: Povprečno, minimalno in maksimalno število cvetnih šopov na drevo sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 17 Preglednica 6: Povprečno število plodov na drevo sorte 'Viljamovka' za I. in II. kakovostni razred ter skupaj glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 18 Preglednica 7: Povprečen pridelek (kg) na drevo sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 19 Preglednica 8: Povprečna, minimalna in maksimalna višina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 20 Preglednica 9: Povprečna, minimalna in maksimalna širina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 21 Preglednica 10: Povprečna, minimalna in maksimalna masa ploda (g) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 22 Preglednica 11: Povprečna, minimalna in maksimalna trdota mesa (kg/cm²) sorte

'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 23 Preglednica 12: Povprečna, minimalna in maksimalna vsebnost topne suhe snovi (%) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 24 Preglednica 13: Parametri osnovne barve (L*, a*, b*, C, h°) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 25 Preglednica 14: Parametri krovne barve (L*, a*, b*, C, h°) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 26

(9)

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1: Povprečne mesečne količine padavin (mm) leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021) 10 Slika 2: Povprečno število dni z močnim in viharnim vetrom po posameznih mesecih leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021) 11 Slika 3: Meritev plodov z uporabo tehtnice (levo), kolorimetra (sredina) in digitalnega kljunastega merila (desno) 15 Slika 4: Plodovi hrušk sorte 'Viljamovka' vseh obravnavanj od spodaj navzgor: Optysil, kontrola, Tytanit + Optysil in Tytanit za nadaljnje analize 15 Slika 5: Povprečen obseg debla (cm) dreves sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 16 Slika 6: Povprečno število cvetnih šopov na drevo sorte 'Viljamovka' glede na

obravnavanja v HC BF za leto 2020 17 Slika 7: Povprečno število plodov na drevo sorte 'Viljamovka' za I. in II. kakovostni razred po obravnavanjih v HC BF za leto 2020 18 Slika 8: Povprečen pridelek (kg) na drevo sorte 'Viljamovka' po kakovostnih razredih glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 19 Slika 9: Povprečna višina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 20 Slika 10: Povprečna širina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 21 Slika 11: Povprečna masa ploda (g) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 22 Slika 12: Povprečna trdota mesa (kg/cm²) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 23 Slika 13: Povprečna vsebnost topne suhe snovi (%) sorte 'Viljamovka' glede na

obravnavanja v HC BF za leto 2020 24

(10)

1 UVOD

1.2 POVOD ZA RAZISKAVO

Hitro naraščanje prebivalstva, povpraševanje po zdravih kmetijskih pridelkih, zelenjavi in sadju lokalne pridelave, podnebne spremembe in čim manjši negativni vplivi na okolje so izzivi, s katerim se dandanes soočamo v kmetijstvu. Želja vsakega pridelovalca, kmeta in sadjarja je, da vsako leto pridela tako količinsko kot kakovostno primerne plodove za nadaljnjo prodajo. Velikokrat z željo po velikih količinah pridelka močno obremenimo okolje, posledično tudi tla z vnosom raznih mineralnih gnojil, hranil ter z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako neugodne vremenske razmere vplivajo na zmanjšano količino pridelanega sadja. Kljub velikemu povpraševanju na trgu je stopnja samooskrbe s sadjem še vedno premajhna, kar lahko pripišemo vse večjemu uvozu iz drugih držav. Lahko rečemo, da je sadje pridelano na lokalnem trgu, bistveno kakovostnejše v primerjavi z uvoženim, ki pride na naše trgovske police po nešteto prevoženih kilometrih. Vse več znanstvenikov, raziskovalcev in tudi pridelovalcev je pritegnila uporaba biostimulantov. Z uporabo le teh naj bi se povečal donos kmetijskih pridelkov ter njihova kakovost. Uporaba naj bi zmanjšala tudi stres pri rastlinah, zaradi neugodnih vremenskih razmer. Njihov vpliv bomo preučili v poskusu pri navadni hruški (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka'. V poskusu bomo preučili vpliv silicija in titana na količino in kakovost plodov navadne hruške (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka'.

1.2 NAMEN RAZISKAVE

Namen raziskave je bil dokazati, ali foliarno dodana silicij in titan vplivata na količino in kakovost plodov navadne hruške (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka'. Naša predvidevanja so, da bodo drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit ali Optysil imela večji pridelek, saj biostimulanti spodbudijo fiziološke procese v rastlinah, kar posledično vpliva na boljšo rast in pridelek. Po podatkih s strani proizvajalca naj bi pripravka Tytanit in Optysil prispevala k povečanju količine in kakovosti pridelka, saj zmanjšujeta različne strese pri rastlinah. Plodovi tretirani s pripravkom Optysil bodo imeli večjo trdoto mesa. Plodovi tretirani s pripravkom Tytanit bodo vsebovali več topne suhe snovi.

1.3 DELOVNE HIPOTEZE

V diplomskem delu smo preverili naslednje hipoteze:

- Plodovi dreves tretiranih s pripravkom Tytanit bodo vsebovali več topne suhe snovi;

- Plodovi dreves tretiranih s pripravkom Optysil bodo imeli večjo trdoto mesa;

- Drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit ali Optysil bodo imela večji pridelek.

(11)

2 PREGLED OBJAV

2.1. SPLOŠNO O HRUŠKI (Pyrus communis L.)

Navadna hruška (Pyrus communis L.) spada v red Rosales, družino Rosaceae, poddružino Maloideae in rod Pyrus, katerega domovina je Evropa in Azija. Sodi med pečkarje. Gojimo jo po celem svetu. Sorte gojene v Slovenije imenujemo tudi evropske hruške, nastale so iz vrste Pyrus communis in njenih podvrst. Opisanih je okrog 60 vrst rodu Pyrus, vendar nimajo vse istega pomena v sadjarski pridelavi. Vrste tega rodu razdelimo po geografskem območju razširjenosti na: evropske, mediteranske, srednjeazijske in vzhodnoazijske. Hruška v primerjavi z jablano dobro prenaša visoke poletne temperature, vendar je ob dobri preskrbljenosti dreves z vodo količina in kakovost plodov boljša. Poleg vlage v tleh je med opraševanjem, oploditvijo in razvojem ploda pomembna tudi relativna zračna vlaga. V poletnih mesecih naj bi znašala od 60 do 70 %. Relativna zračna vlaga manjša od 30 % lahko povzroči fiziološke motnje. Hruški ustreza pH tal od 5,6 do 6,5 in vsebnost aktivnega apna do 4 %. Ob previsokih vrednostih se lahko pojavi kloroza. Hruška je avtosterilna oziroma samoneoplodna, kar pomeni, da se ne more oploditi z lastnim cvetnim prahom, zato potrebuje opraševalno sorto. Hruška cveti nekje 10 do 14 dni pred jablano, seveda pa je časovni zamik cvetenja odvisen tudi od posamezne sorte hruške. Nekatere sorte hrušk, med njimi tudi sorta 'Viljamovka' razvijejo plod partenokarpno oziroma brez oploditve in zaradi tega imamo lahko tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah pridelek. Najpogostejše gojitvene oblike pri hruški so ozko vreteno, sončna os, palmeta in vretenast grm (Štampar in sod., 2014).

2.2 RAZŠIRJENOST IN UPORABA

Hruška je na splošno razširjena in zaželena sadna vrsta tako med pridelovalci kot tudi med potrošniki. Sortiment hrušk se med sadnimi vrstami nekoliko manj pogosto spreminja, kar lahko povežemo z dolgoživostjo rastlin. Glavne sorte hrušk, ki so v Sloveniji kakovostne in tržno zanimive so: 'Junijska lepotica', 'Zgodnja moretinijeva', 'Viljamovka', 'Konferans', 'Fetelova', 'Harrow Sweet' in 'Krasanka' (Godec in sod., 2019). V Sloveniji hruško gojimo v okoliših: Goričko, Slovenske gorice, Pohorje, Savinjska dolina, Posavje, Goriška in Slovenska Istra (Hudina in sod., 2011).

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je pridelek hrušk v intenzivnih sadovnjakih v letu 2020 povečal za 32 % v primerjavi s predhodnim letom 2019. V preglednici 1 lahko vidimo, kako količina pridelanega sadja po letih niha. To je posledica vse pogostejših neugodnih in nepredvidljivih vremenskih razmer, kot so pozeba, suša, toča, in močan veter, ki smo jim priča v zadnjih letih. Povprečen pridelek hrušk na hektar je bil leta 2020 za 3,2 t večji v primerjavi s preteklim letom 2019 (SiStat, 2021). Letina je bila kljub spomladanskim pozebam dobra.

(12)

Preglednica 1: Pridelek hrušk (t) in povprečen hektarski pridelek (t/ha) v Sloveniji za obdobje zadnjih 10 let (SiStat, 2021)

Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Pridelek hrušk (t) 4.594 2.410 2.690 3.532 3.722 3.175 1.167 4.495 2.940 3.884 Pridelek hrušk na ha (t/ha) 22,2 11,3 12,5 17,1 18,7 16,0 5,7 21,4 13,9 17,1

Hruška ima vsestranske učinke na naše zdravje ter ponuja veliko možnosti in načinov uporabe. Uživamo jo lahko svežo ali pa kot sušeno sadje. Lahko jo predelamo v sokove, sirupe, marmelade, kompote. Velikokrat se jo uporabi pri izdelavi sladic ali le kot dodatek k jedem. Hruška ponuja tudi možnost predelave v alkoholne destilate, najpogosteje znano hruškovo žganje ali viljamovka, ki je poimenovano prav po sorti hruške (Godec in Godec, 2013).

2.3 BIOSTIMULANTI

Biostimulante uvrščamo pod naravne pripravke, kateri pripomorejo k izboljšanju vitalnosti in zdravi rasti rastlin ter jih zaščitijo pred okužbami. Poleg tega lahko povečajo učinkovitost izkoriščanja hranil, odpornost na abiotski stres in izboljšajo kakovost pridelkov. V svoji sestavi vključujejo tako organske kot anorganske snovi in/ali mikroorganizme. Uspešno jih uporabljamo v kmetijstvu za vrtnine in poljščine ter v hortikulturi pri sadnem drevju, okrasnih rastlinah in drugod. Najpomembnejše aktivne snovi vsebovane v teh pripravkih so:

huminske in fulvo kisline, beljakovinski hidrolizati, spojine, ki vsebujejo dušik, izvlečki morskih alg ter koristni mikroorganizmi. Biostimulanti se med seboj razlikujejo glede na način nanosa (tla, listi), glede na sestavino, iz katerega so narejeni (rastlinski, živalski) ter postopka izdelave (hidroliza, fermentacija, ekstrakcija). Najpogosteje jih nanašamo foliarno v tekoči obliki, najdemo jih tudi v obliki prahu in granulata. Na količino in kakovost pridelka vplivajo tako biotični dejavniki, kamor uvrščamo glive, bakterije, viruse - povzročitelje raznih bolezni, kot tudi abiotični dejavniki, kot so suša, ekstremna slanost, kislost, onesnaževanje, nizke in visoke temperature, dež, veter. Pridelek je odvisen od vrste uporabljenega biostimulanta in količine, načina aplikacije ter sorte in fiziološkega stanja rastline. Večji pridelek je povezan z boljšo kakovostjo, na katero vplivajo genetski in kmetijsko-okoljski dejavniki (Drobek in sod., 2019).

V različnih poskusih, opravljenih na sadnem drevju, poljščinah, vrtninah in drugih rastlinah, so raziskovalci ugotovili pozitivne učinke uporabe biostimulantov.

Rezultati so pokazali, da so biostimulanti na osnovi huminske, fulvo in karboksilne kisline, v poskusu opravljenem na marelicah, pozitivno vplivali na pridelek. Pri tretiranju dreves s huminsko in fulvo kislino skupaj je pridelek znašal 21 kg/drevo, na osnovi karboksilne

(13)

kisline pa 19 kg/drevo. Pridelek je pri kontrolnih (netretiranih) drevesih znašal 12 kg/drevo.

To razmerje je bilo opazno po dveh letih uporabe biostimulantov (Drobek in sod., 2019).

2.3.1 Pomen silicija in titana

Elementa titan in silicij sta v rastlinah naravno prisotna v manjših količinah in kot koristni hranili prisotna v biostimulantih (Niewiadomska in sod., 2020).

Silicij je po zastopanosti drugi najpogostejši element v zemeljski skorji in tleh. Silicij se v tleh pojavlja kot silicijeva kislina (H4SiO4) v koncentraciji od 0,1 do 0,6 mM. Iz tal ga v tej obliki rastline sprejemajo preko korenin (Grašič, 2019). Za rastlino ni nujno potreben, vendar ima koristen vpliv na rast in razvoj številnih rastlinskih vrst, zlasti, ko so le te izpostavljene abiotskemu ali biotskemu stresu. Silicij blaži stres zaradi soli in podnebnih razmer ter zmanjša toksičnost težkih kovin. Poleg tega izboljša neravnovesje hranil in odpornost na sušo in zmrzal ter upočasni procese staranja rastlin (Savvas in Ntatsi, 2015). V različnih stresnih razmerah imajo rastline ob prisotnosti silicija večjo stopnjo fotosintezne aktivnosti in manjšo stopnjo transpiracije. Zaradi nalaganja silicija v rastlinska tkiva se zmanjša pogostost napadov škodljivcev. Silicij poveča trdnost tkiv rastlin in s tem poveča obrabo obustnega aparata škodljivcev ter zavira njihove napade (Grašič, 2019). Z odlaganjem silicija pod kutikulo se ustvari dodatna silicijeva plast, ki mehansko ovira prodiranje gliv in škodljivcev ter na ta način prepreči okužbe rastlin (Marschner, 2012). Lahko bi poudarili, da je silicij eden od elementov, ki je zelo učinkovit pri povečanju odpornosti na bolezni in škodljivce. Silicij se večinoma kopiči v listih, steblu in semenski ovojnici in s pomočjo fizioloških mehanizmov spodbuja rast in razvoj rastlin. Nalaganje silicija v listih pomaga ohraniti pokončen položaj listov. S tem se zmanjša senčenje v gostih sestojih, poveča se osvetljenost pri rastlinah in večja je fotosintezna aktivnost. Pomembno vlogo ima tudi pri transpiraciji, pri čemer se silicij neposredno nalaga pod kutikulo in tako ustvari dodatno plast, s katero zaščiti rastlino pred izgubo vode. Transpiracija poteka tudi skozi listne reže, ne samo kutikulo. Silicij spodbudi podaljševanje korenin in pripeva k okrepitvi celičnih sten v endodermisu. V primeru nižjega vodnega potenciala tal prepreči izgubo vode iz korenin.

Pri povišani slanosti tal je omejen privzem vode v rastline, ob prisotnost silicija se poveča relativna vsebnost vode. Ob presežku soli pa silicij pomaga ohranjati celovitost celičnih membran ter omeji privzem in prenos natrija (Grašič, 2019). Vse rastline, ki rastejo v tleh vsebujejo v tkivih silicij, vendar je koncentracija le tega v poganjkih rastlin odvisna od posameznih rastlinskih vrst. Nekatere vrste akumulirajo večje koncentracije silicija npr. riž (39,1 mg/g suhe snovi), nekatere pa manjše koncentracije, kot npr. čičerika (3,0 mg/g suhe mase). Razlika v akumulaciji silicija med vrstami je odvisna tudi od sposobnosti korenin za sprejem. Silicij ne prispeva le k togosti in čvrstosti celičnih sten, ampak tudi poveča njihovo elastičnost med rastjo. Blaži tudi številne abiotske strese, tako fizične (poleganje rastlin, suša, nizke in visoke temperature, zmrzal, UV sevanje) kot kemične strese (slanost, neravnovesje hranil, težke kovine). Nanos silicija na riž je učinkovit, ker ublaži posledice na

(14)

rastlini, ki nastanejo zaradi vremenskih razmer (močan veter, nizke temperature, pomanjkanje sonca v poletni sezoni). Močan veter povzroča izsušitev cvetnih klasov in z nanosom silicija lahko to ublažimo (Marschner, 2012). Prisotnost silicija poveča trdnost rastlinskih tkiv in tako prepreči poleganje in lomljenje stebel rastlin ob močnem vetru (Grašič, 2019). Koristne učinke silicija so ugotovili tudi pri najrazličnejših rastlinskih vrstah (Ma, 2004). O pomenu silicija in o njegovem vplivu na rastlinah so se začeli najprej ukvarjati na Japonskem. Največ raziskav so opravili na svoji najpomembnejši poljščini-rižu, ki za svojo rast potrebuje velike količine silicija (Grašič, 2019). Nanašamo ga lahko foliarno ali preko tal (Savvas in Ntatsi, 2015).

Drugi koristen element za rast rastlin je titan, ki je deveti najpogostejši element v zemeljski skorji in ne spada med mineralna hranila. Dokazano je bilo, da stimulira aktivnost določenih encimov, poveča vsebnost klorofila in fotosintezo, spodbuja vnos hranil, krepi odpornost na stres ter izboljša pridelek in kakovost pridelka. Kljub koristim ne velja za esencialen element.

V majhnih koncentracijah ugodno vpliva na zdravstveno stanje rastlin, medtem ko so večje koncentracije lahko škodljive, ker pride do toksičnosti. Titan je v tleh mobilen element in je na voljo rastlinam. Rastline ga lahko absorbirajo skozi korenine ali pa skozi liste – foliarno.

Če ga rastline absorbirajo skozi liste se premešča s pomočjo floema, medtem ko se pri absorbciji preko korenin v glavnem akumulira v koreninah. Ima pozitivno vlogo v interakciji z ostalimi hranilnimi elementi, posebej z železom, s katerim ima sinergistično in antagonistično razmerje. Koristni učinki titana se kažejo takrat, ko rastlinam primanjkuje železa. Absorpcija titana se razlikuje od rastlinskih vrst, načina gojenja rastlin (tla, hidroponika) in pH tal ter načina aplikacije, pri čemer se je foliarna aplikacija izkazala za učinkovitejšo. Sprejem titana preko korenin ali listov poteka z aktivnim ali pa pasivnim transportom (Lyu in sod., 2017). Pri foliarnem dodajanju titana na drevesa sliv (Prunus domestica L.) so ugotovili, da je titan vplival na boljšo rast in velikost plodov. Prav tako so imela tretirana drevesa plodove večjega premera in mase. Kožica in meso ploda sta bila odpornejša na mehanske poškodbe pri obiranju v primerjavi s kontrolnimi (netretiranimi) drevesi (Lopez-Alcaraz in sod., 2003).

2.3.2 Uporaba biostimulantov na osnovi titana in silicija pri sadnih rastlinah

Uporabo biostimulantov s silicijem oz. titanom sta pri malinah proučevala Grajkowski in Ochmian (2007). Želela sta ugotovili, kako vplivajo na pridelek in kakovost plodov.

Uporabila sta biostimulante: Atonik SL (0,3 % natrijev 4-nitrofenolat, 0,2 % natrijev 2- nitrofenolat, 0,1 % natrijev 5-nitroguajakolat), Biochikol 020 PC (hitozan) in Tytanit (0,7 % titan). Izbrane sorte malin (Rubus idaeus L.) so bile: 'Polka', 'Pokusa' in 'Poranna Rosa'. Za primerjavo sta imela še kontrolne rastline, le - te nista tretirala z nobenim od naštetih pripravkov. Poskus je trajal dve leti, pripravke sta nanašala na rastline petkrat tedensko. Med potekom poskusa nista uporabljala nobenih kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Ugotovila sta, da biostimulanti pozitivno vplivajo na povečanje pridelka, kakovost, velikost in

(15)

kemijsko sestavo plodov. Analiza je pokazala, da je imela sorta 'Polka', v primerjavi z ostalima dvema sortama, za 50 % večji pridelek. Za najbolj učinkovit biostimulant se je izkazal Atonik SL in to pri vseh treh sortah. Na začetku obiranja so bili največji plodovi pobrani na rastlinah tretiranih z biostimulantom Tytanit, medtem ko so bili proti koncu obiranja plodovi manjši od netretiranih. Čvrstost oziroma trdota plodov je ena od pomembnih lastnosti pri rokovanju in transportu sadja. Največja trdota ploda je bila izmerjena pri sorti 'Pokusa' prav zaradi uporabe dveh biostimulantov, Atonik SL in Biochikol 020 PC. Uporaba biostimulantov je vplivala tudi na vsebnost topne suhe snovi, vsebnost kislin in nitratov. Biostimulanta Atonik in Biochikol 020 PC sta zmanjšala vsebnost topne suhe snovi, biostimulant Tytanit pa jo je povečal. Atonik SL je povečal tako kislost kot tudi vsebnost nitratov pri vseh treh sortah. Na vsebnost vitamina C v plodovih pa ni vplival nobeden izmed uporabljenih biostimulantov (Grajkowski in Ochmian, 2007).

V Sloveniji so leta 2016 začeli s poskusom, da bi ugotovili možnost uporabe izvlečka morskih alg Ascophyllum nodosum v kombinaciji s silicijem pri ekološki pridelavi jagod sorte 'Clery' v želji pridobiti zgodnejši pridelek jagod. Poskus je potekal dve leti v neogrevanem rastlinjaku z urejenim kapljičnim namakanjem. V poskus so vključili dve obravnavanji. Rastline so foliarno gnojili z uporabo biostimulanta na osnovi silicijevega dioksida - SiO2 (Optysil, 2 ml/10 l) in biostimulanta na osnovi izvlečka morskih alg Ascophyllum nodosum (Phylgreen, 20 ml/10 l) skupaj. Kontrolne rastline so bile netretirane.

Rezultati so pokazali, da je foliarna aplikacija silicija in izvlečka morskih alg vplivala na večjo količino pridelka ter na večje število samih jagod zgodnejše pridelave v primerjavi s kontrolo. Pri tretiranih rastlinah so bili plodovi prej zreli, kar je pomembno za pridelovalce, saj v začetku sezone jagode dosegajo višje tržne cene. Zgodnejši plodovi so imeli večjo vsebnost antocianov in so bili bolj rdeči (Weber in sod., 2018).

Kofol (2021) je v poskusu, ki ga je opravil pri breskvah sorte 'Redhaven', ugotovil, da je na večjo količino pridelka vplivalo tretiranje s pripravkom Optysil. Tretiranje dreves s pripravkom Tytanit je pozitivno vplivalo na velikost plodov. Največjo trdoto mesa so imeli plodovi dreves, ki so bila tretirana s kombinacijo pripravkov Tytanit + Optysil, vendar je sklepal, da je vpliv povezan s pripravkom Tytanit, ki je vplival na večjo trdoto mesa, in ne s pripravkom Optysil, ki je vplival na manjšo trdoto mesa. Pripravka Tytanit in Optysil nista vplivala na vsebnost topne suhe snovi v plodovih breskev sorte 'Redhaven'.

Dolinar (2019) navaja, da je pri foliarnem tretiranju breskev sorte 'Redhaven' pripravek Optysil povečal pridelek, izboljšal kakovost ter povečal vsebnost topne suhe snovi v plodovih. Uporaba pripravka Optysil je povečala višino, širino in debelino ter tudi samo maso plodov. Tudi uporaba pripravka v kombinaciji Tytanit + Optysil je povečala višino, širino, debelino in maso plodov. Uporaba pripravka Tytanit pa je vplivala zgolj na višino, širino in debelino plodov. Nobeden od pripravkov ni vplival na povečano trdoto mesa plodov breskev.

(16)

Pregrad (2020) je pri poskusu, ki je bil opravljen leta 2019 na dveh različnih lokacijah (HC BF in Zagaj) na sorti 'Viljamovka' ugotovila, da je na obeh lokacijah biostimulant Optysil pozitivno vplival na širino plodov, medtem ko je na lokaciji HC BF ugodno vplival tudi na samo višino plodov. Na lokaciji Zagaj je Optysil pozitivno vplival še na vsebnost topne suhe snovi. Pripravek Optysil v kombinaciji s pripravkom Tytanit (Optysil + Tytanit) je pozitivno vplival le v Zagaju na število plodov na drevo, na pridelek in na trdoto mesa samih plodov.

V HC BF pa ta kombinacija pripravkov ni pokazala nobenega pozitivnega vpliva.

Biostimulant Tytanit je na lokaciji HC BF pozitivno vplival na število plodov in pridelek, medtem ko je v Zagaju vplival le na maso pridelka. Na obeh lokacijah pa je pozitivno vplival na večje število cvetnih šopov na drevo ter na vsebnost topne suhe snovi.

Gorenc (2020) navaja, da foliarno dodajanje pripravka Tytanit, Optysil in kombinacije Tytanit + Optysil ni imelo vpliva na pridelek hrušk sorte 'Viljamovka' v letu 2018. Boljše obarvani plodovi so bili pri tretiranju s pripravkom Tytanit. Prav tako je pripravek Tytanit vplival na povprečno trdoto mesa in vsebnost topne suhe snovi. Na širino in maso plodov je vplivala kombinacija Tytanit + Optysil. Na višino plodov je vplival pripravek Optysil.

(17)

3 MATERIAL IN METODE 3.1 LOKACIJA POSKUSA

Poskus je bil zastavljen in izveden leta 2020 v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete (HC BF). Hortikulturni center BF se nahaja v naselju Orehovlje v občini Miren – Kostanjevica na Goriškem in je velikosti približno 17 hektarjev. Drevesa navadne hruške (Pyrus communis L.) sorte 'Viljamovka' so bila posajena leta 2005 na razdalji 3,3 × 1,2 m in cepljena na podlago 'Kutina MA'. Poleg hrušk so v nasadu posajene še ostale sadne vrste, kot so: breskev, jablana, kaki, aktinidija in vinska trta. Celoten nasad je pokrit s protitočno mrežo in je opremljen z namakalnim sistemom. Del zemljišča je opremljen tudi z dvema sodobnima plastenjakoma, v katerih pridelujejo vrtnine.

3.2 KLIMATSKI DEJAVNIKI

Za Primorsko je značilno submediteransko podnebje z veliko sončnimi dnevi in milimi zimami. Klimatološke podatke smo pridobili iz samodejne meteorološke postaje Bilje, ki se nahaja v neposredni bližini naše lokacije. Poleg tega je tudi edina tovrstna postaja za celotno severno Primorsko (Nadbath, 2017).

Omejujoči dejavniki, s katerimi se srečamo pri gojenju hrušk, so precej nizke zimske temperature, pojav spomladanske pozebe, pomanjkanje padavin v rastni dobi in vetrovnost (Štampar in sod., 2014).

3.2.1 Temperatura

Drevesa hruške prenesejo temperature do -15 °C, če so cepljene na podlago kutine.

Odpornost dreves na nizke temperature je odvisna od njihovega zdravstvenega stanja in prehranjenosti, temperatur, ki so bile pred pojavom mraza, ter seveda sorte. V fenofazi rdečih brstov prenesejo cvetni brsti temperature od -3,5 do -2,8 °C, med polnim cvetenjem pa temperature od -2,3 do -1,7 °C. Komaj nastali plodiči po oploditvi pa prenesejo temperature od -1,7 do -1,0 °C (Štampar in sod., 2014).

Iz preglednice 2 lahko razberemo, da je povprečna temperatura za Bilje leta 2020 znašala 13,5 °C. Najtoplejša meseca sta bila julij in avgust s temperaturami nad 23 °C, najhladnejši pa januar s temperaturo 3,7 °C. Za sadno drevje so usodne nizke temperature, ki se pojavijo več dni zapored. Leta 2020 smo imeli spomladansko pozebo ravno med cvetenjem sadnih dreves, konec marca do prvih dni aprila. V Biljah pri Novi Gorci so nizke temperature trajale tri dni zaporedoma. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je bila najnižja izmerjena temperatura 2. aprila 2020 -3,1 °C. 1. aprila je temperatura znašala -2,7

°C, 3. aprila pa -1,5 °C (Arhiv meritev …, 2021).

(18)

Preglednica 2: Povprečna mesečna in letna temperatura zraka (°C) leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021)

Mesec Bilje pri Novi Gorici Povprečna temperatura zraka (°C)

Januar 3,7

Februar 6,8

Marec 8,5

April 13,3

Maj 17,1

Junij 20,3

Julij 23,0

Avgust 23,2

September 19,0

Oktober 12,6

November 8,1

December 6,2

Leto 2020 13,5

3.2.2 Padavine

Drevesa cepljena na podlago kutine imajo plitvejši koreninski sistem, zato prej občutijo pomanjkanje vode v primerjavi z drevesi cepljenimi na sejancu (Štampar in sod., 2014).

Padavine so časovno neenakomerno razporejene, kar je razvidno iz slike 1, zato moramo v sadjarstvu primanjkljaj padavin nadomestiti z namakanjem. Hruška za dober razvoj in kakovosten pridelek potrebuje od 80 do 100 mm vode mesečno, od maja do avgusta. Iz preglednice 3 je razvidno, da je bilo leta 2020 največ padavin septembra, kar 294,4 mm, in najmanj padavin aprila, le 15,4 mm.

(19)

Preglednica 3: Povprečna mesečna in letna količina padavin (mm) leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021)

Mesec Bilje pri Novi Gorici Količina padavin (mm)

Januar 24,4

Februar 27,1

Marec 112,5

April 15,4

Maj 75,0

Junij 199,2

Julij 97,1

Avgust 199,8

September 294,4

Oktober 209,0

November 36,7

December 243,9

Leto 2020 1534,5

Slika 1: Povprečne mesečne količine padavin (mm) leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021)

0 50 100 150 200 250 300 350

Količina padavin (mm)

Mesec

(20)

3.2.3 Veter

Za Goriško je značilen močan veter oziroma burja, ki lahko dosega močne sunke. Iz slike 2 je razvidno, da je bilo leta 2020 največ vetrovnih dni marca, maja in avgusta, medtem ko je bilo marca največ dni z viharnim vetrom (Arhiv meritev …, 2021). Viharni veter imenujemo veter, ko je zabeležena hitrost vetra večja ali enaka od 17,2 m/s (ARSO, 2021).

Slika 2: Povprečno število dni z močnim in viharnim vetrom po posameznih mesecih leta 2020 za meteorološko postajo Bilje pri Novi Gorici (Arhiv meritev ..., 2021)

3.2.4 Analiza tal

Podjetje Jurana d.o.o. iz Maribora je leta 2018 za nasad opravilo tudi analizo tal.

Laboratorijska analiza je pokazala naslednje rezultate: vrednost pH 6,6, kar pomeni, da gre za zmerno kisla tla. Delež organske snovi je znašala 2,8 %. Pretirano so bila tla preskrbljena s fosforjem P2O5, katerega izmerjena vrednost je znašala 29,8 mg/100 g tal, ekstremno preskrbljena pa s kalijem K2O, kar 44,2 mg/100 g tal. Z magnezijem (MgO) so bila tla dobro preskrbljena, le tega je bilo 15,5 mg/100 g tal. Premalo je bora, le 0,3 ppm.

0 2 4 6 8 10 12 14 16

Število dni

Mesec

Št. dni z močnim vetrom št. dni z viharnim vetrom

(21)

3.3 MATERIAL

3.3.1 Podlaga 'Kutina MA'

Sadno drevje najpogosteje razmnožujemo s cepljenjem na podlago, ki mora biti skladna oziroma kompatibilna s sorto. Poleg kompatibilnosti je izbira podlage odvisna tudi od gojitvene oblike in talnih razmer. Podlaga ima velik vpliv na rast, bujnost, življenjsko dobo drevesa, čas cvetenja, rodnost, posledično na količino in kakovost pridelka ter na odpornost proti mrazu ali suši in nekaterim boleznim. Kot podlage za hruške uporabljamo podlage:

'Kutina MA', 'Kutina BA 29', 'Kutina MC', 'Kutina Sydo', 'Kutina Adams' in sejanec hruške Pyrus communis. Od teh se najpogosteje v Sloveniji uporablja 'Kutina MA', sledi sejanec hruške in 'Kutina BA 29' (Godec in sod., 2019).

Podlaga 'Kutina MA' je bila selekcionirana v Veliki Britaniji leta 1920 in je klon anžerske kutine. Ima slabo skladnost s sorto 'Viljamovka', zato potrebuje posredovalko ('Hardijeva', 'Pastorjevka'). Je srednje bujna podlaga in vpliva na zgodnejši vstop v rodnost. Slabo prenaša tla z večjim odstotkom fiziološkega apna, kar lahko privede do pojava kloroz. Dobro jo razmnožujemo z zelenimi potaknjenci. Je zahtevna glede tal, ukoreninjenje je srednje do dobro. Drevesa na tej podlagi potrebujejo oporo. Podlago priporočajo na globokih in dovolj vlažnih prepustnih tleh, rahlo kisle do blage alkalne reakcije (Štampar in sod., 2014).

Podlaga je odporna na krvavo uš, zelo občutljiva je za klorozo, hrušev ožig in viruse. Je malo do srednje občutljiva za ogorčice (Godec in sod., 2019).

3.3.2 Sorta 'Viljamovka'

Sorto 'Viljamovka' najdemo pod številnimi sinonimi, kot so: 'Bartlett', 'Beurrée William', 'Williams Christbirne', 'Williams Bon Chretien'. Gre za angleško sorto neznanih staršev, ki jo je našel Stair iz Aldermastona okoli leta 1770. Razmnoževati jo je začel Richard Williams pod imenom 'Williams'. Ima srednje bujno rast in ni zahtevna glede tal. Zaradi slabe skladnosti s kutino potrebuje posredovalko. Je srednje občutljiva za hrušev škrlup, nekoliko bolj za hruševo bolšico in klorozo. Najbolj občutljiva je za hrušev ožig. Nagnjena je k partenokarpiji in je srednje pozno cvetoča sorta. Daje velike in redne pridelke. Ima srednje velik plod hruškaste oblike, pecelj je kratek do srednje dolg. Plod ima tenko, čvrsto, rahlo hrapavo kožico. Masa ploda je od 160 do 260 gramov. Meso je belo, fine teksture, sočno, sladko, topno, z rahlo kislino in aromatično ter odličnega okusa. Osnovna barva je svetlo zelena, z zorenjem se spreminja v rumeno, na sončni strani se plod rahlo obarva rdeče. Čas zorenja je od druge polovice avgusta do začetka septembra (Godec in sod., 2019).

(22)

3.3.3 Biostimulant Tytanit

Tytanit je biostimulant na osnovi titana, ki izboljša rast rastlin in količino pridelka. V svoji sestavi ima poleg titana (Ti) še magnezijev oksid (MgO) in žveplov trioksid (SO3). Pripravek običajno uporabljamo za foliarno aplikacijo, uporabljamo pa ga tudi pri namakanju, fertigaciji in za tretiranje semen (Jurana, 2021a). Po podatkih s strani proizvajalca Intermag uporaba biostimulanta izboljša fiziološke procese v rastlinah in prispeva k povečanju količine in kakovosti pridelka, boljša je preskrba rastlin z vodo in hranili, poveča se tvorba klorofila v listih, s tem je večja tudi intenzivnost fotosinteze ter prispeva k povečanju biomase. Poleg tega izboljša potek opraševanja in absorpcijo hranil iz tal, predvsem kalija, dušika, magnezija, kalcija in železa. Njegov učinek se kaže v krepitvi naravne odpornosti rastlin v stresnih razmerah. Za foliarno aplikacijo pripravka na hruškah proizvajalec priporoča nanos v koncentraciji 0,2 do 0,4 l/ha (Intermag, 2021a).

3.3.4 Biostimulant Optysil

Optysil je biostimulant na osnovi silicija. V svoji sestavi vsebuje 16,5 % silicijevega oksida (SiO2) in 2 % železa (Fe). Optysil uporabljamo za foliarno aplikacijo, namakanje in fertigacijo. Uspešno ga kombiniramo tudi z večino fitofarmacevtskih sredstev. Po poudarkih s strani proizvajalca pripravek deluje kot protistresno sredstvo, saj z njim uravnamo sprejem mikro in makro hranil, blažimo posledice zaradi pomanjkanje vode, visoke slanosti in aktiviramo mehanizem naravne odpornosti rastlin (Jurana, 2021b). Poleg tega Optysil spodbuja rast in razvoj rastlin ter zagotavlja večjo odpornost rastlin na neugodne rastne razmere kot je suša in drugi abiotski dejavniki. Omeji tudi biotski stres, ki je povzročen zaradi patogenov in škodljivcev ter izboljša pridelke rastlin in njihovo kakovost. Prav tako so izboljšane skladiščne lastnosti pridelka. Za foliarno aplikacijo pripravka na hruškah proizvajalec priporoča nanos v koncentraciji 0,5 l/ha (Intermag, 2021b).

3.4 METODE DELA

3.4.1 Izvedba poskusa

Poskus je bil izveden leta 2020 v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete (Orehovlje 1H, Miren). Izbrali smo 40 dreves navadne hruške (Pyrus communis L.), na katerih smo izvedli poskus. V poskus smo vključili 4 obravnavanja. V vsako obravnavanje smo vključili 10 dreves. V prvem obravnavanju smo uporabili pripravek Tytanit, v drugem oba pripravka hkrati (Tytanit in Optysil), v tretjem obravnavanju smo uporabili Optysil in četrto obravnavanje je bila kontrola (nismo uporabili pripravka Tytanit in Optysil). Pripravka smo nanašali foliarno. S pripravkom Tytanit smo škropili 1-krat pred cvetenjem in 2-krat po cvetenju v koncentraciji 0,2 l/ha, S pripravkom Optysil pa smo drevesa tretirali 3-krat po

(23)

cvetenju v koncentraciji 0,5 l/ha. Foliarno škropljenje smo izvedli ročno s pomočjo nahrbtne škropilnice Stihl. Varstvo pred boleznimi in škodljivci se je izvajalo po načelih integrirane pridelave sadja (Tehnološka navodila …, 2020). Sorta 'Viljamovka' je začela cveteti 6. 4.

2020, vrh cvetenja je dosegla 10. 4. 2020, konec cvetenja pa 17. 4. 2020. Plodove smo obirali 12. 8. 2020.

3.4.2 Izvedene meritve

Vsakemu drevesu smo z digitalnim kljunastim merilom izmerili obseg debla 20 cm nad cepljenim mestom in prešteli število cvetnih šopov na posameznem drevesu. Pri obiranju plodov, 12. 8. 2020, smo pod vsako drevo postavili lesene zaboje z ustreznimi oznakami. Iz vsakega drevesa smo obrali vse plodove in jih postavili v ustrezen (označen) leseni zaboj pod drevesom. Po končanem obiranju smo plodove iz vsakega zaboja posebej sortirali glede na kakovostni razred. V I. kakovostni razred smo uvrstili plodove hrušk premera nad 65 mm, v II. kakovostni razred pa preostale (manjše) plodove. Plodove posameznega drevesa smo tudi prešteli (število plodov na drevo) in jih stehtali. Od vsakega obravnavanja smo naključno izbrali 10 plodov. Nato je sledilo delo v laboratoriju, kjer smo izmerili še vrsto drugih parametrov. S kljunastim merilom smo merili višino in širino plodov. S tehtnico smo stehtali maso posameznega ploda. S penetrometrom smo na dveh nasprotnih mestih plodu izmerili trdoto mesa ploda in na osnovi obeh vrednosti izračunali povprečno vrednost trdote posameznega plodu. Uporabili smo bat premera 8 mm. Topno suho snov smo izmerili z refraktometrom (Milwaukee MA885, Milwaukee Electronics Kft, Szeged, Madžarska). Za meritev osnovne in krovne barve smo uporabili kolorimeter (CR-10 Chroma, Minolta, Osaka, Japonska). S tem inštrumentom merimo parametre L*, a*, b*, C in h°. Parameter L*

(lightness oz. svetlost barve ploda) zavzema vrednosti od 0 (črna) do 100 (bela). Večja kot je vrednost tega parametra, svetlejši je plod. Parameter a* je lahko pozitivne ali negativne vrednosti. Pri pozitivni vrednosti na plodu prevlada rdeča barva, pri negativni vrednosti je plod bolj zelene barve. Enako velja pri parametru b*. Če je vrednost pozitivna se plod nagiba k rumeni barvi, pri negativni vrednosti prevlada modra barva. Parameter C (chroma oz.

nasičenost) zavzema vrednosti od 0 do 100. Nenasičeno barvo predstavlja vrednost 0, medtem ko vrednost 100 predstavlja popolnoma nasičeno barvo. Parameter h° (hue) ponazarja krožnico okrog osi parametra L*. Barve se okoli krožnice prelivajo. Enote tega parametra so v obliki stopinj oz. kotov. Rdečo barvo predstavlja vrednost 0°, rumeno vrednost 90°, zeleno 180° in modro barvo vrednost 270° (Graphic …, 2021).

(24)

Slika 3: Meritev plodov z uporabo tehtnice (levo), kolorimetra (sredina) in digitalnega kljunastega merila (desno)

Slika 4: Plodovi hrušk sorte 'Viljamovka' vseh obravnavanj od spodaj navzgor: Optysil, kontrola, Tytanit + Optysil in Tytanit za nadaljnje analize

Podatke smo sproti zapisovali in jih vnašali v pregledno tabelo (Excel) za lažji pregled in za nadaljnje analize. Rezultate smo obdelali z opisno statistiko.

(25)

4 REZULTATI 4.1 OBSEG DEBLA

Preglednica 4 in slika 5 prikazujeta povprečen obseg debla v poskusu vseh štirih obravnavanj (Tytanit, Tytanit + Optysil, Optysil in kontrola). Drevesa so bila po obsegu dokaj izenačena, razlike med obravnavanji niso bile velike.

Preglednica 4: Povprečen, minimalen in maksimalen obseg debla (cm) dreves sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Obravnavanje Povprečje Minimum Maksimum

Tytanit 16,4 14,0 19,0

Tytanit + Optysil 16,5 14,5 18,0

Optysil 16,8 12,5 19,5

Kontrola 18,4 15,0 20,0

Slika 5: Povprečen obseg debla (cm) dreves sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 0

2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

Tytanit Tytanit + Optysil Optysil Kontrola

Obseg debla (cm)

Obravnavanje

(26)

4.2 ŠTEVILO CVETNIH ŠOPOV NA DREVO

Preglednica 5 in slika 6 prikazujeta povprečno število cvetnih šopov na drevo. Največ cvetnih šopov smo prešteli na drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil. Nekoliko manj pri tretiranju s pripravkom Optysil. Najmanj cvetnih šopov na drevo smo prešteli pri tretiranju s pripravkom Tytanit.

Preglednica 5: Povprečno, minimalno in maksimalno število cvetnih šopov na drevo sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 84,9 0,0 137,0

Optysil 111,6 90,0 127,0

Kontrola 90,4 61,0 105,0

Slika 6: Povprečno število cvetnih šopov na drevo sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

0 20 40 60 80 100 120

Število cvetnih šopov na drevo

Obravnavanje

(27)

4.3 ŠTEVILO PLODOV NA DREVO

Iz preglednice 6 in slike 7 vidimo povprečno število plodov na drevo I. in II. kakovostnega razreda ter obeh razredov skupaj. Največ plodov na drevo tako I. kot tudi II. kakovostnega razreda je bilo pri kontrolnih drevesih. Najmanj pa pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit.

Preglednica 6: Povprečno število plodov na drevo sorte 'Viljamovka' za I. in II. kakovostni razred ter skupaj glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Obravnavanje I. razred > 65 mm II. razred Skupaj

št. plodov/drevo št. plodov/drevo št. plodov/drevo

Tytanit 9,2 13,2 20,8

Optysil 23,6 14,7 35,9

Kontrola 32,1 19,1 51,2

Slika 7: Povprečno število plodov na drevo sorte 'Viljamovka' za I. in II. kakovostni razred po obravnavanjih v HC BF za leto 2020

0 10 20 30 40 50 60

Število plodov na drevo

Obravnavanje I. razred > 65 mm II. razred

(28)

4.4 PRIDELEK NA DREVO

Preglednica 7 in slika 8 prikazujeta povprečen pridelek na drevo I. in II. kakovostnega razreda ter obeh razredov skupaj. Največji pridelek tako I. in II. kakovostnega razreda so imela kontrolna drevesa. Najmanjši pridelek so imela drevesa tretirana s pripravkom Tytanit.

Preglednica 7: Povprečen pridelek (kg) na drevo sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Obravnavanje I. razred > 65 mm II. razred Skupaj

Pridelek/drevo (kg) Pridelek/drevo (kg) Pridelek/drevo (kg) Pridelek t/ha

Tytanit 1,5 1,3 2,5 6,3

Tytanit + Optysil 2,6 1,6 4,2 10,4

Optysil 4,0 1,5 5,1 12,7

Kontrola 5,4 1,9 7,3 18,4

Slika 8: Povprečen pridelek (kg) na drevo sorte 'Viljamovka' po kakovostnih razredih glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Pridelek na drevo (kg)

Obravnavanje I. razred > 65 mm II. razred

(29)

4.5 VIŠINA PLODA

Preglednica 8 in slika 9 prikazujeta povprečno višino ploda v poskusu. Največjo višino ploda smo izmerili pri plodovih pobranih pri kontrolnih drevesih. Najnižji so bili plodovi tretirani s pripravkom Tytanit, medtem ko ni bilo velikega odstopanja v višini plodov dreves tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil in Optysil.

Preglednica 8: Povprečna, minimalna in maksimalna višina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 74,39 67,07 87,21

Optysil 78,54 71,98 83,84

Kontrola 81,05 73,33 86,68

Slika 9: Povprečna višina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 0

10 20 30 40 50 60 70 80 90

Višina ploda (mm)

Obravnavanje

(30)

4.6 ŠIRINA PLODA

Preglednica 9 in slika 10 prikazujeta povprečno širino ploda. Pri kontrolnih drevesih je bila izmerjena največja širina ploda. Najmanjša povprečna širina ploda je bila izmerjena na drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit, medtem ko ni bilo velikega odstopanja v širini ploda dreves tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil in Optysil.

Preglednica 9: Povprečna, minimalna in maksimalna širina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 68,46 65,05 71,96

Optysil 70,95 66,52 74,45

Kontrola 71,42 64,93 76,09

Slika 10: Povprečna širina ploda (mm) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 0

10 20 30 40 50 60 70 80

Širina ploda (mm)

Obravnavanje

(31)

4.7 MASA PLODA

Preglednica 10 in slika 11 prikazujeta povprečno maso plodov v poskusu. Največja masa ploda je bila izmerjena pri kontrolnih drevesih, najmanjša pa pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit.

Preglednica 10: Povprečna, minimalna in maksimalna masa ploda (g) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 160,30 137,65 194,07

Tytanit + Optysil 173,75 144,25 195,54

Optysil 180,80 160,00 197,00

Kontrola 186,79 146,46 216,19

Slika 11: Povprečna masa ploda (g) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 0,00

20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00 140,00 160,00 180,00 200,00

Masa ploda (g)

Obravnavanje

(32)

4.8 TRDOTA MESA

Preglednica 11 in slika 12 prikazujeta povprečno trdoto mesa plodov v poskusu. Največja povprečna trdota mesa je bila izmerjena pri obravnavanju s pripravkom Tytanit, nekoliko manjša pri drevesih obravnavanih s pripravkom Optysil. Najmanjšo trdoto mesa so imela drevesa tretirana s pripravkoma Tytanit + Optysil.

Preglednica 11: Povprečna, minimalna in maksimalna trdota mesa (kg/cm²) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 5,8 4,43 6,73

Optysil 5,6 4,55 6,42

Kontrola 5,4 4,43 5,85

Slika 12: Povprečna trdota mesa (kg/cm²) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020 0

1 2 3 4 5 6 7

Trdota mesa (kg/cm2)

Obravnavanje

(33)

4.9 VSEBNOST TOPNE SUHE SNOVI

Preglednica 12 in slika 13 prikazujeta povprečno vsebnost topne suhe snovi. Največ topne suhe snovi smo izmerili v plodovih pri obravnavanju s pripravkom Tytanit, najmanjšo pa pri kontrolnih drevesih.

Preglednica 12: Povprečna, minimalna in maksimalna vsebnost topne suhe snovi (%) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Tytanit 14,2 13,2 15,2

Optysil 13,5 11,9 15,2

Kontrola 12,3 11,0 13,4

Slika 13: Povprečna vsebnost topne suhe snovi (%) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Pri vseh obravnavanjih, kjer smo uporabili pripravka Tytanit in Optysil ter v kombinaciji je bila vsebnost topne suhe snovi večja kot pri plodovih kontrolnih dreves.

0 2 4 6 8 10 12 14 16

Topna suha snov (%)

Obravnavanje

(34)

4.10 OSNOVNA BARVA PLODA

Osnovno in krovno barvo plodov smo izmerili s kolorimetrom. Preglednica 13 prikazuje izmerjene parametre (L*, a*, b*, C in h°) osnovne barve ploda.

Parameter L* določa svetlost ploda. Večja kot je vrednost, bolj svetlejši je plod. Najsvetlejši plodovi so bili pri kontrolnih drevesih, najtemnejši pa pri drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil.

Parameter a* pove prevlado barve pri plodovih, rdeča ali zelena. Pri pozitivni vrednosti na plodu prevlada rdeča barva, pri negativni vrednosti je plod bolj zelene barve. Pri tem parametru so bile vse izmerjene vrednosti v našem poskusu negativne. To pomeni, da je na plodovih prevladala zelena barva. Najbolj intenzivno zeleni so bili plodovi pri tretiranju s pripravkom Optysil, najmanj zeleni pa pri tretiranju s pripravkom Tytanit.

Parameter b* pove prevlado rumene ali modre barve. Če je vrednost pozitivna, se plod nagiba k rumeni barvi, pri negativni vrednosti prevlada modra barva. V našem poskusu so bile vse vrednosti pozitivne. Med izmerjenimi plodovi ni bilo bistvenih razlik, vendar so bili najbolj rumeni plodovi dreves, tretiranih s pripravkom Tytanit, najmanj pa plodovi dreves, tretiranih s pripravkom Optysil.

Parameter C zavzema vrednosti od 0 do 100. Nenasičeno barvo predstavlja vrednost 0, medtem ko vrednost 100 predstavlja popolnoma nasičeno barvo. V našem primeru je iz rezultatov razvidno, da gre za bolj nenasičeno barvo. Največja vrednost parametra C je bila na plodovih dreves tretiranih s pripravkom Tytanit, najmanjša pa pri plodovih dreves tretiranih s pripravkom Optysil.

Parameter h° ponazarja kote in s tem barve. V našem primeru so bile izmerjene vrednosti med 92 in 94, kar pomeni kot 90° rumeno barvo. Najbolj rumen odtenek so imeli plodovi dreves tretiranih s pripravkom Optysil, najmanj pa plodovi dreves tretiranih s pripravkom Tytanit.

Preglednica 13: Parametri osnovne barve (L*, a*, b*, C, h°) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Obravnavanje Osnovna barva

L* a* b* C h°

Tytanit 56,3 -1,8 39,9 40,0 92,6

Tytanit + Optysil 55,2 -2,0 39,6 39,7 93,0

Optysil 55,5 -2,7 38,8 38,9 94,0

Kontrola 56,7 -2,4 39,7 39,8 93,6

(35)

4.11 KROVNA BARVA PLODA

Krovno barvo določamo z enakimi parametri kot osnovno barvo. Preglednica 14 prikazuje izmerjene parametre krovne barve ploda.

Pri parametru L* so bili najsvetlejši plodovi pri kontroli, najtemnejši pa pri tretiranju s pripravkoma Tytanit + Optysil.

Vrednosti pri parametru a* so bile pozitivne, krovna barva plodov je bila rdeče oranžna. Pri parametru b*so bile izmerjene pozitivne vrednosti, plodovi so bili bolj rumene barve.

Vrednosti pri parametru C so bližje 0, zato gre za nasičeno barvo. Največja vrednost parametra C je bila izmerjena na plodovih dreves tretiranih s pripravkom Tytanit, najmanjša pa pri plodovih dreves tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil, a je razlika minimalna.

Izmerjene vrednosti parametra h° so bile manjše kot pri osnovni barvi ploda. To pomeni, da je krovna barva rdeče oranžna, saj so bili rezultati izmerjeni med kotoma 60 in 74.

Preglednica 14: Parametri krovne barve (L*, a*, b*, C, h°) sorte 'Viljamovka' glede na obravnavanja v HC BF za leto 2020

Obravnavanje Krovna barva

L* a* b* C h°

Tytanit 51,2 11,9 34,3 36,5 70,9

Tytanit + Optysil 48,9 15,0 31,7 35,2 60,6

Optysil 49,1 10,9 32,0 35,3 71,7

Kontrola 52,9 10,5 34,6 36,1 73,1

(36)

5 RAZPRAVA

Na poskus v letu 2020 so vplivale vremenske razmere, saj smo imeli spomladansko pozebo.

Iz rezultatov smo ugotovili, da so povprečno največji obseg debla imela kontrolna drevesa z izmerjenim obsegom 18,4 cm. Najmanjši obseg smo zabeležili pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit, in sicer 16,4 cm. Minimalna razlika je bila med drevesi ostalih dveh obravnavanj. Povprečno največje število cvetnih šopov na drevo smo prešteli na drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil (112,9), najmanj pa pri tretiranju s pripravkom Tytanit (84,9). Razlika pri drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil in Optysil je bila po številu cvetnih šopov na drevo minimalna, približno 1 cvetni šop na drevo. Naši rezultati se ne ujemajo z rezultati Pregrad (2020), ki je ugotovila, da je bilo največje število cvetnih šopov na drevo prav pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit.

Plodove smo po obiranju najprej prešteli in ugotovili, da so drevesa tretirana s pripravkom Tytanit imela najmanjše število plodov na drevo, in sicer 20,8. Največje število plodov na drevo so imela kontrolna drevesa, kar 51,2. Plodove smo razvrstili glede na njihov premer v I. (> 65 mm) in II. kakovostni razred (manjši plodovi). Ponovno so rezultati pokazali, da smo najmanj plodov na drevo I. kakovostnega razreda obrali pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit, samo 9,2 plodov na drevo, kar je 22,9 manj kot pri kontrolnih drevesih, ki so imela največje število plodov na drevo. Tudi plodov II. kakovosti je bilo številčno najmanj pri tem obravnavanju, le 13,2 plodov na drevo, kar je 5,9 plodov na drevo manj kot pri kontroli. Drevesa tretirana s pripravkom Optysil so imela 35,9 plodov na drevo, pri tem je bilo več plodov I. kakovostnega razreda (23,6) kot II. kakovostnega razreda (14,7).

Zanimiv rezultat pa smo dobili pri drevesih tretiranih s pripravkoma Tytanit + Optysil, kjer je bilo število plodov 31,6, ni bilo pa bistvenega odstopanja v številu plodov I. in II.

kakovostnega razreda.

Pričakovali smo, da se bo pri tretiranju dreves s pripravkom Tytanit ali Optysil povečal pridelek, a rezultati so pokazali drugače. Na drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit smo imeli le 6,3 t/ha pridelka, pri kontrolnih drevesih pa je znašal pridelek kar 18,4 t/ha. Vzrok za to je lahko različna količina pridelka v prejšnjem letu in pojav izmenične rodnosti, prehranjenost dreves in fiziološko stanje dreves ter vremenske razmere. Pridelek dreves tretiranih s pripravkom Optysil je znašal 12,7 t/ha in s pripravkoma Tytanit + Optysil, 10,4 t/ha. Največ pridelka je bilo pri kontrolnih drevesih, kar ni v skladu z našo hipotezo. Naši rezultati se ujemajo z ugotovitvami Gorenc (2020), ki navaja, da nobeden od uporabljenih pripravkov ni imel pozitivnega vpliva na pridelek hrušk. V našem poskusu je bilo leta 2020 pri drevesih tretiranih s pripravkom Tytanit le 2,5 kg pridelka na drevo, v poskusu leta 2019 (Pregrad, 2020) je pridelek na drevo znašal le 1,7 kg, leta 2018 pa 6,1 kg na drevo (Gorenc, 2020). Takšno odstopanje v pridelku med leti lahko pripišemo vremenskim razmeram. Leta 2016 in 2017 smo imeli v nasadu zelo hudi pozebi. Drevesa so ostala brez pridelka. Pomlad leta 2018 je bila lepa, brez nizkih temperatur, zato se je veliko cvetov oplodilo, v jeseni pa smo imeli velik pridelek. Sledilo je leto 2019, kjer je spomladi zopet prišlo do nizkih