1. Kateri so naravni dejavniki in kako vplivajo na kmetijstvo?
TEMPERATURA
Obstajajo velike razlike pri toploti in razporeditvi toplote. Vsa živa bitja prenesejo le majhen razpon temperature. Za uspevanje rastlin so močno pomembne tudi razlike med dnevno in nočno temperaturo. Ene rastline prenesejo le majhne, druge pa tudi večje razlike.
SVETLOBA
Odvisna od svetlobe je fotosinteza, ki omogoča tvorjenje ogljikovih hidratov.
PADAVINE IN VODA
Vode ne potrebuje samo žival za pitje ampak je od tega odvisno še mnogo drugega.
Človek si je zato pomagal z graditvijo in zajezitvijo vode.
VETER
Pospešuje izhlapevanje in izsušitev tal (burja na Primorskem). Direktni učinki vetra so lahko različni: poškodbe, polomi veje, otrese sadeže, erozija tal...
NADMORSKA VIŠINA IN NAKLON POBOČJA
Pri izbiri kmetijskih rastlin odločata tudi relief in osončenost. Višinska meja je odločilna pri uspevanju pridelka (krompir, ječmen, krmne rastline – te še dovolj visoko). Pomen pobočja je velik. Prisojno = toplo, zemlja presušena, velika osvetlitev, najprej cveti, zori… Na osojnem = več hladu, manj svetlobe, več vlage, pozneje zori.
Prav zaradi teh ugotovitev je na osojnem pobočju manj obdelanega zemljišča. Je večja izpostavljenost eroziji.
LEGA IN TLA
Količina pridelka neke rastline je odvisna od količine hranilnih snovi v zemlji.
2. Kateri gospodarski dejavniki in kako vplivajo na kmetijstvo?
(zapiski in OG 169-178) nekaj sem pobrala iz knjig nekaj sem se izmislila POPRAVI ME
*drobljenje kmetij
VELIKOST KMETIJ IN PREVOZNI STROŠKI (osnovni)
Zložbe kmetij ali komasacije olajšajo mehanizirano obdelavo in zmanjšajo prevoze
med manjšimi parcelami. Seveda je to bilo izvedeno samo tam, kjer so naravno primernejša območja (obdelava na hribovskih in manj primernih površinah se krči).
Tako donosno kmetijstvo zahteva večanje kmetij. Pri nas smo imela državna
posestva, kmetijske kombinate, ki so konec 80. let propadla in so zemljo dali v najem ali vrnili lastnikom.
TRG
Kmetijstvo postaja vse manj odvisno od naravnih danosti in vse bolj od tržnih razmer.
Kmetijstvo se ravna po tržnih zakonitostih kar pomeni specializacijo (odvisna od možnosti prodaje).
KAPITAL
Če imamo več kapitala, lahko več vlagamo v kmetijstvo in ga razširjamo. Fiksna amortizacija (traktor) je enaka tako na veliki ali majhni kmetiji. Več kot imaš kapitala na razpolago, lažje z njim razpolagaš.
TEHNOLOGIJA
Tudi ta je odvisna od kapitala. Tehnologija se vse bolj razvija prav za obdelovanje velikih kmetij, saj bodo le ti imeli dovolj kapitala, da bodo to tehnologijo lahko uporabljali.
VLADNI UKREPI
3. Razložite pojme kmetijski sistemi, tržna usmerjenost kmetijstva in intenzivnost (ekstenzivnost) kmetijstva!
KMETIJSKI SISTEMI
orno poljedelstvo se razvija povsod tam, kjer so ugodne razmere
pašništvo
mešani sistemi kmetovanja TRŽNA USMERJENOST
samooskrbno kmetijstvo pomeni, da ima ena kmetija številne kulture in vrste živali – polikulturnost, kmet prideluje hrano samo zase oz. za svojo družino; to je najbolj značilno za manj razvite države, kjer večina prebivalstva živi od kmetijstva
tržno kmetijstvo; kmetija je usmerjena v monokulturnost , ta način je včasih zelo tvegan (nesreče, bolezni,…), zelo pomembno je tudi, da vse to slabo vpliva na tla, kmet prideluje hrano za prodajo na tržišču, to kmetijstvo imajo večinoma bolj razvite države (plantažno kmetijstvo)
INTENZIVNOST IN EKSTENZIVNOST KMETIJSTA
Ali je kmetijstvo intenzivno ali ekstenzivno je odvisno od razmerja med vloženim delom, vloženim kapitalom in od velikosti obdelovalnega zemljišča na eni strani in dobljenim rezultatom – doprinosom – na drugi strani. Pri ekstenzivnem kmetijstvu sta vloženo delo kapital kot tudi donos majhna, čeprav delo poteka na velikem zemljišču, pri intenzivnem kmetijstvu pa je velik ali vložek dela (delovno intenzivno kmetijstvo) ali pa vložek kapitala (kapitalsko intenzivno), prav tako pa je večji tudi donos.
4. Naštejte in razložite negativne vplive kmetijstva na okolje!
(zapiski) UPORABA KEMIČNIH SREDSTEV
onesnaževanje podtalnice
V zadnjem času je postalo kmetijstvo znan onesnaževalec okolja – največji – ker onesnažuje podtalnico (ne industrijski obrati). Običajen hlevski gnoj in umetna gnojila se ob obilnih padavinah spirajo in to gre v podtalnico (kanalizacija v reke). V rekah se razmnožujejo alge in avtotrofne rastline, ki porabijo veliko kisika in umirajo. Tako se še bolj razmnožujejo aerobni razkrojevalci, ki porabijo še več kisika, da aerobni organizmi umirajo, ker nimajo kisika.
pesticidi in herbicidi
Največ zastrupitev pride v primerih napačne rabe. Velik vpliv imajo le-ti tudi na čebele in druge žuželke, ki so v stiku s škropljenimi rastlinami. Najbolj pri vsem tem pa je žalostno, da se onesnažuje zrak, površinske in talne vode.
IZGUBA NARAVNIH HABITATOV
izsuševanje močvirij – regulacija vodotokov
pospešena erozija prsti
preobremenjenost tal zaradi pridelovanja in paše
izsekavanje gozdov
jesensko oranje – odstrani zaščitni rastlinski pokrov
5. Katerih kmetijskih problemov se loteva kmetijska politika Evropske zveze in Slovenije, s kakšnimi cilji in ukrepi?
(zapiski) Prvotni cilji Evropske zveze so bili:
povečanje produktivnosti in zagotavljanje samooskrbe
ohranjati delovna mesta v kmetijstvu – predvsem v obliki družinskih kmetij
izboljšati življenjski standard kmetom
ustaliti kmetijski trg
vzdrževati razumne cene prehrambenih izdelkov To so dosegli z izjemo najbolj robnih območij.
Subvencije: razvite države namenjajo vedno več denarja, še posebej kmetijam hribovskih območij – da bi ta območja ostala poseljena in obdelana (zagotovljene cene in prodaja).
Kvote – zaradi presežkov mleka (1984) – govedo, ovce
Opuščanje obdelovanja na delu kmetijskih površin, plačilo za neobdelovanje.
Danes pa je usmeritev predvsem na bistveno manj razvita območja.
Gospodarska DIVERZIFIKACIJA (uvajanje, povečevanje raznovrstnosti):
izboljšanje podeželske infrastrukture
obnova in razvoj vasi
ureditev namakanja
vzpodbujanje turizma in obrti kot dodatne dejavnosti.
Podpira se:
okolju prijaznejše kmetovanje,
modernizacija kmetij
podpora mladim kmetom
predelava in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov.
PROGRAM REFORME kmetijske politike v Sloveniji je sestavljen iz štirih stebrov:
tržno cenovna politika
slovenski okoljevarstveni program kmetijstva (neposredna plačila na ha)
program prestrukturiranja kmetijstva in živilstva
program razvoja podeželja.
Okolju prijaznejše kmetovanje pomeni organsko kmetovanje, snovi morajo v naravi krožiti, kar ji vzameš, ji moraš vrniti. Uporabljali naj bi čim manj umetnih gnojil, herbicidov, pesticidov. Uporaba hlevskega gnoja, komposta, mineralih snovi kot so kamena sol, ribja in kostna moka. Čim bolj moramo vračati organske snovi v tla, da bodo le ta imela sposobnost zadrževanja vlage v tleh.
Vse bolj se posveča pozornost in se kmetije usmerja na BIO – PREDELAVO in integrirano pridelavo .
6. Razložite razliko med obnovljivimi in neobnovljivimi energetskimi viri ter opišite, kako nastane premog!
OG 185 Vsi neobnovljivi energetski viri so enkratni. To so premog, nafta, zemeljski plin, rjavi premog, šota, jedrska energija.
Ko bodo ležišča teh virov izčrpana, bo treba poiskati nove energetske vire. To pa je veliko bolj zapleteno, kot je videti prvi hip, saj je z energijo povezano vse
gospodarstvo, pa tudi vsakodnevno življenje je odvisno od nje.
Posamezne države si že zavzeto prizadevajo izkoriščati obnovljive energetske vire.
To so vodna energija, moč vetra, sončnega sevanja, geotermalna energija.
Čeprav je delež teh energijskih virov v celotni porabi energije skoraj neznaten, pa jih bo moralo človeštvo uporabljati v večji meri, če si ne želi ob izčrpavanju današnjih najpomembnejših energijskih virov doživeti energijske katastrofe.
pogojno obnovljivi viri pa so gozd, tla, če z njimi ravnamo previdno. Les je pogojno obnovljiv samo takrat, kadar ga izsekamo toliko, kolikor ga na novo zraste.
PREMOG je pred več milijoni let nastal iz rastlin, ki so rasle predvsem v močvirjih in ki sta jih, potem ko so odmrle, prekrila blato in mulj. Premog lahko nastane samo v posebnih okoliščinah. V zgodnjem obdobju oglenitve rastlin ne sme biti prisoten kisik.
Le tako namreč gnilobne bakterije lahko povzročijo nastanek šote. Zaradi odsotnosti kisika pride do karbonifikacije. Sčasoma prekrijejo šoto novi nanosi sedimentnih plasti in teža novih sedimentov in trohnečih rastlin jo stisne. Kemični procesi spremenijo šoto v lignit, nato pa v bituminozni ali gospodinjski premog. Če se temperatura in pritisk povečata, nastane antracit. Antracit je najbolj kakovosten premog.
7. Kako in zakaj pride do obglavljenja rečnega toka? Navedite kakšen primer iz Slovenije!
(LEKSIKON) Obglavljenje rečnega toka imenujemo lahko tudi pretočitev. Ta pojav nastane, ko se reka zaradi velike vodnatosti, velikega padca ali ugodnih klimatskih razmer z
zadenjsko erozijo prebije čez razvodje na območje drugega porečja in pritegne nase, v svojo strugo, določeno reko iz njenega rečnega sistema.
Oster zavoj, ki ga naredi pretočna reka, se imenuje kolenasti zavoj. Dolina pod mestom pretočitve lahko ostane suha. Pri nas je značilna pretočitev Velumje iz nekdanjega porečja Mislinje v zdajšnje porečje Pake, Moravče – Drtiščica.
8. Razložite kroženje vode in navedite, kaj sestavlja hidrosfero! !
(OG 114) a.) MALO KROŽENJE VODE (MORJE, ATMOSFERA, MORJE)
V njem se od skupne količine vode, ki je izhlapela s površine morij, 9/10 povrne neposredno v morja v obliki padavin.
b.) VELIKO KROŽENJE VODE (MORJE, OZRAČJE, KOPNO, MORJE)
Oblikuje ga preostala 1/10 in vsi vodni hlapi s kopnega. To je veliko bolj zapleteno, saj večine padavin, ki pade na kopno, znova izhlapi v ozračje. Nekaj padavin pronica v prst, tam jih vsrkajo rastline in se nato zaradi transpiracije rastlin delno znova vračajo v ozračje. Nekaj deževnice in snežnice prenika skozi prepustne kamninske plasti do neprepustne kamninske podlage in oblikujejo podzemeljske vode. Preostali del padavin pa se zbira na površju v potokih in rekah, ki se večinoma izlivajo v morja.
Tako se skoraj vsa kopenska voda znova vrne v morja in sklene vodni krog. Vodno kroženje omogoča nenehno obnavljanje vode, to pa je poglavitnega pomena za življenje na Zemlji.
Vodovje ali HIDROSFERA
je poleg trdne zemeljske skorje in ozračja tretja najpomembnejša sestavina geosfere.
Voda se na našem planetu pojavlja v vseh teh agregatnih stanjih – plinasto, trdno in tekoče.
Hidrosfero sestavljajo oceani in morja ter vode na kopnem. Vode na kopnem sestoje iz tekočih voda (reke in potoki), sladkovodnih in slanih jezer, močvirij, barij ter
podzemeljskih voda. Več kot tri četrtine kopenskih voda so zmrznjene v ledenikih, ledenih pokrovih in snežiščih.
Gostota vodnega omrežja in vrste kopenskega vodovja na posameznih območjih sveta so v tesni soodvisnosti s podnebjem, reliefom in geološko zgradbo. Gostejša vodna omrežja so značilna za vlažnejša podnebja, območja puščav in polpuščav pa so lahko brez površinskih voda ali imajo samo občasno površinsko vodno omrežje.
9. Razložite razliko med rečnimi akumulacijskimi terasami, vršaji in izgoni!
(LEKSIKON) Terasa je bolj ali manj ravna ploskev, ki prekinja strmec pobočja in ga od nižjega sveta ostro omejuje ježa. Glede na kraj nastanka razlikujemo več vrst teras.
Rečne terase so ob pomlajevanju reliefa nastale z vnovičnim vrezovanjem reke v staro dno doline. Če pa je terasa vrezana v živoskalno podlago, gre za skalno teraso. Če pa je nastala z vrezovanjem reke v prodne naplavine, gre za
AKUMULACIJSKO TERASO. Najnižja terasa, ki je lahko ob visoki vodi v celoti ali delno preplavljena, je ALUVIALNA (iz mlajše dobe kvartarja).
VRŠAJ je rahlo nagnjena odkladnina proda in peska stožčaste oblike na mestih, kjer reka iz gorovja sestopi na ravnino ali kjer se steka z večjo reko oz. kjer se gorska reka izliva v jezero – morje. Nastane zaradi naglega zmanjšanja hitrosti vodnega toka in posledično zmanjšanja transportne moči, zato reka gradivo, ki ga prenaša odloži.
Pri vodnatih rekah, ki prenašajo malo gradiva, so vršaji slabo izraženi, medtem ko lahko s prodom bogate reke z vršaji zasujejo obsežna območja na ravninah, dele rečnih strug rek, v katere se izlivajo ali dele jezer. Pri nas so veliki vršaji ob Soči pod Solkanom, Dravsko polje pod Mariborom. (Hudourniški potok s strmega pobočja preide v uravnani del doline, nasuje gradivo v obliki pahljače z blagim nagibom.) IZGON pa je nastajajoči vršaj, na katerem je človek s poglabljanjem struge in nasipavanjem gradiva na obeh bregovih povzročil, da vodotok teče višje od okolice.
10. Razložite pojme rečje, porečje, razvodje, povodje in strmec reke!
(OG 117) Rečje ali rečni sistem je reka z vsemi svojimi pritoki. Pritoki so lahko prvega reda,če se izlivajo neposredno v glavno reko, in drugega reda,če so pritoki prvih. Širina in gostota rečnega sistema sta odvisni od količine padavin in reliefa.
Porečje pravimo celotni površini, s katere se stekajo padavine v rečni sistem. Skrajni zgornji del porečja imenujemo povirje. Porečja so ločena z razvodji.
Razvodja ali razvodnice potekajo ponavadi po gorskem svetu (gorska razvodja), poznamo pa tudi dolinska in nižinska razvodja. V Sloveniji je dolinsko razvodje v Ratečah. Pri nizkih razvodjih lahko voda iz ene reke odteka na dve strani oziroma v dve porečji.
Povodje je površje, s katerega se stekajo porečja v določeno morje. Slovenske reke pripadajo dvema povodjema: črnomorskemu in jadranskemu.
Strmec reke vpliva na hitrost rečnega pritoka oz. kinetično energijo reke (razdiralnost reke). Pri tem ima relief pomembno vlogo Merimo ga v promilih, ki nam povedo, za koliko metrov se reka spusti na 1 km svojega toka.
11. Razložite pojme vodostaj, rečni pretok, odtočni količnik in povejte, od česa so odvisni?
(OG 118)
Vodnatost rek je odvisna od količine in višine vode. Višino vode nam kaže vodostaj, ki se meri na vodomernih postajah z vodomerno letvijo, pritrjeno na robu rečne struge.
Rečni pretok je najpomembnejša prvina vodnatosti. Pove nam, koliko kubičnih metrov vode preteče na določenem kraju rečne struge v eni sekundi. Na podlagi vsakodnevnih dolgoletnih meritev ugotavljajo povprečni letni vodni pretok. Ker se vodni pretok po rečnem toku navzdol povečuje, se meri na več postajah, največji pa je ponavadi pri izlivih rek v morja.
Poleg vodnatosti so pri rekah pomembne tudi odtočne razmere.
Odtočni količnik nam pove, kolikšen odstotek padavin, ki padejo na določeno površje, odteče. Preostale izhlapijo, vpije jih prst ali zadrži rastje.
Na vse to vplivajo:
količina padavin
oblika padavin
letna razporeditev padavin
temperatura
relief
kameninske sestave
vegetacija
človek (gradi jezove).
Visok odtočni količnik imajo gorske reke na območjih z oceanskim podnebjem. Nižji odtočni količnik pa imajo reke v toplejših predelih.
12. Razložite nastanek temperaturnega obrata in njegove posledice (npr.: okoljske, kmetijske)!
(OG 71, 72)
Če se temperatura z višino dviga, imenujemo pojav temperaturni obrat ali inverzija.
Zelo pogosta je v hladni polovici leta v kotlinah in dolinah, kjer se ob posebnih
razmerah težji hladnejši zrak uleže na dno kotline in od tam izpodrine toplejšega. Ker se vlaga v zraku pri nižjih temperaturah kondenzira(zlasti proti jutru, ko se zrak v nižini zaradi ohlajanja zemlje ohladi), nastane na dnu kotline plast megle, v višjih legah na okoliških vzpetinah pa je sončno in toplo vreme. Pri stabilnih vremenskih razmerah brez močnejših vetrov lahko takšno stanje traja več tednov.
Življenje v takih kotlinah je žal zelo nezdravo, saj v času zimske inverzije kurišča oddajajo v ozračje povečane količine škodljivih snovi, ki se zaradi mirnega ozračja kopičijo prav v sorazmerno tanki in megleni inverzijski plasti na dnu kotline.
Če se zrak dviguje v višje plasti, se ohlaja (v nižini ima zrak določeno gostoto in temperaturo, v višinah pa pride na območje, kjer je zrak redkejši, zato se dvignjeni zrak tam širi in porabi za širjenje energijo, zato se ohlaja), če pa se spušča, se segreva. To imenujemo ADIABATNO ohlajanje ali segrevanje zraka.
13. Razložite, kako nastanejo različne vrste padavin?
Glede na nastanek ločimo:
konvekcijske
orografske
ciklonske
Konvekcijske padavine nastanejo, če se zemeljsko površje segreje, zrak se hitro dviga v ozračje in se adiabatno ohlaja (topel zrak pri tleh je bolj gost, če se dvigne v višje plasti, kjer je zrak redkejši, se dvignjeni gostejši zrak lahko širi, pri tem pa porablja del toplotne energije). Vlaga se začne izločati (kondenzirati) in nastanejo padavine. Poletne popoldanske padavine.
Orografske padavine nastanejo, kadar vetrovi dvignejo vlažen zrak čez orografske ovire (gorske pregrade). Zrak se ohlaja, posledica so padavine. Največ padavin je povsod tam, kjer vlažne zračne mase naletijo na izrazitejša gorska pobočja, pri nas prvi obronki Julijskih Alp, ki gledajo proti morju.
Ciklonske padavine nastanejo ob prehodu tople in hladne fronte, ko se mora topli zrak, ki je lažji, dvigniti nad hladnega. To povzroča kondenzacijo in padavine. Cikloni prinašajo zmernemu pasu (zunaj območij izrazitih orografskih ovir) največ padavin.
14. Razložite, zakaj je količina padavin v različnih delih Slovenije različna in zakaj je različna letna razporeditev?
Zračna cirkulacija se z letnimi časi spreminja zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca.
Slovensko ozemlje ima veliko padavin zaradi bližine Jadranskega morja. Od tam prihaja vlažen zrak, ki se ocedi ob južnih Alpah. Ko pa zračne mase prekoračijo gorske pregrade, se padavine zmanjšujejo. Če pa vlažen zrak spet zadene ob gorsko pregrado, se količina padavin spet stopnjuje, vendar slabše, odvisno od višine gorske pregrade. Manjše količine so v širših dolinah in kotlinah, ker so gorske pregrade daleč vsaksebi.
Na V in JV je slovenski svet odprt v Panonsko nižino, tu je celinsko podnebje, pozimi ni veliko padavin, največ jih je v zgodnjem poletju. Tudi kraji ob morju imajo več padavin zaradi bližine gorskih obodov
Padavine in letni časi, Melik 284 Padavine so razporejene enakomerno na vse letne čase. Največ padavin dobi poleti osrednji del, najmanj pozimi, vendar razlika v količini padavin ni velika. Poleti je veliko ploh in neviht, v kratkem času pade večja količina padavin. Jeseni je več
dolgotrajnega deževja.
V Sloveniji je podnebje zelo različno:
alpski svet na severu z gorskim podnebjem (dolge, mrzle zime, kratka, hladna poletja, obilo padavin)
panonski svet na vzhodu s celinskim podnebjem (vroča poletja, mrzle zime, malo padavin v obliki ploh in nalivov)
primorski svet na zahodu s sredozemskim podnebjem (topla poletja, malo padavin, mile, deževne zime)
V pokrajinah s sredozemskim podnebjem je največ padavin pozimi, natančneje v novembru – tedaj se zmerni pas zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in kroženja Zemlje okoli osi zmerni pas s celinskega področja navidezno prestavi proti morju (proti južnejšim področjem) – kot bi se prestavila geografska širina.
(Nekako je to povezano z osončenostjo zaradi naklona osi – pozimi žarki padajo bolj poševno, poleti bolj navpično.)
Celinsko podnebje pa ima malo padavin, te pa so konvekcijske (močno in hitro segrevanje in dviganje zraka nad razbeljeno zemljo zato hitra, nenadna ohladitev zraka v višinah zato plohe in nevihte). Poleti se premakne subtropsko območje proti severu, kar povzroča v Prekmurju in v notranjosti konvekcijske padavine.
Padavin ni veliko tudi zaradi orografskih padavin (dviganje in ohlajanje toplega vlažnega zraka ob pobočjih, izločanje vlage v kapljice, oblake, dež), ki se izlijejo že nad kraškimi vzpetinami. Ob morju pa je segrevanje zraka manjše zaradi bližine morja, ki se počasneje segreva in ohlaja.
15. Razložite, zakaj imamo v Sloveniji letne čase?
Glej odgovor 16!
16. Zakaj se pri nas dolžina noči med letom spreminja?
Obča geografija 229 Zemlja se giblje okoli Sonca – revolucija. En obhod traja eno leto. Njena pot ima obliko elipse. Zemlja je enkrat bliže Soncu, drugič je bolj oddaljena. Zemljina os je nagnjena, zato se vpadni kot žarkov po Zemlji spreminja, kar ima za posledico različno segrevanje Zemlje med letom. Pojavljajo se letni časi, spreminja pa se tudi dolžina dneva in noči.
Severni del Zemlje je najbolj nagnjen k Soncu 21. junija. Sončni žarki padajo opoldan pravokotno na severni povratnik, pri nas je višina Sonca takrat največja (67° 30' ), zato je tudi segrevanje največje, začne se poletje. Dan je dolg 16 ur. Ta dan se imenuje poletni Sončev obrat ali solsticij.
23. septembra padajo sončni žarki opoldan pravokotno na ekvator, na naše kraje pa pod kotom 44° . Dan in noč sta enako dolga –jesensko enakonočje ali ekvinokcij.
Najbolj je severni del Zemlje odklonjen od Sonca 21. decembra, dan zimskega Sončevega obrata ali solsticij. Sončni žarki padajo pravokotno na južni povratnik. Pri nas je višina Sonca najmanjša, le 20° 30'. Segrevanje je slabo in začne se zima. Dan je dolg 8 ur.
21. marca – pomladansko enakonočje ali ekvinokcij, sončni žarki padajo pravokotno na ekvator pri nas pa pod kotom 44° . Ta letni čas traja do poletnega Sončevega obrata, ko se celotni krog ponovi.
17. Podajte opredelitve za nekatere, za geografijo, temeljne pojme : geografska širina in dolžina, poldnevnik, vzporednik, povratnik, ekliptika!
Obča geo., str 229 Geografska širina – kot med neko točko na zemeljskem površju in ekvatorjem, merjen na poldnevniku. Merjenje: v stopinjah severno od ekvatorja (severna geograf.
širina) in južno od ekvatorja (južna geograf. širina).
Geografska dolžina je kot med neko točko na zemeljskem površju in začetnim poldnevnikom, merjen na vzporedniku.
Poldnevniki ali meridiani so polkrogi, ki povezujejo oba Zemljina tečaja in so pravokotni na ekvator. Začetni poldnevnik je greenwiški poldnevnik – opazovalnica Grenwich v Londonu. Merjenje – v stopinjah vzhodno od začetnega poldnevnika (vzhodna zemljepisna dolžina ) in zahodno od njega. (Poldnevnik je polkrog, ki povezuje oba Zemljina tečaja in je pravokoten na ekvator; poldnevnik veže vse kraje, kjer Sonce hkrati vzhaja, doseže poldan in hkrati zahaja).
Vzporedniki ali paralele potekajo vzporedno z ekvatorjem v smeri vrtenja Zemlje od zahoda proti vzhodu. Največji je ekvator, ki je začetni vzporednik.
Severni in južni povratnik – najbolj severni oz. najbolj južni vzporednik, kjer padajo sončni žarki pravokotno na ta vzporednik. 21. decembra padajo sončni žarki
pravokotno na južni povratnik, kjer je segrevanje največje, Na severni poluti je takrat zima. 21. junija padajo sončni žarki pravokotno na severni povratnik, na severni poluti je takrat poletje.
Ekliptika – navidezni letni tir Sonca na nebesni krogli (ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca).
18. Kako je potekala preobrazba podeželskih naselij v zadnjih desetletjih (razložite in poimenujte procese, ki so potekali)?
Obča geografija 155 in zapiski Spremembe so dvojne narave:
Depopulacija in deagrarizacija – praznenje podeželja, zaradi pomanjkanja delovne sile se obdeluje manj zemljišč, to se dogaja v tistih naseljih, od koder prebivalci
odhajajo na delo v mesta. Naselje se lahko popolnoma opusti, če je izseljevanje močno in dolgotrajno.
Urbanizacija vaških naselij – močnejša v bližini mest, kjer nastajajo urbanizirana obmestna področja. Prebivalci se dnevno vozijo na delo v mesto. Kmetijstvo se v teh naseljih usmerja v tržno obdelavo, veliko je novih dejavnosti, npr. obrti. Manj
kmečkega prebivalstva, višja izobrazbena sestava.
Poleg tega prihaja tudi do suburbanizacije – "pomestnenja" podeželja.
Nove vrste naselij na podeželju:
spalna naselja (vozači odhajajo drugam na delo)
suburbanizirane vasi
bolj oddaljena naselja s počitniškimi hišicami
najbolj oddaljena naselja, ki se praznijo.
19. Centralna naselja in njihove značilnosti (kaj so, vplivno območje – obseg in prag, velikost, razširjenost...)!
Obča geografija 158 in zapiski Centralno naselje:
zagotavlja oskrbo z dobrinami in storitvami,
sklenjeno, gosto naseljeno (poprečno število prebivalcev na enoto površine),
je veliko (prikazuje se s številom prebivalstva),
mestni način življenja,
mestne funkcije.
Gostota prebivalstva se prikazuje s poprečnim številom prebivalcev na enoto površine. Manjša gostota je v središču (več poslovnih zgradb), večja je v pasu, ki obdaja središče, ter v novih pozidanih stanovanjskih soseskah na obrobju mesta.
Danes – priseljevanje v mesta in tudi odseljevanje v urbanizirano okolico.
Vplivno (gravitacijsko) območje središča – območje, ki ga oskrbuje središče Vplivno območje – obseg, to je največja razdalja, ki so jo ljudje pripravljeni prepotovati za nakup blaga, za opravljanje storitev. Obseg je odvisen od vrednosti nakupa (storitve), potovalnega časa in stroškov, pogostost rabe.
Vplivno območje – prag, najmanjše število ljudi, ki so potrebni za vzdrževanje ponudbe (dobrine, storitve), v Angliji 300 ljudi za vaško trgovino, 500 ljudi za OŠ, 2500 za zdravnika, 10000 za manjšo lekarno, 25000 za trgovino s čevlji, 60000 za večji supermarket, 1000000 za univerzo.
Velikost in razširjenost, v večini držav je spodnja meja za mesto 2000 – 5000. Po številu prebivalcev delimo mesta na: mala, srednja, velika, velemesta, metropole oz.
milijonska mesta.
4 posplošitve v zvezi z velikostjo in razširjenostjo ter njihovimi funkcijami:
večja kot so , manj jih je,
večja kot so, bolj so vsaksebi,
z velikostjo narašča število in obseg funkcij,
z velikostjo narašča število in obseg funkcij višje ravni.
20. Mesta – funkcije in značilnosti mestnega tlorisa!
Obča geografija 158, 160 in zapiski Temeljne funkcije mesta so dvojne narave:
mestotvorne (industrija, obrt, trgovina, zdravstvo, šolstvo),
mestoslužne (promet, oskrba, komunala).
Mestotvorne funkcije povezujejo mesto z ožjo in širšo okolico, saj od tam dobiva hrano in delovno silo. Mesto pa podeželju ponuja trgovske, obrtne in druge storitve.
Mestoslužne funkcije služijo predvsem mestnemu prebivalstvu in so se razmaknila z večanjem mest.
Večja mesta imajo številnejše in bolj razvite funkcije, kot so tržna, obrtna, upravna, industrijska funkcija, v zadnjem času pa še promet in komunikacije.
Nekatera mesta so dobila še posebne funkcije, v preteklosti so bile to vojaške
funkcije, kulturne, univerzitetne, turistične, zdraviliške, pristaniške. Ena ali dve funkciji pomenita enostransko gospodarsko usmerjenost in večjo gospodarsko negotovost.
Zato so se morala nekatera mesta prestrukturirati. Večja mesta imajo več enakomerno zastopanih dejavnosti, so večfunkcionalna.
Mestni tloris kaže razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami (ulice, trgi, zelene površine, dvorišča). Oblika tlorisa je odvisna od reliefa, pa tudi od načrtnosti pozidave in poteka glavnih prometnic. Novi predeli na obrobju mest imajo svojevrstne tlorise. Funkcijska struktura mesta: poslovno središče, trgovsko območje,
stanovanjsko območje, industrijska območja.
21. Kako in kdaj je prišlo do prve poselitve in kateri so poglavitni namestitveni dejavniki za naselja?
Prve poselitve poznamo že pred 10000 leti ob t. i. "neolitski revoluciji", ko so ljudje udomačili živali in začeli gojiti kulturne rastline (pšenica, rž, koruza). Pojavijo se presežki hrane, začetek nekmetijskih opravil.
Tri neodvisna žarišča zgodnjih civilizacij: Nil, Mezopotamija, Ind (gorski pašniki, nanosi rodovitnega mulja, toplo subtropsko in ne prevlažno podnebje, voda). Zgodnje poselitve Jeriho – prvo utrjeno (obzidano) mesto, 8500 p. n. š. (Zahodni breg).
Catal Huruk – prvi lončarski in volneni izdelki, največje tedanje mesto, brez ulic – vstopanje v hiše od zgoraj. Zgradbe so imele leseno ogrodje, stene in stropi iz nežgane gline, stene ometane, tla pokrita z rogoznicami, mrtve so pokopavali pod hišna tla.
Namestitveni dejavniki za naselja:
relief (primernejše ravnine, iz obrambnih razlogov včasih tudi razgibani predeli),
središča, kjer se združi več dolin,
mostišča, kjer so poti prečkale reke,
pristanišča,
zaščitene lege (pred poplavami, hladnimi vetrovi),
obramba,
zaščita pred naravnimi nesrečami,
možnost povezovanja,
pašne površine,
obdelovalna zemlja,
gradbeni material,
oskrba z vodo in oskrba z gorivom.
22. Kako in po kakšnih kriterijih lahko delimo naselja? S kakšnimi težavami se pri tem srečujemo?
Zapiski Podeželska naselja: samotne kmetije, zaselek, vas, manjše krajevno središče.
Kadar se pod vplivom mest spremenijo, govorimo o prehodnih (urbaniziranih ) naseljih.
Mestna naselja: večja krajevna središča, mesta, konurbacija (megalopolis - velemesto).
Kriteriji za določanje podeželskih naselij in mestnih naselij:
zgodovinski
mestno naselje v preteklosti – obzidje, danes zaradi velikosti in gostote poseljenosti ter dejavnosti prebivalstva bolj podeželsko naselje, npr. Višnja Gora
velikost
sporna, ker je kriterij različen, spodnja meja za mesto je 2000 prebivalcev
gostota naseljenosti
ta je tudi v vaseh lahko večja
deagrarizacija
manj primarnih in kmetijskih dejavnosti
industrializacija
v 70. letih v vsako slovensko vas industrijski obrat, danes deindustrializacija
urbanizacija
širjenje mestnega prebivalstva na podeželje, ljudje na podeželju imajo enak način življenja kot v mestu
kriterij rabe tal
gostejša pozidava mest, brez kmetijskih površin
23. Kako prikazujemo rodnost, kaj je to naravni prirastek, kdaj govorimo o potencialni in kdaj o odkriti depopulaciji?
(OG I., str. 136 – 138 + zapiski) Rodnost je število živorojenih otrok na celotno prebivalstvo, nataliteto prikazujemo s številom živorojenih otrok na žensko prebivalstvo v rodni dobi (med 15. in 49. letom), z reprodukcijo pa označujemo število živorojenih deklic na število žensk v rodni dobi (med 15. in 49. letom), izražamo pa jo v promilih. Najvišja je v revnih državah, najnižja pa v razvitem svetu nasploh.
Naravni prirastek je razlika med rodnostjo in smrtnostjo (od rodnosti odštejemo smrtnost), je torej število, ki pove, koliko več ljudi se v določenem časovnem razdobju rodi, kot umre (SSKJ). Izračunamo ga prav tako za dobo enega leta na 1000
prebivalcev. Naravni prirastek je najvišji v državah z visoko rodnostjo in relativno nizko smrtnostjo ali v državah z zelo visoko rodnostjo in z zelo nizko smrtnostjo.
Naravni prirastek je lahko tudi negativen. Med države z negativno rodnostjo od leta 1993 sodi tudi Slovenija.
Depopulacija je upadanje števila prebivalcev na določenem področju. O potencialni (možni) depopulaciji govorimo, kadar je reprodukcija nižja od 2 otrok na eno žensko (npr. komaj 1,34 otroka na eno žensko), pa čeprav je trenutno nataliteta še vedno večja od mortalitete. Če pa se to nadaljuje, lahko pride do odkrite depopulacije, kar pomeni, da bo sčasoma umrlo več ljudi, kot pa se jih bo rodilo.
24. S katerimi kazalniki opisujemo smrtnost prebivalstva? Katero merilo je primernejše za mednarodne primerjave?
(OG I., str. 137 + zapiski) Smrtnost ali mortaliteto prebivalstva opisujemo s številom umrlih na 1000
prebivalcev v enem letu. Precej je odvisna od gospodarske razvitosti. Za mednarodne primerjave je primernejše merilo smrtnost dojenčkov, izražena s številom umrlih otrok, starih do 1 leta, glede na 1000 na novo rojenih otrok.
25. Kaj vpliva na smrtnost, kakšna je razlika glede na spol, glede na razvitost, kako se je spreminjala v preteklosti?
(zapiski + OG I., str. 137) Na smrtnost vpliva več dejavnikov: starost, spol, zakonski stan, aktivnost, poklic, dejavnost, izobrazba, narodnost.
Ženska smrtnost je v vseh starostnih razredih nižja od moške, v preteklosti pa je bila smrtnost žensk v rodni dobi višja od smrtnosti moških.
Smrtnost je najvišja v gospodarsko najmanj razvitih afriških in azijskih državah, čeprav se je tudi tu zaradi izboljšanja zdravstvene oskrbe po drugi svetovni vojni zelo znižala. V preteklosti so na visoko smrtnost vplivale vojne, lakota, epidemije
nalezljivih bolezni (npr. kuga, malarija, tuberkuloza). Tradicionalni način obnavljanja prebivalstva vzpodbuja visoko rodnost. Z industrijsko revolucijo se je smrtnost zelo zmanjšala zaradi boljših higienskih pogojev, uporabe antibiotikov, cepljenja, prav tako rodnost, vendar počasneje.
26. Razložite pojem demografski prehod in njegove posledice za rast prebivalstva v različnih delih sveta!
(OG I, str. 139) Demografski prehod je teorija, ki skuša razložiti povezavo med rastjo števila
prebivalcev in gospodarski razvojem. Zniževanje rodnosti povezuje z razvojem industrializacije in urbanizacije. Po tej teoriji gredo prebivalstva skozi več različnih faz razvoja:
V prvi fazi sta rodnost in smrtnost zelo visoki in nihata, zato se število prebivalcev povečuje zelo počasi. To je veljalo do sredine 18. stoletja.
Obdobja hitrejše rasti prebivalstva so se menjavala z obdobji vojn, naravnih
katastrof in epidemij, ki so redčile prebivalstvo. Tega ni več, saj je tudi v najrevnejših državah rodnost višja od smrtnosti.
V drugi fazi od sredine 18. stoletja je rodnost še vedno zelo visoka, smrtnost pa se zelo zniža, zato je naravni prirastek visok. Tedaj se v Zahodni Evropi začela industrializacija, življenjska raven se je zvišala, izboljšale so se
higienske in zdravstvene razmere. Danes so v drugi fazi manj razvite države z zelo visokim prirastkom, v katerih ni bilo industrijske revolucije (Pakistan, Bolivija).
V tretji fazi se rodnost zniža, družine so začele načrtovati manj otrok, družina ni več ekonomska celica družbe, smrtnost pa se tudi počasi znižuje. Tako je naravni prirastek vse manjši. V tej fazi je sedaj npr. Kuba.
V četrti fazi se upadanje rodnosti in smrtnosti ustavi. Obe sta nizki in počasi nihata. Naravni prirastek je nizek, lahko pa celo negativen. Nekatere zahodno- evropske države so do te faze prišle že pred drugo svetovno vojno, danes pa so poleg njih v tej fazi še druge evropske države in države razvitega sveta.
Žal pa ta model ne pojasnjuje dogajanja v nekaterih evropskih državah, med katerimi je tudi Slovenija; v njih je smrtnost že dosegla ali celo presegla rodnost, zaradi tega pa se bo število prebivalcev zmanjševalo, lahko bo prišlo celo do izumrtja.
27. Razložite, kaj so to selitve prebivalstva, zakaj prihaja do njih, kakšne so njihove posledice!
(OG I., str. 140 – 143) Selitve ali migracije so odsev prostorske mobilnosti prebivalstva oz. sposobnosti prebivalcev, da zamenjajo kraj bivanja. Ločujemo začasne in trajne (menjava kraja bivanja) selitve, prisilne (vojna) in prostovoljne, primarne in sekundarne, posamične in skupinske (begunci), zunanje (med državama: emigracija in imigracija) in notranje (ruralne – podeželske in urbane - mestne), sociološko obarvane selitve.
Do selitev prihaja zaradi ekonomskih in gospodarskih vzrokov (iskanje dela, izboljšanje materialnih razmer, izobraževanje, beg z dežele). Pomembni so tudi negospodarski vzroki, npr. družinske razmere, zdravstveni vzroki, klimatske razmere, vera, politični vzroki.
Posledice:
Zaradi selitev v druge države se priseljenci mnogokrat znajdejo v povsem drugačnem kulturnem, etničnem, verskem ali rasnem okolju, kar lahko sproža konflikte med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci. Proces asimilacije lahko traja več generacij in prehaja skozi
fazo prilagoditve ali akomodacije – prevzemanje poglavitnih sestavin načina življenja v novem okolju,
fazo kulturne prilagoditve – prevzemanje večjega dela kulture novega okolja,
fazo asimilacije – izguba prvotne kulturne identitete in spojitev z novim okoljem.
Mnogokrat se odseljujejo mlajši ljudje (20 – 40 let), bolj kvalificirani, moški, odhajajo s podeželja, vasi ostajajo prazne, iz manj razvitih držav odhajajo visoko izobraženi kadri, kar je za manj razvite države katastrofa. Nekatere države so zaradi prevelikega priseljevanja poostrile nadzor nad dajanjem političnega azila, ker pri priseljevanju mnogokrat ni šlo za politično preganjanje ampak za selitev iz gospodarskih vzrokov.
Selitev iz Slovenije ob koncu 19. stoletja se je žal ujemala z obdobjem
demografskega prehoda, ko so se drugi narodi številčno okrepili, mi pa smo izgubili pomemben del naravnega prirastka. V 60. letih prejšnjega stoletja pa je bila Sloveniji migracijska država, ko so k nam prihajali delavci iz drugih jugoslovanskih republik.
28. Kako se je spreminjalo selitveno gibanje v Slovenijo (današnje ozemlje RS) in iz nje v preteklosti?
(OG I., str 141) Na območju Slovenije lahko skozi zgodovino spremljamo vse obravnavane vzroke migracij. Verski vzroki so povzročili odselitve slovenskih protestantov v času protireformacije. Najbolj množična pa so bila odseljevanja zaradi gospodarskih razlogov. Največ Slovencev je šlo "s trebuhom za kruhom" (večinoma v Ameriko) med leti 1880 in 1914. Žal se je prav to obdobje ujemalo z obdobjem demografskega prehoda. Drugi evropski narodi so se med demografskim prehodom številčno okrepili, mi pa smo z izseljevanjem izgubili večji del tedanjega naravnega prirastka. Iz
političnih vzrokov (pred fašizmom) so pred drugo svetovno vojno bežali Slovenci iz Primorske. Ob koncu vojne so se iz Slovenije umaknili nasprotniki novih oblasti.
Najbolj znana skupnost teh "političnih emigrantov" se je ohranila v Argentini. Seveda se je v desetletjih po vojni od sredine 50. let naprej razmahnilo tudi odhajanje na
začasno delo v tujino zaradi boljšega zaslužka. V 60. letih je Slovenija, ki je bila do tedaj tipična emigracijska država, postala imigracijska država. Iz gospodarskih razlogov so k nam začeli prihajati delavci iz drugih jugoslovanskih republik. To priseljevanje je bilo najmočnejše v drugi polovici 70. let, pozneje pa se je zmanjšalo.
Z osamosvojitvijo Slovenije so se dogodile velike spremembe, saj je bil migracijski saldo leta 1991 po dolgih letih spet enkrat negativen.
29. Kakšne vrste geografskih regionalizacij poznamo in kako razdelimo Slovenijo na makroregije (primer delitve)?
Slovenija, pokrajina in ljudje (atlas, str. 14 – 31) Regija ali pokrajina je območje, sestavljeno iz različnih pokrajinskih sestavin:
površje (naklon, nadmorska višina, erozija, tektonika, vode, prst, kamnine, podnebje)
prebivalstvo (gostota, starostna sestava, naravni prirastek) Glede na to, katere pokrajinske značilnosti so prisotne, ločimo:
naravno pokrajino
kulturno pokrajino:
o podeželsko ali ruralno o mestno ali urbano
Regionalizacija ali pokrajinjenje pa je postopek prostorskega ločevanja regij oz.
delitev zemeljskega površja na pokrajine, kar pa je vprašljivo, ker je zaradi
prehodnosti pojavov težko potegniti meje med posameznimi pokrajinami. Definicija pokrajine je lahko naslednja: pokrajina je v prostorskem smislu na osnovi vsaj ene pokrajinske sestavine enoten in omejen del zemeljskega površja, v vsebinskem smislu pa sestav različnih, med seboj povezanih pokrajinskih sestavin.
V geografiji ločimo dve temeljni regionalizaciji:
družbenogeografsko regionalizacijo Ta se opira na družbene sestavine pokrajine.
naravnogeografsko regionalizacijo
Ta se opira na naravne sestavine pokrajine: površje, podnebje, rastje, ter na tiste, ki so tesno povezane z naravnimi: raba tal, razmestitev naselij, kmetijske dejavnosti; te so vidne tudi navzven, zato naravnogeografski regionalizaciji pravimo tudi fiziognomska regionalizacija.
Slovenija je po pokrajinski raznolikosti izjemna. Tu se prepletajo visokogorske Alpe s hribovji in kotlinami, ravninska Panonska nižina z gričevnatim obrobjem, zakraseli svet Dinarskega gorstva s kraškimi planotami in vmesnimi podolji ter sredozemski svet z blažilnimi vplivi Jadranskega morja. Tu se stekajo tudi štirje kulturni prostori:
slovanski, germanski, romanski in madžarski. Zaradi prepletanja tako številnih in tako različnih naravnih, zgodovinskih, političnih in kulturnih dejavnikov sta naravna in kulturna dediščina slovenskih pokrajin neverjetno pestri in zanimivi.
Mnogi tuji geografi pravijo, da je Slovenija naravni geografski laboratorij.
Pestro ozemlje Slovenije spodbuja poskuse različnih regionalizacij, po drugi strani pa ta heterogenost otežuje členitev. S tem se je spoprijelo več vodilnih slovenskih geografov:
Anton Melik med letoma 1954 in 1960 – začetnik regionalizacije Slovenije (Melikova regionalizacija je ogrodje poznejših členitev)
Svetozar Ilešič leta 1958 celovita naravnogeografska regionalizacija (Ilešičeva regionalizacija je prinesla pet glavnih makroregij deset glavnih submakroregij 43 mezoregij)
Vladimir Kokole leta 1971
Ivan Gams leta 1983 – Gamsova regionalizacija je pomemben teoretični in praktični prispevek, ki je močno vplival na najnovejšo naravnogeografsko regionalizacijo Igor Vrišer leta 1968 in 1988
Najnovejša naravnogeografska regionalizacija oziroma delitev Slovenije na makroregije
V Sloveniji se stikajo in prepletajo štiri velike evropske reliefne enote: Alpe in Dinarsko gorstvo ter Panonska in Jadranska kotlina, hkrati pa tudi dve podnebji:
celinsko in sredozemsko. Na podlagi tega ločimo štiri temeljne tipe pokrajin:
alpski svet na severu o alpska visokogorja
Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Zahodne Karavanke, Vzhodne Karavanke
o alpska hribovja
Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko, Rovtarsko, Posavsko,
Velenjsko, Konjiško, Pohorje, Strojna, Kozjak, Ložniško gr., Hudinjsko gr.
o alpske ravnine
Savinjska ravan, Savska ravan
sredozemski svet na zahodu o sredozemska flišna brda o sredozemske kraške planote
Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini, Podgorski kras, Čičarija, podgrajsko podolje, Koprska brda
dinarski svet na jugu o dinarske planote
o dinarska podolja in ravnike
Kambreško, Banjšice, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Idrijsko hribovje, Javorniki, Snežnik, Pivško podolje z Vremščico, Notranjsko podolje, Krimsko hribovje, Velika gora, Stojna, Goteniška gora, Bloke, Ribniško-Kočevsko podolje, Mala gora, Kočevski rog, Poljanska gora, Velikolaščanska pokrajina, Ljubljansko barje, Novomeška pokrajina, Dolenjsko podolje, Radulsko hribovje, Suha krajina z Dobrepoljem, Bela krajina, Gorjanci
panonski svet na vzhodu o panonske ravnine
Murska ravan, Dravska ravan, Krška ravan
o Panonska gričevja
Goričko, Lendavske gorice, Slovenske gorice, Dravinjske gorice, Dravinjske gorice, Haloze, Boč, Macelj, Voglajnsko gričevje, Zgornjesotelsko gričevje, Srednjesotelsko gričevje,, krško gričevje, Senovsko gričevje, Bizeljsko gričevje
Slovenijo delimo na:
visokogorski alpski svet na SZ,
predalpski svet v osrednjem delu Slovenije in V od visokih gora,
panonski svet na SV in V delu Slovenije,
primorski svet v JZ in Z delu in
kraški svet, ki zajema J del.
Vsaka od teh regij ima svojstvene značilnosti v podnebju, rastlinstvu, kamninah, vodah.
30. Kateri dejavniki in kako vplivajo na preperevanje in odnašanje?
(OG I., str. 31 – 34) Poglavitni gibali preoblikovalnih procesov sta zemeljska težnost ali gravitacija in sončno sevanje.
Čim višji in čim strmejši je relief, tem močnejši so učinki gravitacije in tem hitrejše je preoblikovanje površja. V hribovitem in gorskem svetu se sprožajo gorski podori in zemeljski plazovi. Posledica razpadanja kamnine na pobočjih je krušenje in padanje posameznih kosov ali večjih gmot na podnožje, kjer se razpadlina nalaga v obliki melišč. Tudi gorski potoki imajo zaradi večjega strmca večjo erozijsko moč od nižje ležečih.
Vplive sončnega obsevanja na zemeljsko površje delimo na:
fizikalne ali mehanične
Mednje uvrščamo temperaturne razlike. Zaradi njih se vrhnje kamninske plasti
krčijo in raztezajo. S tem nastajajo razpoke, ki omogočijo razpadanje trdne in homogene kamnine na manjše kose. Kamnina razpada tudi zaradi delovanja ledu. Zmrznjena voda poveča svojo prostornino, kar povzroči v razpokah velik pritisk.
kemične
Najbolj znano kemično preperevanje kamnin na površju je raztapljanje
apnenca (Ca CO3) – korozija. Voda, obogatena z ogljikovim dioksidom (H2O + CO2 = H2CO3 ali ogljikova kislina), raztaplja apnenec, in to tem bolj, čim več je v vodi ogljikovega dioksida (tako nastajajo kraški pojavi). Za to so
najugodnejše zmerno tople podnebne razmere, zlasti pa ne smejo manjkati dovolj obilne padavine. Voda kemično razdira tudi magmatske in metamorfne kamnine, tako da se vriva v njihovo kristalno strukturo. Tovrstno kemično preperevanje je najbolj znano iz tropskih krajev, kjer so visoke temperature in zadostna vlažnost. Na videz trdne silikatne kamnine se spreminjajo v debelo preperelino, ki običajno doseže debelino več deset metrov (neredko tudi krepko čez sto metrov). Zaradi vsebnosti železa je ta živo rdeče barve. Če je na površini trda, jo imenujemo laterit. Pri tem sodeluje kot pomemben kemični proces preperevanja tudi oksidacija. Kljub veliki debelini je ta preperelina močno izprana in so prsti na njej navadno slabo rodovitne.
biološke
Razpadanje apnenca in drugih kamnin povzročajo npr. tudi bakterije, alge in mahovi s svojimi kislinami in s tvorbo CO2, ki ga je zato obilo v prsti. Ob obali razdiralno delujejo na kamninsko podlago, zlasti na apnenec, morski orga- nizmi. Kamnine pa razpadajo še zaradi mehaničnih vplivov korenin.
Pri preperevanju nastajajo še različne druge razpadne snovi, ki so lahko gospodarsko zelo pomembne. To so različne gline (med njimi je najbolj znan kaolinit). Ponekod je koncentracija aluminija in železa v preperelinski plasti tolikšna, da gre za pravo boksitno (aluminijevo) in železovo rudo.
31. Zakaj je na krasu debelina prsti neenakomerna in zakaj je tako občutljiv na onesnaženje podtalnice?
Prst nastaja s preperevanjem (razpadanjem) matične kamnine. Na prst se naselijo rastline, ki še pospešujejo preperevanje in sčasoma odmirajo in ti organski delci se pomešajo z neorganskimi delci. Humus voda spira navzdol, hkrati pa se mineralni in organski delci tudi dvigajo Debelina prsti je v veliki meri odvisna od reliefa – na krasu
je neraven svet, nadmorska višina je dokaj visoka, naklon vzpetin je precejšen. Poleg tega ima kraški svet obilico orografskih padavin, ki prst spirajo z matične kamninske podlage.
Kras je občutljiv za onesnaženje podtalnice, ker je matična kamnina apnenec.
Apnenec pa je porozen, ima drobne razpoke, zaradi katerih prepušča vodo, ta pa skupaj z ogljikovim dioksidom tvori kislo vodo, ki apnenec raztaplja. Tako voda na površini in pod zemljo oblikuje številne kraške pojave, zlasti tisti pod zemljo (jame, brezna, cevi,...) pa omogočajo hitro razširjanje onesnažene vode na večja področja.
32. Razložite posamezne vrste preperevanja!
Preperevanje je proces fizikalnih in kemičnih sprememb kamnin na zemeljskem površju ali tik pod njim. Preperevanje povzročijo atmosferski dejavniki (padavine, veter in temperaturne spremembe) pa tudi rastline in živali. Fizikalni, biološki in kemični procesi se medsebojno prepletajo. (Glej odgovor 30!)
Fizikalni dejavniki: mehanično preperevanje
Sonce
Zaradi toplote se kamnine različno močno raztezajo, ko se ohladijo, se krčijo, razpokajo. Če v razpoke pride še led, se luščijo posamezni delci.
zemeljska težnost
Voda teče, kamni padajo, se kotalijo. V višjem in bolj strmem svetu je hitrejše preoblikovanje zaradi podorov in zemeljskih plazov
Kemično preperevanje:
Deževnica raztaplja minerale, deževnica se v atmosferi obogati z CO2 in postane kisla.
Biološko razpadanje kamnin:
bakterije, alge, mahovi
morski organizmi
mehanični vplivi korenin
Denudacija – ploskovno odnašanje preperelnine.
Erozija – hitro odnašanje prsti (Glej odgovor 34!)
33. Opišite večje površinske kraške reliefne oblike in razložite njihov nastanek!
Za površinski kraški relief je značilno skalno površje, spremenljiva debelina prsti, neraven svet. Gozdovi (bukev, jelka, hrast, gaber in bor) in pašniki. Kjer so ugodne vremenske razmere, pa vinska trta.
Površinski kraški pojavi nastajajo zaradi raztapljanja apnenca. Voda, obogatena z ogljikovim dioksidom (H2O + CO2 = H2CO3 ali ogljikova kislina), raztaplja apnenec, in to tem bolj, čim več je v vodi ogljikovega dioksida
Kraška polja – nižji, raven svet. To so območja, kamor se stekajo vode iz vseh strani, a iz njih tudi podzemeljsko iztekajo (ponikalnice). Kraška polja so med seboj pogosto povezana z vodnimi jamami. Primerna so za poljedelstvo in poselitev.
Uvale – čeznje ne teče reka, združi se več vrtač, dno ni ravno.
Vrtače – kotanjaste oblike – apnenec je razpokan, voda ima korozijsko moč.
Udorne vrtače – pod kraškim površjem je jama, apnenec se kruši in strop se podre, nastane vrtača s strmimi bregovi, če vmes ostane kos jame, nastane naravni most (Rakov Škocjan).
Delane vrtače – na dnu so umetno zasute, zravnane, ljudje so si pridobili obdelovalne površine.
34. Razložite pojma erozija in denudacija!
Denudacija
Površje pomembno oblikuje tudi ploskovno odnašanje prepereline ali denudacija.
Povzročajo jo lahko padavine, zlasti če so močne. Preprost primer za denudacijo je kalna voda, ki po nalivu odteka z nagnjene njive in s tem odnaša prst. Neke vrste denudacija je tudi premikanje razpadle kamnine v obliki gorskih podorov, plazov in usadov, in sicer po močneje nagnjenih pobočjih (zaradi težnosti). Za kraje s subpolarnim podnebjem je značilna soliflukcija ali počasno polzenje vrhnje plasti preperelinske odeje.
Denudacija najlaže in najhitreje deluje v mehki geološki podlagi. Prst in preperelinska odeja sta zato najobčutljivejši za odplakovanje in še bolj, če se ob močnih nalivih
voda zbira v tokove, ko deluje erozijsko. To je zlasti značilno za območja brez gozdne odeje in z malo padavin (stepa, prerija), a z občasnimi močnimi nalivi. Tudi v
savanskem in monsunskem podnebju je prst zelo izpostavljena eroziji zaradi močnih padavin v deževni dobi, in to tam, kjer so polja izkrčena na območjih nekdanjega naravnega rastja in prst zato ni zavarovana.
Erozija
Omenjeno hitro odnašanje prsti in prepereline imenujemo erozija prsti. Navadno jo sproži pretirano kmetijsko izkoriščanje tal, to pa ima pogosto katastrofalne posledice za taka območja – pride lahko do tega, da voda odnese vso prst in preperelino vse do skalne podlage.
Najmočnejši vpliv na erozijo ima gravitacijska sila, ki na kamninske delce učinkuje sorazmerno z naklonskim kotom površja. Najučinkovitejši dejavnik erozije so reke, ki izoblikujejo splošno podobo pokrajine (globinska, bočna, meandri). Močni dejavniki erozije so ledeniki (talne in bočne morene). Morski valovi in tokovi rušijo in spodjedajo obalo, raztapljajo, drobijo in odnašajo kamninski drobir. Znano je erozijsko delovanje vetra, ki prenaša delce na velike razdalje. Rastline erodirajo kamnine z raztapljanjem in odnašanjem mineralnih snovi. Erozijo prsti povzroči navadno pretirano izkoriščanje tal v kmetijske namene.
35. Razložite nastanek podzemeljskih kraških reliefnih oblik in jih opišite!
Podzemne kraške pojave imenujemo jame, imajo pa lahko različno velikost in lego.
Vodoravne jame so nastale zaradi delovanja podzemeljskih rek – Postojnska jama in Škocjanske jame. Za njihov nastanek so pomembna obsežna flišna območja iz katerih tečejo površinske vode proti apnenčevemu svetu. Na stiku z apnencem so vode prvotno poiskale razpoke in jih počasi širile. S postopnim vrezovanjem v podlago so flišne reke izdolble vodoravne jame v več nadstropjih.
Navpične, strmo potekajoče jame – brezna nastajajo z manjšimi nestalnimi tokovi iz površja v notranjost. Manjša brezna so globoka nekaj deset do sto metrov, prek te globine pa je brezno pogosto sestavljeno iz stopničastega zaporedja. Brezna navadno nimajo enotnega poteka, to pa je posledica večje propustnosti v vrhnjem delu in manjše ali neprepustne podlage v spodnjem.
36. Razložite, kako nastaja kraški relief?
Padavinska voda raztaplja apnenec z ogljikovim dioksidom (CO2) iz zraka in z njim tvori šibko ogljikovo kislino. Najugodnejši pogoji za nastanek so debeli skladi apnenca in dovolj padavin ter primerne temperature. Padavine na krasu izginjajo v razpokano in prepustno notranjost in se pretakajo navpično do neprepustne podlage ali pa do globine, kjer se pojavi kraška ponikalnica.
Na golem apnenčevem površju se raztapljanje apnenca pozna v obliki škrapelj in žlebičev. Še več CO2 se lahko voda navzame v prsti – dokazi so razjedena skalna področja pod prstjo in številne od korozije razširjene oblike, ki se razširijo v navpična brezna. Značilne so vodne in suhe jame, na površju pa kraška polja, vrtače, uvale, udorne vrtače – nastanejo zaradi podora jamskega stropa.
37. Razložite pojem rečna erozija (vrste, način delovanja, posledice)!
Rečna ali fluvialna erozija deluje mehanično s trganjem kamnitih delcev v rečnem koritu, s premikanjem in prenašanjem delcev, ki zato zadevajo ob trdno dno in ga s tem poglabljajo. Rečna voda tudi kemično raztaplja kamnino v strugi, s prenašanjem delcev pa povzroča medsebojno zadevanje le–teh in postopno zaoblitev in
zmanjšanje. Moč in učinek sta največja pri visoki vodi, ko voda najbolj erodira in povzroča spremembe v rečni strugi, ob poplavah pa tudi izven nje.
Najpomembnejša je globinska erozija – najdejavnejša v zgornjem toku, povzroči poglabljanje rečnih dolin.
Posebna globinska erozija poteka v gorskem svetu v vintgarskih soteskah – voda se vrtinči ob skalnih stenah v nasprotni smeri vodnega toka, pri čemer dolbe in širi strugo – vrtinčasta erozija; ta se najlepše vidi v erozijskih loncih, v katere visoka voda dolbe v dno s prodniki – Mostnice v Bohinju.
V srednjem toku je poleg globinske najizrazitejša bočna erozija. Z njo se širi rečna struga in dno doline, reka izgubi strmec. Doline so navadno položnejše, odvisno tudi od geološke zgradbe in tektonskih sil. Pojavljajo se ujeti meandri, ki so nastali zaradi ponovnega vrezovanja, zaradi dvigovanja površja.
V spodnjem toku reka nima več moči za erozijo, teče počasneje in se akumulira.
Nižinske reke zato rade meandrirajo in prestavljajo struge. Tako nastanejo tudi opuščeni ali mrtvi meandri in mrtvi rečni rokavi, po katerih je nekoč tekla reka.
38. Kaj je to kontaktni kras, kakšne reliefne oblike nastanejo na njem in zakaj?
Kjer se apnenec stika s flišnim dolomitom, nastane kontaktni kras – stik neprepustnih kamenin z apnencem.
Nastajajo zatrepne in slepe doline. Voda teče površinsko po kraškem polju, na eni strani so prepustne kamnine, reka priteče ven nad robom; kjer voda priteče ven, se strop kruši, tu se voda umika nazaj, zato nastane zatrep, na drugi strani se strop kruši in nastane slepa dolina (žepu podobna). Pri nas je to soteska pred Škocjanskimi jamami.
39. Razložite, kako nastaja rečni relief?
Rečni ali fluvialni relief je med vsemi oblikami najbolj razširjen, saj so vode
najpogostejši preoblikovalni dejavnik na kopnem. Govori se o normalnem reliefu, za katerega so značilne doline, ki se razlikujejo po širini dolinskega dna, strmecu rečnega toka in po podolžnemu in prečnemu profilu – so posledica rečnega delovanja, podnebnih razmer, kamninske sestave in tektonskih pojavov.
Doline glede na prečni prerez:
debrska dolina ( V )
kanjonska dolina (navpična, stopnjevita pobočja, na dnu je reka - Kolorado)
vintgarske soteske (navpična skalna pobočja, na dnu je dolina enako široka kot na vrhu – Mostnice v Bohinju, korita Tolminke, …)
ledeniške doline (U)
ploske doline (položna pobočja)
terasaste
Doline glede na vzdolžni prerez:
podolžne
Prilagodile so se velikim tektonskim linijam ali podolžnim geološkim pasovom (Zgornjesavska je vzporedna z gorskim grebenom Karavank).
prečne
Rečni tok teče v isti smeri že dolgo, čeprav se površje tektonsko dviga, reka si
je morala sproti poglabljati strugo in dolino – Sava Bohinjka, Soča pri Kobaridu.
ujete doline
Reka teče prek pomola ali podlage iz trših kamnin ter vanj izdolbe ozko sotesko, čeprav bi se taki podlagi lahko izognila po mehkejšem in nižjem svetu – v pomol se je ujela Sava pri Mostah na Gorenjskem, Sava pri Tacnu.
kompozitorne ali sestavljene doline – menjavanje trših in mehkejših kamnin Nekatere doline so suhe, brez vode, zlasti na krasu. Pogosto so takšne doline obvisele nad okoliškim reliefom, ki se je zaradi erozijskega procesa znižal (Čepovanska dolina med Trnovskim gozdom in Banjščicami).
Nekaj podobnega je tudi v ledeniških dolinah – glavna dolina je poglobljena, stranske so nad njo obvisele (slapovi, vintgarske doline).
Pomikanje doline v nasprotni smeri rečnega toka imenujemo zadenjska erozija, ki lahko povzroči pretočitev večje reke – obglavljenje rečnega toka (vprašanje št.7).
40. Ali je bila ledena doba ena sama; kakšne so posledice poledenitve v Sloveniji, kakšne vrste poledenitev je bila pri nas, kje so bili največji ledeniki?
Površje, ki ga je v daljni preteklosti pokrival led, kaže posebno preoblikovanost, zato govorimo o gorskem in ravninskem ledeniškem reliefu.
Danes menijo, da je bilo vsaj 15 ledenih dob (prej 4).
Pri nas je bila poledenitev v pleistocenu (starejša doba kvartarja, ledena doba) – gorska zaledenitev, ki se je končala pred približno 10000 leti. V Julijskih Alpah sta bila najdaljša ledenika bohinjski (Triglav – Brezje) in soški (ta je zapusti čelne morene -nasutina ledenika, groblja - pri Mostu na Soči).
Nekdaj poledeneli gorski svet ima priostrene vrhove, pod njimi so ledeniške krnice (Kočna), planote (Pokljuka), ledeniške doline v obliki črke U s širokim, ravnim ali terasastim dnom, ki je zasuto z ledeniškimi ali ledeniškorečnimi usedlinami (Tamar, Vrata, Krma, Kot). Pogosto so tudi jezera ledeniškega nastanka (Bled, Bohinj, Krnska, Triglavska…).
Pregibi so v podolžni smeri dolin in vode se čeznje spuščajo v slapovih ali brzicah.
Slapovi in vintgarske soteske so najpogostejši v stranskih, obviselih dolinah – erozijskega nastanka.
41. Kako nastanejo sedimentne kamnine? Katera vrsta je najbolj razširjena v Sloveniji in kje?
Sedimentne kamnine ali usedline spoznamo po izrazitih slojih, plasteh ali skladih, ki so nastali večinoma na morskem dnu. Prvotno so se odložile v vodoravni legi, takšne najdemo danes v podlagi ravnin, nižavij in dnu morja. Kjer pa so jih pozneje
gorotvorne sile dvigale v gorovja, je lahko položaj skladov povsem drugačen – nagnjen, prevrnjen. Položaj skladov vpliva na obliko površja. Med posameznimi vrstami sedimentnih kamnin so zaradi različnih razmer pri nastajanju velike razlike glede na velikost zrn, njihovo sestavo, trdoto in sprijetost.
V Sloveniji so najbolj razširjeni: apnenci, dolomiti, glinovci flišni peščenjaki, laporji, konglomerat, prod, pesek in glina. Najdemo jih po območju cele Slovenije.
42. Kako krožijo kamnine (razložite kroženje kamnin)?
Klasični kamninski krog prikazuje razmerja med tremi glavnimi vrstami kamnin, najdenih na Zemlji.
Kamnine se rojevajo iz zemeljske notranjosti (magma), ob stiku z magmo nastajajo metamorfne kamnine, ob ohlajanju pa magmatske kamnine. Reka kamnine odnaša in jih odloži v morju – sedimenti. Zaradi vročine, ki sedimentne kamnine spremeni v metamorfne kamnine in nadaljnje segrevanje povzroči, da se ponovno ustvari magma, torej se kamninski krog sklene. Pri krogu ni obvezno, da zavzame vse stopnje.
Kamnine zemeljske litosfere imajo svoj življenjski krogotok. Nastajajo iz magme, se spreminjajo v sedimente in metamorfne kamnine, ki se na potapljajočih robovih oceanskega plašča ponovno talijo v magmo.
Zaporedje kroženja kamnin v naravi in njihovo spreminjanje enih v druge.
1. kristalizacija - skrepenevanje 2. erozija - zunanji vplivi
3. litifikacija kamnin
4. metamorfoza - temp. pritisk 5. taljenje kamnin - palingeneza
