Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu Janja Kaplja: Embalaža iz več materialov in

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

avgust 2019

141

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

strokovna delovna konferenca:

Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu Janja Kaplja: Embalaža iz več materialov in

razvojni oddelek sta konkurenčna prednost

Natalija Kovač Jereb: Z Zeleno proračunsko reformo so možnosti za odpravo okolju škodljivih subvencij dr. Dejan Paravan: Za strateško usmeritev ni dileme

– maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike mag. Barbara Petelin Visočnik: Politika mora odločiti,

kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj

Viktor Kastelic: Panoga je zdrava, tudi letos rast

poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

Organizatorji:

Fit media – Akademija Zelena Slovenija, SRIP Krožno gospodarstvo, Štajerska gospodarska zbornica

Razvojni izzivi embalažne

panoge v krožnem gospodarstvu

(ob izidu Priročnika o embalaži)

Strokovna delovna konferenca

Datum: petek, 6. september 2019, od 10. do 14. ure Lokacija: velika dvorana GZS, Ljubljana

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna je predhodna prijava na e-naslov: info@zelenaslovenija.si do torka, 3.

septembra 2019. Ob prijavi navedite ime in priimek udeleženca, e-naslov, funkcijo, podjetje.

Kontakt za več informacij:

Urška Košenina, t: 03 42 66 706, e: urska.kosenina@fitmedia.si Program:

• Odgovori na strateške izzive o razvoju embalaže, embalažnih materialov in ravnanju z odpadno embalažo.

Uvodne razprave:

• mag. Marko Maver, državni sekretar (Ministrstvo za okolje in prostor)

• mag. Vanesa Čanji (Fit media d.o.o.): V iskanju trajnostne embalaže – teorija in praksa

• dr. Dragica Marinič (Štajerska gospodarska zbornica): Krožno gospodarstvo, trajnostni ra- zvoj embalaže in ohranjanje naravnih virov

• mag. Jana Miklavčič (MOP): Embalaža, zako- nodajne usmeritve in razširjena odgovornost proizvajalca

• dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac (Eko- nomsko-poslovna fakulteta Univerze Maribor):

Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja

• dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS Celje): Plastika in razvoj biorazgradljivih polimerov v embala- žnem sektorju

• dr. Diana Gregor Svetec, dr. David Ravnjak (Naravoslovnotehniška fakulteta UL, Papirnica Vevče): Različni sistemi aktivne in pametne em- balaže za živila

• dr. Uroš Novak (Kemijski inštitut): Materiali, ki so lahko alternativa sintetični plastiki

• ddr. Andreja Nemet, dr. Damjan Krajnc (Fakulte- ta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM): Sistem okoljskih kazalnikov in krožnosti pri razvoju in ocenjevanju embalaže

Primeri praks:

• Urška Košenina (Fit media d.o.o.): Globalni dobri primeri embalaž

• dr. Marta Svoljšak (Petrol): Pot Petrola k trajno- stni servisni embalaži

• Branka Pogačnik (Atlantic Grupa): Kompostabil- ni lončki: ZA in PROTI

• Alenka Knez (DS Smith): Trajnostni embalažni krog na primeru valovitega kartona

• Andreja Pogačar: Razvoj in oblikovanje ekološke embalaže kot edina možna pot

• Eva Štraser (Evegreen): Od cvetličnega lončka do dobavitelja vzorčnih biomaterialov

Paneli z akterji

• Slovenija pred odločitvijo – kako s termično izrabo odpadkov

• Ekološka modernizacija podjetja – od zasnove izdelka do večje konkurenčnosti

Mreženje

U vo d n ik

avgust 2019

14 1 EOL 3

Kaj bo z embalažo, se lahko ve že pri rojstvu izdelka, mar ne?

E

mbalaža. Energetika. Promet. Bodo to trije mušketirji sprememb poslovnih modelov podjetij?

A

li gre res še vedno za tehtanje, ali se ali se ne prebuja okoljsko občutljiv menedžment za tehnološke spremembe? Ali nista krožno gospodarstvo in dekarbonizacija gospodar- stva v resnici poslovni model, ki je razvojna alternativa za drznejši menedžerski odgovor, kako v prihodnjem desetletju trg zavzemati s konkurenčnostjo ekološke modernizacije (kot jo razume John S. Dryzek). Torej sploh ne gre več za to, ali bo podjetje poslovalo bolj ali manj okoljsko in trajnostno. Kajti po starem ne bo šlo več. Ekonomska rast, ki priznava zgolj še dobičkonosnost, izgublja legitimnost. Morda dominantne inštitucije slovenskega gospo- darstva skupaj z nekaterimi vladnimi resorji in etablirano znanostjo zavestno prestavljajo čas za razvojne premike pod dežnikom eko vrednot. Ali pa sprejemajo prehitre odločitve, ki povečujejo okoljske rizike in nespametno povečujejo ekološki dolg Slovenije. Če sprej- memo opredelitev ekološke modernizacije slovenske družbe kot partnerstvo med vlado, podjetji, znanstveno sfero in stroko, zeleno javno sfero in državljani, potem naj nekaj primerov ilustrira, kako nastaja integriteta ekološke osnove slovenske družbe.

D

r. Dejan Paravan iz GEN-I ne dvomi, kakšno naj bo prihodnje desetletje zelene energetske revolucije Slovenije. Njegov strate- ški razvojni adut je dekarbonizacija slovenske energetike. Srednjeročna usmeritev je zanj jasna: OVE, moderne tehnologije pametnih omrežij, URE in elektrifikacija transporta in ogrevanje.

N

ekoliko drugače razmišljajo na Ministrstvu za finance. Vendar, trdi Natalija Kovač Jereb, se z zeleno proračun- sko reformo odpirajo vrata za ukinitev okolju škodljivih subvencij. Podnebno ogledalo 2019 jasno sporoča. Promet je edini sektor, kjer se emisije TGP povečujejo. A v letu 2017 so se subvencije za trošarine dvignile precej bolj kot nepovratna sredstva za zmanjševanje emisij v javnem sektorju, gospodinjstvih in prometu.

Mag. Barbara Petelin Visočnik meni, da se mora politika odločiti, koliko bo ambiciozna pri konkretnih ukrepih. A se pri subvencijah, ki podjetjem niso spodbuda za razogljičenje, sogovornica zavzema za postopnost. Prav značilna je intonacija Zakona o spremem- bah in dopolnitvah zakona o prevozih v

cestnem prometu. Spremembe niso puščica v promet, ki je vse bolj živ vulkan vseh emisij v Sloveniji, pač pa ob novostih, ki so dobrodošle, na primer enotna vozovnica, pri navajanju razvojnih nalog Javne agencije za potni- ški promet ne omenja, ali bo med njenimi razvojnimi nalogami tudi e-mobilnost javnih prevozov. Že to, ali se ali se ne omenjata e- -mobilnost in dekarbonizacija prometa, pove nekaj o refleksiji piscev, ki ne bi smeli povsem prezreti predlogov Podnebnega ogledala 2019.

S

icer pa, saj se vendar ve, da je blizu leto, ko bo začela v celoti veljati razširjena od- govornost proizvajalca za življenjski ciklus izdelka. Odgovornost proizvajalca se ne bo končala s tem, ko bo poslal izdelek na trg ali na prodajne police.

I

n smo pri embalaži, pri iskanju strateških odgovorov na Razvojne izzive emba- lažne panoge v krožnem gospodarstvu.

Takšen je naslov strokovne delovne konfe- rence, ki jo bo Akademija Zelene Slovenije pripravila 6. septembra v veliki dvorani GZS v Ljubljani. Predstavili bomo prvi slovenski pri- ročnik o embalaži s pregledom, kako Slovenija in svet iščeta v teoriji in praksi trajnostno em- balažo. Od materialov in dizajna do trendov v razvoju embalaže in do ravnanja z odpadno embalažo. Poti in stranpoti do trajnostne embalaže je na pretek. S kopico dvomov, kaj je in ni prava alternativa sintetični plastiki in kateri konkretni ukrepi bodo podjetjem približali cilje iz strategije za plastiko ali iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

P

rvič doslej je v enem priročniku razpro- strta vrednostna veriga večine akterjev, ki določajo, s katerimi procesi in kako do krožnega proizvoda in do nove pomladi plastike. Embalažna zgodba se ne začne pri komunalnem podjetju ali na odlagališču. Kdo je prvi odgovoren, da bo mogoče leta 2030 vso plastično embalažo dano na trg ponovno upo- rabiti ali stroškovno učinkovito reciklirati?

S

krožno zasnovo izdelka nastaja nov po- slovni model za kroženje virov. Ali je to tudi odgovor, ali se da s takšnim poslovnim in razvojnim menedžeriranjem služiti denar in povečati konkurenčnost? Ali se vam ne zdi, da že dvigujejo glas potrošniki, ki zahtevajo proizvode z majhnimi emisijam in z recikla- bilno embalažo? Morda bo to zdravilo proti poapnenju poslovnih procesov, ki jim bo prej ko slej pošla sapa in z njo konkurenčnost na trgu.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

avgust 2019

14 1 4 EOL

Vsebina

Impresum

5 Novosti

8 razvoj neustavljiv, veliki prihranki, raznovrstna uporaba komponent

10 embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost

21 Kmetijstvo in živilstvo nove generacije pridelovalcev

22 Družbena odgovornost ključen del strategije logističnega podjetja 23 Dekarbonizacija plinovodnega omrežja tudi z obnovljivimi plini 24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

27 Do konca leta mreža pametnih počasnih polnilnic 28 Za strateško usmeritev elektroenergetike

ni dileme – maksimalna dekarbonizacija 30 Dravske elektrarne širijo raziskave o vetrnem potencialu na celotno državo 32 Družba GeN-I za svoje odjemalce uvaja novo storitev: e-mobilnost 34 stisnjen zemeljski plin učinkovit v dekarbonizaciji prometa

35 s projektnim investicijskim skladom do podjetniškega stičišča, zgled evropski sever 36 podnebni dosje

37 politika mora odločiti, kaj hoče slovenija pri ciljih – več ali manj

40 razvili sistem za podporo odločanju o namakanju, kmalu za vso slovenijo 42 slovenska pobuda svetu – vsaka šola naj letno posadi 800 dreves

44 Ledvice planeta so pogosto spregledane, a so zelena skladišča 46 Bohinj je del zaščitenega okolja, a toga

zakonodaja je večkrat lahko ovira

48 povišanje cen komunalnih storitev letos napoveduje celotna panoga 50 proizvodnja lesnega konstrukcijskega sistema

je priložnost za panogo in slovenijo

52 Geotermalna energija tudi malo drugače - doživetja v rastlinjakih 54 Doma so dizelski avtomobili prepovedani, v službi

obvezen električen avto

56 preizkušanje uporabnosti pametnih očal pri komisioniranju in programske rešitve 58 panoga je zdrava, tudi letos rast poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Mojca Dolinar (ARSO), dr. Gašper Gantar (Visoka šola za varstvo okolja), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Darja Piciga (MOP), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), dr. Marta Svoljšak (Petrol), Brigita Šarc (Dinos), mag. Emil Šehič (Zeos), Urška Zgojznik (Ekologi brez meja) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, avgust 2019 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

partNerja

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

avgust 2019

141

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana strokovna delovna konferenca:

Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu Janja Kaplja: Embalaža iz več materialov in

razvojni oddelek sta konkurenčna prednost Natalija Kovač Jereb: Z Zeleno proračunsko reformo

so možnosti za odpravo okolju škodljivih subvencij dr. Dejan Paravan: Za strateško usmeritev ni dileme – maksimalna dekarbonizacija elektroenergetike mag. Barbara Petelin Visočnik: Politika mora odločiti,

kaj hoče Slovenija pri ciljih – več ali manj Viktor Kastelic: Panoga je zdrava, tudi letos rast

poslovanja zlasti s pogodbeno logistiko

Naslovnica: lončka za enkratno uporabo - rjavi (biorazgradljiv HyO lonček, narejen iz posušenih bučk) kot odpadek ne obremenjuje okolja.

avgust 2019

14 1 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Sola v kartonu Pure-Pak

V pivovarni Laško Union so se odločili za nov korak in solo poslali na izjemno konkurenčno področje naravnih sokov.

»družini izdelkov sta se tako pridružila 100

% sokova z okusom pomaranče in jabolka tako v pločevinki kot tudi litrski embalaži pure-pak. Glavni izziv je bil približati obe novosti z zapomnljivo in prepoznavno komunikacijo na različnih komunikacijskih kanalih in pri tem 100 % odžejati celotno slovenijo,« pravijo.

nameSto revolucije So Se v Pivki odločili za evolucijo

Blagovna znamka pivka je ob svojem jubileju zasijala v novi podobi. Osvežili so logotip in podobo celotnega portfelja artiklov. skupni oblikovni element izdelkov je rumena barva, za katero pravijo, da zagotavlja enostavno prepoznavnost in boljšo zapomnljivost. Proces prenove se je začel, ko so se povezali z agencijo Pristop, ki skrbi tako za oblikovanje strategij znamk in komuniciranja kot tudi za izvedbo kreativnih rešitev in medijski zakup. mag.

katja Uljan Šinkec, vodja marketinga v pivki, pravi, da so največ pozornosti namenili ravno združevanju tradicije in posodobitvi dizajna embalaže in logotipa. izhodišče so predstavljale raziskave potrošnikov, ki so govorile v prid prepoznavnosti »zelenega jajca« na eni strani in slabi vidnosti imena znamke v samem ovalu na drugi. V logotipu so s prenovo v pomembnem delu zadržali barvo in obliko, bolje pa izpostavili ime. ime znamke je obenem tudi ime kraja. Zato je ključno, da je poleg imena prepoznaven grafični znak. ta sporoča, kaj

je dejavnost podjetja, obenem pa je dovolj sodoben ter sporoča obljubi blagovne znamke, kot sta strokovnost in varnost, ki sta pri prodaji mesa zelo pomembni, poudarjajo v Pivki. Embalaža in oglaševanje, namenjena pozicioniranju, v osrednjo vlogo postavljata ilustriranega piščanca ter jasno vzpostavljata povezavo med krmo iz slovenskih žit in polnim okusom piščanca.

embalaža mleka S

Pravljico za lahko noč

na policah sparovih trgovin lahko te dni berete pravljice, ki so jih v okviru akcije

»mlečne pravljice« natisnili na embalažo trajnega mleka. Z akcijo in pravljicami, ki so delo pisatelja Boštjana Gorenca, želijo ozaveščati o pomembnosti branja.

V sodelovanju z Boštjanom Gorencem – pižamo in sledilci na Facebooku je spar slovenija ustvaril dve (izvirni) pravljici, in sicer »izgubljeni biseri« in »o zajčku, ki se mu ni nehalo kolcati«. Januarja je tako Pižama povabil sledilce, da mu preko Facebooka pomagajo soustvariti dve pravljici. Katerega glavnega junaka naj izbere? kakšen naj bo pravljični zaplet?

izhodišče je jasno: bolj kot bodo otrokom pravljice všeč, bolj bodo navdušeni nad branjem. »mlečne pravljice« so s svojo podobo police trgovin spar in interspar spremenile v knjižne police in na ta način dnevno opominjajo kupce na pomembnost branja. Zadnja raziskava oeCd je namreč ugotovila, da je slovenija na področju besedilnih spretnosti globoko pod povprečjem ostalih. »navade se običajno začnejo oblikovati v otroštvu in se prenašajo s staršev na otroke. Zato smo videli

odlično priložnost za spodbujanje branja doma v izdelku, ki je prisoten v vsakem gospodinjstvu. Še več – skodelica toplega mleka je pred spanjem ravno tako lahko nepogrešljiva kot toplo prebrana pravljica in oboje je odlika našega trajnega mleka, ki odslej povezuje generacije in promovira branje,« je povedala Janja Štular, vodja marketinga v podjetju spar slovenija.

novoSti ^{Kratko, zanimivo}

OkOljski minister za petletne pOdnebne načrte in Ogljične prOračune

Okoljski minister Simon Zajc se je udeležil posveta o podnebni prihodnosti pri predse- dniku RS Borutu Pahorju. Razpravljali so o dosedanjem procesu oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050.

Strategijo mora do konca leta 2019 pripraviti Vlada RS in sprejeti Državni zbor RS.

Minister Simon Zajc je med drugim poudaril, da je svetovna in hkrati evropska podneb- na kriza izziv, a je lahko tudi priložnost.

»Osnovni cilj in namen okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije je zagotoviti do- slednost in ustrezno ambicioznost dolgoročne podnebne politike v Sloveniji za dosego cilja ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Ta okvir pa sledi ciljem Pariškega sporazuma, znanstvenim dognanjem in pa dobrim primerom praks nekaterih članic EU«.

V ta okvir bodo zajeti naslednji temeljni stebri: opredelitev podnebnega cilja do leta 2050, priprava zakona o podnebni politiki Slovenije in dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, prav tako opredeli- tev 5-letnih podnebnih načrtov na podlagi 5-letnih ogljičnih proračunov, določitev dr- žavnega podnebnega dneva ter imenovanje neodvisnega znanstveno-strokovnega sveta kot pomoč vladi pri pripravi priporočil in dokumentov za izvajanje ukrepov.

v maribOrski snagi pOstal vršilec dOlžnOsti alan perc

V mariborski Snagi je direktor Cveto Žalik po odstopni izjavi prepustil direktorsko mesto Alanu Percu, sicer direktorju Energetike Maribor. Novi nadzorni svet družbe ga je imenoval za tri mesece. V tem času naj bi sani- ral podjetje, ki posluje z izgubo. Alan Perc bo opravljal obe direktorski funkciji. Mariborska Snaga je bila že dalj časa v likvidnostnih te- žavah. Po nekaterih mnenjih zaradi naložbe v sortirnico, po drugih pa zaradi prenizkih cen komunalnih storitev.

foto: Nebojša Tejić

s im on Z aj c

avgust 2019

14 1 6 EOL

novoSti

nova Steklenica in Platforma blagovne znamke za gin

no.3, londonski dry Gin, razkriva novo, prefinjeno steklenico, kot del širše kampanje, ki temelji na Umetnosti popolnosti. no.3 je nadgradila svojo steklenico in uvedla novo platformo blagovne znamke. Utelešala bo elegantno, osveženo pozicioniranje, ki vsebuje enako brezhibno tekočino. nova oblika šesterokotne steklenice, ki jo je oblikoval stranger & stranger, odseva vsako od šestih rastlin v receptu no.3. turkizna barva govori o osvežujočem okusu brina, citrusov in začimb. ime in ikonični ključ, vgrajen v steklenico, sta še vedno v ospredju in v središču, ponosno reflektirata Berry Bros. & rudd, dom ustvarjalcev blagovne znamke na ulici st James's street.

embalaža za ličila v Prahu iz kartona in novim SiStemom zaPiranja

mktg industry lansira »Flatty with rubber Band Closure«, embalažo, ki jo družba opisuje kot najmanjšo papirno posodo za večkratno uporabo za ličila v prahu in jo je mogoče prilagoditi za tekoči trak. to je inovativna in posodobljena različica tradicionalne »Flatty« mktg industry, ki je zasnovana tako, da je še posebej tanka

in bi bila idealna za uporabo na poti.

nova »Flatty« je okolju prijazna rešitev iz kartona in papirja. notranji pladenj je posebej zasnovan tako, da drži kovinsko posodo v prahu brez lepljenja, omogoča zamenjavo ličila in končni izdelek pristane v reciklabilni verigi. novi sistem zapiranja, izdelan z gumijastim trakom, omogoča ponovno uporabo embalaže in s tem zmanjšanje odpadkov. “Flatty with rubber Band Closure” lahko vsak dan vsebuje različne barve ličil v skladu s potrebami in razpoloženjem potrošnikov.

smešna in igriva kozmetična torbica z inovativno zaporo, ki omogoča večkratno uporabo embalaže! Flatty with rubber Band Closure, je embalažna rešitev, ki je popolnoma prilagodljiva v vseh velikostih in oblikah okenc. Je zelo dekorativna.

Okrašena je s štiribarvnim tiskanjem, vročim žigom ali vtiskovanjem. Barvo in debelino gumijastega traku lahko izberete iz široke palete razpoložljivih možnosti.

uPogljiva PaPirnata Slamica nameSto PlaStične

Billerudkorsnäs je skupaj s paper straw Co razvil tisto, kar podjetje opisuje kot prvo funkcionalno 180-U-Bend slamico, narejeno iz papirja. slamica je narejena tako, da se uporablja za posamično kartonsko embalažo, kot so sok, mleko in voda. Billerudkorsnäs je pravkar vložil patent papirja U-Bend v sodelovanju s podjetjem the paper straw, ki bo proizvajalo slamice v manchestru, angliji in Zda. končni uporabniki bodo potrošniki, ki kupujejo posamezne kartonske škatle s pijačo, sokom, mlekom ali vodo. izdelana iz FibreForm, edinstveno oblikovanim papirjem, ki ga je patentiral Billerudkorsnäs, je U-Bend papirnata slamica trajna in jo je mogoče reciklirati. slamica je tudi biološko razgradljiva. U-Bend slamica je prva

Kratko, zanimivo

foto: Vojko Rotar

G ašp ar m iš ić

gašpar gašpar mišić na vrhu pOdjetja OkOlje piran

Nadzorni svet komunalnega podjetja Okolje Piran je za novega direktorja imenoval Gašparja Gašparja Mišića. Zamenjal je Alena Radojkoviča. Podjetje mora sanirati za okoli sedem milijonov evrov obveznosti, Gašpar Mišić je napovedal, da bo z optimizacijo dela saniral finančna bremena.

rečiška planinska krOžna pOt je naj planinska pOt

Naj planinska pot je z glasovanjem planink in planincev postala Rečiška planinska kro- žna pot. Planinska zveza Slovenije je namreč po posvetu z oskrbniki planinskih poti pri- pravila nabor 11 planinskih poti oziroma obhodnic, ki bi bile potrebne vzdrževanja.

Zmagovalko so tudi letos odločili glasovi na spletni strani akcije Očistimo naše gore, ki je letos stopila že v svojo deseto sezono. Lansko zmagovalko izbora, krožno pot Planina Blato-Planina pri Jezeru-Planina Dedno polje-Vrata (pod Zelnarico)-Prehodavci- Dvojno jezero-Štapce-Ovčarija-Planina pri Jezeru-Planina Blato je zamenjala Rečiška planinska krožna pot. Po številu glasov je prehitela Slovensko pot na Mangart, ki se je uvrstila na drugo mesto. Na tretjem mestu je planinska pot Koroška planinska pot.

Zmagovalna pot po vrhovih vzhodnega dela Posavskega hribovja obkroži Rečiško dolino, ki nosi ime po potoku Rečica in je bila vse od 19. stoletja znana po rudarstvu. Pot obhodi deset vrhov: Govško brdo, Zavrate, Babo, Ostri vrh, Kal, Mrzlico, Gozdnik, Šmohor, Tolsto in Malič. Pohodniki lahko med potjo opazijo sledi rudarske kulturne dediščine in se odpočijejo na kateri od treh planinskih koč.

S pomočjo akcije Očistimo naše gore, ki po- teka pod okriljem Zavarovalnice Triglav, in v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, bo zmagovalna pot do jeseni dobila še lepšo, predvsem pa varnejšo podobo.

avgust 2019

14 1 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novoSti

papirna slamica, ki je upogljiva za 180°.

Lahko se uporablja skupaj z obstoječo embalažo pijač. danes se proizvede več milijard upogljivih slamic, kar pomeni, da je potencial za naše poslovanje in naš prispevek k bolj trajnostnemu svetu embalaže precejšen, pravijo v podjetju.

V tem trenutku so pripravljeni na industrijska preskušanja s ciljem trženja do konca tega leta. ključ do uspeha je v prizadevanjih za inovacije, sodelovanje in močna partnerstva - v tem primeru s the paper straw Co, ki je v lasti skupine Hoffmaster. aardvark® straws je del skupine Hoffmaster in bo omogočil proizvodnjo papirne slamice U-Bend za ameriški trg.

embalaža za živila iz alg

nemški raziskovalci sodelujejo s hitro prehransko verigo, da bi ustvarili embalažo za živila iz alg. Cilj dveletnega znanstvenega projekta, imenovanega mak-pak, je razviti trajnostno embalažno rešitev iz makro alg za trgovino s hrano. pričakuje se, da bo projekt zaključen februarja 2020. podpira ga nemško zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo (BLe), usklajuje pa ga Bremerhaven University of applied sciences v sodelovanju z institutom alfred-Wegener-institut. Veriga za hitro prehrano nordsee bo zadolžena za oblikovanje embalaže in bo testirala pakete v svojih prodajalnah, ko bo tehnični razvoj zaključen. Za embalažo se osredotočajo na nekaj različnih alg, od rdeče in zelene do rjave alge. imajo različne lastnosti in ustvarjajo različne materiale, od togih do fleksibilnih.

material ni zamenjava za plastiko, ampak je vrečka ali škatlica podobna embalaži, ki se lahko uporablja za hrano, kot so ribe, čips ali solata. alge je treba zdrobiti in posušiti, da se doseže trdna snov, ki nudi določeno mero prožnosti in tvori oljno in vodno pregrado. različne alge imajo

različne lastnosti, vključno s pregradnimi lastnostmi, ki so primerne tudi za stik z živili. Uporabljajo le alge, ki naravno rastejo v evropi. ne želijo uporabljati dolge dobavne verige iz Azije ali uvajati tujih vrst. domače vrste ponujajo dobro funkcionalnost in ne ogrožajo lokalnega eko sistema.

Peneče vino, ki So ga Starali v PoPolni temi

radgonske gorice predstavljajo novo blagovno znamko Untouched by Light.

Gre za prvo peneče vino na svetu, za katerega pravijo, da je »izdelano, prodano in okušeno v popolni temi«, na voljo pa bo prihodnje leto. novi izdelek v portfelju radgonskih goric temelji na ugotovitvah raziskave, ki kažejo, da lahko izpostavljenost vina dnevni svetlobi ali umetni osvetlitvi vpliva na njegovo aromo. da bi se izognili »zaradi svetlobe spremenjeni aromi«, so želeli zagotoviti, da bi se najboljše dogajalo v temi. Pri tem jim pomaga hrvaška kreativna agencija Bruketa&Žinić&Grey, s katero sodelujejo zadnji dve leti. »skupaj smo zasnovali novi izdelek, strategijo blagovne znamke, vizualno identiteto, embalažo, spletno mesto untouchedbylight.com, trenutno pa izvajamo še aktivnosti odnosov z javnostmi. Kako se bo projekt razvijal naprej, pa boste videli, ko vino 'ugleda luč dneva',« so za mm povedali pri Bruketa&Žinić&Grey. prve steklenice bodo na voljo prihodnje leto. peneče vino Untouched by light je izdelano iz grozdja chardonnay. nabrali so ga ponoči, starajo pa ga v kleteh v popolni temi. Prodajal se bo v steklenicah, ki so odporne na (sončno) svetlobo. Ustekleničeno je v 99, 8 % črnem steklu, zaprto v črni foliji. prav tako priporočajo njegovo uživanje v temi.

Čeprav se je fermentacija začela šele pred nekaj meseci in zato prve steklenice ne bodo na voljo pred naslednjim letom, v radgonskih goricah že sprejemajo prednaročila.

Kratko, zanimivo

ljubljana bO gOstila kOnferencO velO-city 2020

Ljubljana bo prihodnje leto gostila konferenco Velo-city, letno svetovno srečanje Evropske kolesarske zveze. Potekalo bo od 2. do 5. juni- ja 2020. Evropska kolesarska zveza je zaupala Ljubljani organizacijo srečanja, na katerem bomo izpostavili najnovejše aktivnosti, smer- nice ter ukrepe na področju kolesarjenja. V Sloveniji se vse bolj razvija vsakodnevno ur- bano kolesarjenje, ki viša kakovost življenja v mestih, zato je njegovo spodbujanje ena od prioritetnih nalog na področju trajnostnega razvoja mesta, poudarjajo v Mestni občini Ljubljana. Ljubljana se je že tretjič zaporedo- ma uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index. Ljubljano so kot gostiteljico prihodnje konference Velo-city predstavili na letošnjem srečanju, ki je med 25. in 28. junijem potekalo v Dublinu.

prva mednarOdna kOnferenca O krOžni embalaži

Inštitut za celulozo in papir in Fakulteta za tehnologijo polimerov (FTPO) v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo Štajerske gospo- darske zbornice organizira prvo mednarodno konferenco o krožni embalaži, ki bo v Ljubljani 26. in 27. septembra 2019. Konferenca bo namenjena predstavitvi trendov in izzivov v razvoju embalaže v krožnem gospodarstvu, najnovejšim raziskovalnim dognanjem in rešitvam ter primerom dobrih praks iz indu- strije. Teme, ki jih bo obravnavala konferenca:

krožno gospodarstvo, novi, inovativni bio materiali, trajnostno oblikovanje embalaže, tiskanje in predelava embalaže, optimizacija dobavne verige embalaže s pomočjo inovativ- nih rešitev, navade potrošnikov na področju uporabe krožne embalaže, analiza življenj- skega cikla embalaž, recikliranje, ponovna uporaba in kompostiranje odpadne embalaže.

foto: arhiv podjetja

Podpis pod sliko: Ljubljanski podžupan prof. Janez Koželj ob prevzemu simbolič- nega kolesa, s katerim so uradno prevzeli organizacijo konference Velo-city 2020.

Foto: arhiv MOL

3D t is k a n je

avgust 2019 foto: 3D tiskanje uličnega pohištva

Em BALA žA 8 14 1

3d tiskanje je v zadnjih letih beseda, ki vzbuja veliko zanimanje. Poleg tega je razvoj res skokovit - od medicine, natisnili so prvo srce, do gradnje – postavljajo cela naselja s 3d tiskalniki – in avtomobilske industrije. Kako pa je z embalažno industrijo?

V članku predstavljamo tri zelo različne 3d aplikacije v industriji - od vzvratnega inženiringa z bolj trajnimi deli za pakirne stroje do razvoja bolj trajnostnih lončkov za kavo in omogočanja kreativne uporabe odpadne embalaže.

3d tiskanJe

razvoj neustavljiv, veliki prihranki, raznovrstna uporaba komponent

Z vzvratnim inženiringom v boj proti obrabi

P

roizvajalec sladkarij The Chocolate Factory iz Nizozemske uporablja dodatno proizvo- dno linijo, da nadomesti hitro propadajoče dele strojev na učinkovitejši način. Podjetje iz Rotterdama se sooča s problemom, da visoko hitrostne aplikacije v proizvodnem procesu pakiranja čokolade rezultirajo v visoki obrabi posameznih delov in tako so iskali rešitve, ki bi olajšali menjavo delov hitreje in lažje. Kako bi 3D tiskanje zmanjšalo obrabo strojev, čas in materialne stroške? The Chocolate Factory pakira raznovrstno serijo čokoladnih izdelkov.

Kompleksni embalažni stroji se zanašajo na dobro delovanje preprostega, vendar nujne- ga, kovinskega dela v obliki kljuke, ki dviga zavite čokoladne kose na tekoči trak. Zaradi različnih velikosti izdelka potrebuje embalažni stroj nenehne prilagoditve, ki predstavljajo dva problema. Prvi nastane, če se del v obliki kljuke vstavi v stroj nepravilno, saj se cel stroj zatakne in potrebujemo takojšnjo nadomesti- lo dela. Drugič, nenehna potreba po človeški intervenciji in navigiranje s kovinskimi deli rezultira v kvarjenju stroja. V sodelovanju z Visual First, 3D specialisti, so pri The Chocolate Factory našli novo rešitev, ki revolucionira proces. Ker je bil stroj že tako ali tako star,

ni obstajal 3D model stroja. Tako se je pro- jekt začel z digitalno proizvodnjo tega dela z vzvratnim inženiringom, ti. konstrukcijo 3D modela obstoječega dela. »Novi 3D model nam je omogočil, da naredimo testne printe na našem 3D tiskalniku Leapfrog. Prva dva testa smo naredili s ColorFabbs XT in HT materiali, gre za dve močni, robustni plastiki. Zelo pri- merni sta za druge aplikacije, vendar je za ta stroj fleksibilnost materiala previsoka in moč, ki je potrebna, da nadomesti kovino, je bila pre- nizka,« je pojasnil Carl van de Rijzen iz podjetja Visual First. »Ko smo delali z DSV 3D Printing Exploration Labom smo prvič prišli v stik s strokovnjakom za 3D tiskanje Stratasysom, da bi našli trdnejši material. Predlagali so novi Nylon 12CF material, termoplastiko, polnjeno s karbonskimi vlakni. Podjetje Stratasys nam je poslalo stiskano komponento, ki so jo pro- izvedli v Nemčiji na Stratasys Fortus 450mc 3D tiskalniku. Končni 3D stiskani del je bil ravno pravi za The Chocolate Factory. Na otip je material zelo trden in tog, ni ga bilo mogoče prepogniti in prestal je test s štirimi paletami čokoladnih koščkov brez problemov.«

povečana učinkovitost

T

a rešitev dosega 60% prihranke samo na eni komponenti. Rezervni deli iz kovine lahko uničijo stroj, medtem ko 3D tiskani del tega

Vir: PackagingEurope

avgust 2019

9 14 1 Em BALA žA

stori. Poleg tega se skrajša tudi čas, ko je stroj ustavljen, saj nov del dostavijo v roku enega tedna v primerjavi z dostavnim časom enega meseca za kovencionalni del. Ta čas se lahko še zniža, če je 3D tiskalnik dostopen na mestu proizvodnje. Načrtujemo nadaljnje sodelovanje z DSV in Stratasys za nadaljnjo optimizacijo tiskanja,« je povedal predstavnik za javnost iz podjetja The Chocolate Factory. »Želimo si upo- rabiti še več 3D tiskanih komponent. Ne le kot rezervne dele, temveč tudi kot orodja za proce- se, za katere porabimo ogromno časa, kot je na primer pakiranje izdelkov po meri. Možnosti te tehnologije so enormne.« »Pri Stratasys vidijo veliko prihodnost za 3D tiskanje proizvodnih in rezervnih delov za industrijske stroje in še posebej za pakirne stroje,« je dodal Nadav Sella, vodja poslovne enote podjetja Emerging Solutions. »Ti stroji potrebujejo relativno viso- ke prilagoditve zaradi širokega izbora izdelkov, ki jih je potrebno embalirati. V veliko primerih lahko uporaba 3D tiskanja ne le prihrani čas in denar v proizvodnem procesu teh strojev, temveč jih lahko naredi tudi bolj učinkovite z zmanjševanjem teže, poenostavljanjem desi- gna in povečevanjem učinkovitosti.«

Lončki za kavo iz buč

K

ava za na pot še vedno uživa v rasti prilju- bljenosti, vendar ima tudi to svojo ceno.

Lončki za enkratno uporabo, ki jih po zaužitju odvržemo, ne da jih recikliramo, so postali zelo viden problem. Reciklažne sheme za lončke ali lončki za ponovno uporabo ponujajo rešitev, vendar potrošnikovo udobje (lenoba) večkrat zmaga – potrošniki se velikokrat ne potrudijo, da bi našli primeren reciklažni koš ali da bi odnesli lonček s seboj. Ali pač nanj pozabijo.

O

blikovalska agencija CREME iz Brooklyna se je obrnila k 3D tiskanju in bučam, da bi našli nenavadno alternativo za tradicionalne kavne lončke. Buče zelo hitro rastejo in imajo debelo zunanjo kožo in vlaknasto jedro. Ko

jih posušimo, so dovolj trde, da absorbirajo tekočino, ne da se omehčajo. Jun Aizak, direk- torja podjetja CREME, je navdihnila japonska praksa kultiviranja kvadratnih lubenic, ki jih je mogoče zlagati v višino. Razvili so torej bi- orazgradljiv HyO lonček za na pot, narejen iz posušenih bučk.

P

otem se je soočil s težavo, kako oblikovati bučo tako, da lahko iz nje piješ kavo in da stoji, ko jo postaviš na mizo. Odgovor so našli v 3D tiskanju. Ko so se oblikovalci odločili, kakšne oblike bo lonček, so s 3D tiskalnikom oblikovali prazno obliko, v katero bi zrasla buča. 3D orodje je narejeno po meri in ga je mogoče ponovno uporabljati. Omogoča nam, da ustvarimo točno določeno obliko in velikost, hkrati pa ohranjamo standardno uniformnost.

Tania Kaufmann, direktorica poslovanja pri agenciji CREME, je povedala: »Zahvaljujoč 3D tiskanju oblikujemo orodja tako, da lahko rast buč oblikujemo v katerokoli obliko želimo – od lončkov do steklenic in vaz. Ko so buče dovolj velike, da zapolnijo orodje, jih prepro- sto odrežemo. Po uporabi jih lahko odvržemo na kompostni kup. Eksperimentirali smo z več različnimi prototipi. Prve smo stiskali na našem pisarniškem 3D tiskalniku. Trenutno želimo povečti proizvodnjo in izdelati novo serijo orodij.«

P

roces je še vedno zelo zamuden, vendar je Jun Aziaki prepričan, da ga lahko pospeše- no sušenje in intenzivna kultivacija naredita veliko bolj učinkovitejšega.

Ustvariti vrednost iz odpadne

embalaže

Č

e se odpadni embalaži ne moremo izogniti, se moramo nujno vprašati, kaj narediti z njo. Poleg standardnih reciklažnih programov obstaja tudi ogromno iniciativ za procesiranje težko reciklabilne odpadne plastične embalaže, na primer v lonce za rože ali klopi v parkih.

Print Your City! (Natisni svoje mesto!) je razi- skovalni projekt, ki uporablja 3D tiskanje, da bi ustvarilo nekaj, kar je bolj zanimivo od klopce v parku.

O

blikovalski studio The New Raw iz Rotterdama, ki sledi cilju zapiranja snovnih tokov in k opolnomočenju lokalne proizvodnje z uporabo odprtega in nelestviče- nega pristopa, ki bazira na raziskavi materiala, digitalnem oblikovanju in izdelavi, je pričel de- lati na Print your City! - iz odpadne embalaže bi izdelali 3D tiskano ulično pohištvo. Prvi rezultat je bila XXX Bench (klop), kreativno oblikovana, 3D tiskan kos pohištva za mesto Amsterdam.

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

Prihodnost ustvarjamo sami

24.–  26.9.2019 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor V žarišču:

Oskrbovalna veriga v pakiranju Iskanje prebojnih inovacij za »okolju prijazno pakiranje« kot osrednja tema.

Prepričljive rešitve, dragoceno strokovno znanje in močne spodbude za vse panoge, ki potrebujejo embalažo. Najdite prave partnerje med več kot 1.600 razstavljavci vzdolž celotne oskrbovalne verige v pakiranju. Od visoko učinkovitih strojev in inteligentne logistike do trajnostnih materialov za pakiranje in atraktivne embalaže.

FP19_60x253_SLO_EOL_Embalaza_BES_ALLG_LS.indd 103.07.19 13:03

Več na www.zelenaslovenija.si Promocija

P r ed el a va P las ti č n ih m as

avgust 2019 foto: arhiv podjetja

Ja nj a k ap lja

Em BALA žA 10 14 1

tudi letos pričakujejo rast realizacije, več kot pol proizvodnje pa izvozijo. tako Janja kaplja, direktorica podjetja Plastenka, kjer predelujejo plastične mase, a so poznani tudi po vodi Fresch, ki jo zdaj polnijo za Petrol, in kapljo za spar. sogovornica pravi, da stremijo k uporabi recikliranega materiala, a za tisto embalažo, ki ni namenjena prehrani. njihova konkurenčna prednost so raznovrstni materiali, ki jih uporabljajo v proizvodnji, predvsem pa razvojni oddelek in lastna orodjarna. sicer pa Janja Kaplja meni, da se pretirava o škodljivosti plastične embalaže in to utemeljuje. Plastenka je eden največjih proizvajalcev pihane embalaže v tem delu Evrope.

d. e.

predeLaVa

pLastiČniH mas

embalaža iz več materialov in razvojni oddelek sta konkurenčna prednost

velik del proizvodnje izvozite. kakšno je letos povpraševanje doma in na tujem in za katere vaše izdelke je največ zanimanja? koliko vpliva na naročila evropska okoljska politika, ki je med drugim določila, da mora biti vsa upo- rabljena plastika do leta 2030 reciklabilna?

Res je, smo pretežni izvoznik. V letu 2018 smo izvozili za 4.600.000 eur svojih produktov, kar pomeni nekaj manj kot 60 % proizvodnje.

Največ v države EU. V letu 2019 pa se je okrepi- lo domače povpraševanje tudi zaradi naše nove tehnologije, strojev za PET embalažo ter zaradi prodaje vode pod blagovno znamko Fresch za Petrol.

toda glavna dejavnost je proizvodnja iz pla- stike. s kupci sodelujete pri zasnovi in razvoju izdelkov. kakšne so zahteve naročnikov, se spreminjajo, vztrajajo pri dematerializaciji, postavljajo posebne zahteve? koliko kot dobavitelj izdelkov različnim panogam lahko tehnološko sledite raznovrstnim zahtevam in različnim trendom?

Želimo čim bolj ugoditi zahtevam kupcu.

Vendar so včasih želje večje od možnosti de- janske izdelave. Zaradi tega pripravimo več modelov, se uskladimo pri načrtih in se tako čim bolj približamo željam kupcu. Zahteve se nanašajo v glavnem na oblike, večkrat na repromaterial, vse pa je odvisno od medija, za katerega potrebujejo embalažo. Zato se pri razvoju dogovorimo s kupcem o možnostih, z naše strani pa predlagamo čim boljšo rešitev ter končno ceno.

za katere panoge bi lahko v proizvodnji izdel- kov uporabili več reciklatov in ali so pri naroč- nikih še vedno zadržki pri uporabi izdelkov iz recikliranega materiala?

Naše podjetje stremi k uporabi recikliranega materiala. Uporabljamo ga za manj zahtevne izdelke oziroma za embalažo, ki ni namenjena prehrani. Zato imamo oddelek, kjer se odpa- dna embalaža pomelje ter uporabi za program široke potrošnje. Preostanek se v sodelovanju z dobaviteljem predela za nadaljnjo predelavo.

stroka ugotavlja, da noben material ni nedol- žen. v vseh vrstah plastike so ostanki surovin, aditivov itd., ki se lahko sproščajo v živilo. a med najmanj problematičnimi so hdpe, ldpe in pp. za katere izdelke so ti materiali najbolj- ši in kako narašča uporaba teh materialov?

menite, da jih lahko v prihodnosti nadomestijo drugi materiali?

Glede na trend mislimo, da je pretirano ne- gativno oglaševanje o škodljivosti embalaže iz plastičnih mas. Vsekakor se strinjam, da je za okolje neprimerna, pa vendar.... V kolikor se zbirajo plastični odpadki, nato predelujejo v proizvodnji za nadaljnjo uporabo in če se ozavesti potrošnika glede zbiranja, je vpliv na okolje zaradi odlagališč večji. Iz plastike se namreč izdeluje več izdelkov za potrebe naftne industrije, precej tudi za prehrano. Vendar za izdelke za prehrano uporabljamo le materiale, ki niso reciklirani zaradi raznih dodatkov, imajo vsi ustrezen certifikat o kakovosti ter ustrezno potrdilo.

vaši naročniki so ugledna podjetja. ali se naročniška proizvodnja povečuje ali širite proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo?

Kar se tiče naših izdelkov, po željah kupca izdelamo tisto, kar potrebujejo. V kolikor ima kupec že izdelano vizijo, se približamo njego- vim željam. V kolikor pa želi od nas predlog, pregledamo možnosti izdelave, naredimo več različnih modelov, podamo predloge, saj si želimo čim manj odpadka pri izdelavi, nižjo težo ter stabilnost pri končnem izdelku. Svoje artikle želimo izdelati s čim manj odpadne em- balaže, mislim na folije, kartone. Zato imamo v svojem programu tudi euro program ročk, ki se zlagajo ena na drugo, brez dodatkov kartonov, saj se s tem izboljša logistika prostora.

avgust 2019

11 14 1 Em BALA žA

vaš asortiman izdelkov je izjemno širok. kje lahko uveljavljate koncept in usmeritve eko dizajna?

Embalažo izdelujemo tako za podjetja za potrebe naftne industrije kot za živilsko panogo, za prehranske izdelke. V preteklosti smo se dejansko ukvarjali v večji meri s pre- delavo HDPE ja. V zadnjih letih pa razširili proizvodnjo tudi na PET izdelke ter na široko potrošnjo izdelkov, da lahko končnega kupca zadovoljimo v celoti.

vaše konkurenčne prednosti na trgu?

Izdelava embalaže iz več materialov in s šte- vilnimi volumni. Prav tako pa razvoj, saj v podjetju sami izdelamo načrte ter predloge, tudi orodje, če ni večjih tehničnih zahtev.

Prednost je lastna orodjarna za manjša popra- vila ter predvsem več skladiščnega prostora za zaloge ter dnevno servisiranje kupcev.

Stranke si namreč v tem času želijo varnostne zaloge ter s tem možnost odpreme po njihovih tedenskih odpremah.

kako v podjetju skrbite za trajnostno upra- vljanje firme, zlasti ko gre za varčevanje z energijo, vodo in za ravnanje z odpadki?

Že pred časom smo se odločili za fotovoltajiko.

Za ogrevanja imamo izdelan notranji sistem za uporabo odpadne toplote strojev. Odpadke v glavnem predelamo za nadaljnjo uporabo.

Želimo se izogniti ostali dodatni embalaži, zato se dogovarjamo tudi z embalircem, ki nam lahko vrne pakirno embalažo.

kako v hudi konkurenci vod na trgu uspe- vate z vašo blagovno znamko vodo, kaplja in fresch?

Vodo polnimo za blagovno znamko Spar in Petrol. Letos smo kupili novo etiketirko ter pakirni stroj. Zaradi recikliranja smo ukinili papirnate etikete. Zdaj se ukvarjamo tudi s posodobitvijo linije za polnjenje, saj želimo zmanjšati težo izdelka in zamaška zaradi eko- logije. Za kupce želimo razvijati nove rešitve.

A moram poudariti, da je voda zelo dobra.

Tudi zato toliko bolj skrbimo sami za okolje, saj vemo, da se v podtalnico lahko iztekajo razne tekočine drugih onesnaževalcev. Zato je naše zemljišče od konca leta 2018 ograjeno, dodatno tudi vrtine. Zelo skrbimo za nadzor.

ali na vaših izdelkih dajete kupcu nedvoumno informacijo o tem, iz katerega materiala je izdelek? ali se vam zdi, da je identifikacijski sistem embalažnih materialov v eu ustrezen?

Našim kupcem že pri ponudbah predstavimo obliko, težo, šifro ter zlaganje izdelka. Zaradi tega ima stranka vedno vpogled v kakovost materiala. Podatke navajamo tudi na cenikih.

načrti, naložbe? kakšno realizacijo načrtu- jete v letu 2019?

V lanskem letu smo posodobili strojni park za izdelke iz PET materiala ter zgradili do- datno skladišče. V letu 2019 smo poskrbeli za okolje z ograditvijo kompletnega prostora našega zemljišča, posodobili nekaj zadev v polnilnici, čaka pa nas še preostanek dodelav oz. menjav na proizvodni liniji. Prav tako je v načrtu nakup novega električnega stroja za razpih embalaže. Načrtujemo cca triodstotno rast realizacije, razvoj dodatnih izdelkov ter zmanjševanje odpadne embalaže v sodelova- nju z dobavitelji.

Naša vizija namreč je, da smo še naprej dober poslovni partner sedanjim kupcem in novim, potencialnim. Ponujamo pomoč pri razvoju, predvsem pa zagotavljamo kakovosti izdelka in servisiranje po željah kupca. Tudi zaposlo- vali bomo, saj trenutno še vedno delamo v 4 izmenah, da oskrbimo potrebe kupcev. S tem tudi zmanjšujemo stroške zagonov proizvo- dnje. 

Promocija

avgust 2019

Em BALA žA 12 14 1

Zbirka Zelena Slovenija

NOVO

Prvi slovenski

priročnik o embalaži

pred izidom

Razvojni izzivi embalažne panoge v krožnem gospodarstvu

•

mag. Vanesa Čanji (Fit media d. o. o.):

V iskanju trajnostne embalaže – teorija in praksa

•

dr. Dragica Marinič (Štajerska

gospodarska zbornica): Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj embalaže in ohranjanje naravnih virov

•

mag. Jana Miklavčič, Peter Tomše

(Ministrstvo za okolje in prostor):

Embalaža, zakonodajne usmeritve in razširjena odgovornost proizvajalca

•

Antonija Božič Cerar (Gospodarska

zbornica Slovenije): Prihodnost embalaže in razvojni izzivi krožnega gospodarstva

•

dr. Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac (Univerza v Mariboru,

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor): Pomen analize življenjskega cikla z metodo LCA na področju embalaže in pakiranja

•

dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS):

Plastika in razvoj biorazgradljivih polimerov v embalažnem sektorju

•

dr. Barbara Tišler (Kemijski inštitut):

Ravnanje z odpadno embalažo – različne prakse v EU

•

dr. Marinka Vovk (CPU – Center

ponovne uporabe, d. o. o., so. p.):

Kroženje virov in ponovna uporaba kot prednostna usmeritev – pred recikliranjem

Tematski prispevki Materiali

•

dr. Marta Klanjšek Gunde (Kemijski

inštitut): Embalaža za prehrano in možnost za zmanjšanje odpisov hrane v hladni verigi

•

Janja Zule, Ema Fabjan (Inštitut

za celulozo in papir): Alternativne surovine za embalažo iz biomase, tudi iz invazivnih rastlin

•

dr. Uroš Novak (Kemijski inštitut):

Materiali, ki so lahko alternativa sintetični plastiki

•

dr. Viviana Golja (Nacionalni

inštitut za javno zdravje): Nanodelci v embalažnih materialih za živila – koristi in tveganja

•

dr. Vesna Žepič Bogataj (TECOS):

Tehnološka predelava biopolimernih materialov v Sloveniji na začetku

Dizajn

•

dr. Urška Vrabič Brodnjak (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Oblikovanje ekološke embalaže in uporaba primernih materialov

•

Andreja Pogačar (oblikovalka): Razvoj

ekološke embalaže kot edina možna pot

•

doc. Rok Kuhar (Akademija za

likovno umetnost in oblikovanje):

Vloga oblikovalca, inovacij in drugih deležnikov pri oblikovanju embalaže

•

Tina Žurbi (raziskovalka na področju

pametne embalaže in oblikovalka),

dr. Diana Gregor Svetec (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Funkcije inteligentne embalaže, nove tehnologije in pričakovanja potrošnikov

•

dr. Klementina Možina (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Tipografsko ekološko ali zeleno oblikovanje

Trendi v razvoju embalaže

•

dr. Diana Gregor Svetec (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta), dr. David Ravnjak (Papirnica Vevče d. o. o.): Različni sistemi aktivne in pametne embalaže za živila

•

dr. Igor Karlovits, dr. Urška Kavčič, Gregor Lavrič (Inštitut za celulozo in

papir): Embalažni trendi v neposredni in spletni prodaji za polno izkušnjo nakupa

•

dr. Tea Kapun, Janja Juhant Grkman (Inštitut za celulozo in papir):

Materiali in tehnologije za doseganje

avgust 2019

13 14 1 Em BALA žA

Prvi slovenski

priročnik o embalaži

večfunkcionalnosti papirne oz.

kartonske embalaže

•

Neva Ražem Lučovnik (Slovenski

inštitut za standardizacijo - SIST):

Postopki standardizacije in standardi za embalažo

•

Maja Frelih, Bojan Borin (Inštitut za

celulozo in papir): Varnost embalaže iz papirja in kartona za stik z živili

•

ddr. Andreja Nemet, dr. Damjan Krajnc (Univerza v Mariboru, Fakulteta

za kemijo in kemijsko tehnologijo):

Sistem okoljskih kazalnikov in krožnosti pri razvoju in ocenjevanju embalaže

•

dr. Karmen Krajnc, mag. Tatjana Humar (Urad RS za kemikalije):

Embalaža, uredbi REACH in CLP in označevanje na etiketah

Embalaža v okolju in ravnanje z odpadno embalažo

•

Aljaž Čoh (Atlantic Grupa, Droga

Kolinska d. d.): Direktiva EU in izzivi pri ravnanju z odpadnimi plastenkami

•

doc. dr. Damjan Krajnc, prof. dr.

Zdravko Kravanja, prof. dr. Zorka Novak Pintarič, doc. dr. Lidija Čuček

(Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo): Ocena okoljskih vplivov pri razvoju embalaže z uporabo programskega orodja za analizo življenjskega cikla

•

dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza d.

o. o.): Razvoj recikliranih materialov za tehnično zahtevnejše izdelke

•

dr. Diana Gregor Svetec (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Načrtovanje plastične embalaže za boljšo reciklabilnost

•

Andreja Zorič (Nacionalni laboratorij

za zdravje, okolje in hrano):

Kontaminanti v recikliranih plastičnih materialih in varnost v živilih

•

dr. Diana Gregor Svetec (Univerza

v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta): Reciklabilnost papirne in kartonske embalaže in postopki recikliranja

•

Rebeka Lorber (Fakulteta za

tehnologijo polimerov): Rojstvo iz odpadkov: novi pristopi pri kemijskem recikliranju plastike

•

dr. Miroslav Huskić (Fakulteta za

tehnologijo polimerov): Tehnološke možnosti recikliranja večslojne embalaže in kompozitov

•

Silvester Bolka (Fakulteta za

tehnologijo polimerov): Evropske iniciative industrije za predelavo in recikliranje plastike

•

Ajda Pleterski (Surovina d. o. o.):

Kalkulacija obračunavanja embalažnine za ravnanje z odpadno embalažo in vrzeli v sistemu

•

Dejan Zver (Surovina d. o. o.): Sistem

ROP proizvajalcu ne sme naložiti le stroškov

•

Jure Fišer (Surovina d. o. o.): Slovenija

bo potrebovala objekte za termično izrabo odpadne embalaže oziroma odpadkov

Primeri praks

•

Branka Pogačnik (Atlantic Grupa,

Droga Kolinska d. d.): Kompostabilni lončki: ZA in PROTI

•

dr. Marta Svoljšak Jerman (Petrol, d.

d.): Petrol na poti k trajnostni servisni embalaži

•

Meta Širca (Simbio, d. o. o.): Izločanje

embalaže kot nadgradnja tehnološkega procesa v RCERO

•

dr. Branka Viltužnik (Plastika Skaza,

d. o. o.): Najprej študija LCA, potem izdelava kompostnika iz recikliranih materialov

•

Alenka Knez (DS Smith): Trajnostni

embalažni krog na primeru valovitega kartona

•

Eva Štraser (Evegreen): Od cvetličnega

lončka do dobavitelja vzorčnih

biomaterialov

•

Tilen Sever, Simona Lesar (Steklarna

Hrastnik, d. o. o.): Projekt eBOTTLE za razvoj pametne embalaže iz stekla

•

Boštjan Jambrovič (AMBA & CO.):

Izzivi razvoja trajnostne fl eksibilne embalaže

•

Jerica Furlan, Marko Šavelj (Mitol,

tovarna lepil, d. o. o.): Uporaba

disperzijskih in talilnih lepil kot sestavni del embalaže v prehrambeni industriji

•

Miroslav Brnjak (BASF): Kemično

recikliranje in prvi pilotni izdelki

•

Miroslav Brnjak (BASF): Pilotni projekt

ChemCycling – nove surovine iz plastičnih odpadkov

•

Primož Kokalj (Etiketa, tiskarna, d. d.):

Digitalna nadgradnja tiskovin – študija primera: Skaza Bokashi Organko 2

•

Edin Behrić (Javno podjetje

Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.):

Nakupovalne vrečke iz blaga za zračne blazine in projekt Depo

•

Eva Garibaldi: Predstavitev projekta:

Papir + Bioplastika

•

Goran Ambrož (Dinos d. o. o.):

Primer dobre prakse v industriji pijač:

Plastenka za plastenko

•

Boris Jocić (BIO-TOP, d. o. o.): Papir kot

polnilni material namesto plastike

•

dr. Marko Homšak, dr. Stanislav Kores, mag. Gregor Zečević (Talum

d. d.): Aluminij – ključni material za dosego ciljev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva

•

Jaka Kranjc (Društvo Ekologi brez

meja): Projekt z raziskavo: košarica dobrin in plastika za enkratno uporabo

•

Elisabeth Skoda (urednica

PackagingEurope): Med glavnimi izzivi je uporaba rPET

•

mag. Alexaner Litofcenko (ERDAL

GmbH): Reciklabilna vrečka iz polietilena z odstranljivo tiskovino

•

Neil Goldman (Colpac): Razumevanje

kompleksnosti trajnostne embalaže za živila

•

Lucija Marovt (s. p.), Niko Kumar

(Valtex, d. o. o.): Inovativna krožna praksa – komunalni snovni krog kartonske embalaže za mleko in sokove

•

Primož Cigler (Rifuzl): Kljub zadržkom

stroke – Rifuzl, prva trgovina brez embalaže

Beseda urednika

•

Jože Volfand (Fit media d. o. o.)

Izdajo priročnika sta podrla Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in SRIP Krožno gospodarstvo.

Obseg: 240 strani, format: 200 x 270 mm, naklada: 1000 izvodov, izid: avgust 2019

avgust 2019

14 1 14 OKOLJE

Preizkušanje srednje- in visokonapetostnih kablov z resonančno metodo aCrF

Na Elektroinštitutu Milan Vidmar zaključuje- mo s testiranji in montažo merilnega sistema, ki omogoča preizkušanje in meritve na kablih od srednjenapetostnega nivoja pa vse do 400 kV. Preizkušanje zajema nizkonapetostne meritve, preizkus s povišano napetostjo (višja od obratovalne), meritve delnih razelektritev in faktorja dielektričnih izgub ter preizkus plašča. Zelo pomembno je, da se ti preizkusi in meritve izvedejo neposredno po polaganju, saj so osnova za ocenjevanje stanja kabelskega sistema v obratovanju in ocenjevanje preostale življenjske dobe kabelskega sistema. S tem se znižuje verjetnost nepredvidenih izpadov, kjer je potrebno pri sanaciji poseganje v kabelsko traso in v okolje. Z izvajanjem preventivnega vzdrževanja, ki obsega sistematično uporabo preizkusnih postopkov ter diagnostičnih metod za spremljanje stanja glavne kabelske izolacije, zagotavljamo temelj za pravočasno in pravilno izbiro vzdrževalnih ukrepov v času obratovanja kabelskega sistema. Periodično izvajanje meritev je osnova za diagnostiko stanja izolacije kabelskih sistemov in kot tako nujen del sodobne strategije vzdrževanja RCM (Reliability Centered Maintenance - v zaneslji- vost usmerjeno vzdrževanje) in učinkovitega upravljanja s sredstvi.

Elektroinštitut Milan Vidmar www.eimv.si

Čebelji panji na

letališču tudi kot test za kakovost okolja

Na svetovni dan čebel je na ljubljanskem leta- lišču dom dobilo skupno deset čebeljih družin avtohtone vrste kranjska čebela. Te koristne živalce bodo imele prav posebno nalogo. Družbi Fraport Slovenija bodo pomagale pri raziskova- nju okoljskih razmer, saj stanje čebeljih družin in analize medu omogočajo izpeljevanje skle- pov o okoljskih pogojih na letališču. Podoben

projekt v okviru skupine Fraport že izvajajo na Frankfurtskem letališču, kjer je izjemno visoka kakovost medu pokazala, da je letališče primerno življenjsko okolje za čebele. Tudi na ljubljanskem letališču bomo med v prihodnje pregledovali zaradi obremenjenosti s škodljivi- mi snovmi. Medu – tega bo v najboljšem prime- ru okoli 100 kilogramov – ne bomo uporabljali samo za sladkanje, temveč tudi v znanstvene namene. Pri projektu je sodelovala Čebelarska zveza Slovenije, ki nam je pomagala postaviti čebelnjak, panjske končnice pa so oblikovali učenci Osnovne šole Cerklje na Gorenjskem.

Fraport Slovenija, d.o.o.

www.fraport-slovenija.si

Gen-i uvedla novo storitev E-mobilnost

V mozaiku zelene transformacije družba GEN-I svoje poslanstvo vidi v uresničevanju zelenih rešitev in posledično vplivanju na zniževanje ogljičnega odtisa. Eden izmed pomembnejših korakov pri tem je elektrifikacija prometa.

Da bi svojim odjemalcem Poceni elektrike in Poceni plina, ki imajo električna vozila, omo- gočili enostavno in ugodnejše plačilo uporabe več kot 200 polnilnih postaj mreže »Gremo na elektriko«, smo uvedli novo storitev GEN-I E-mobilnost. Gospodinjski in mali poslovni od- jemalci Poceni elektrike in Poceni plina lahko storitev naročijo preko portala Moj GEN-I, kjer se registrirajo in naročijo uporabniške kartice.

Za uporabo storitve je trenutno potrebno pla- čati en evro mesečne naročnine, za polnjenje porabljena elektrika pa je prvih 12 mesecev brezplačna.

GEN-I, d.o.o.

www.gen-i.si

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

MARIBORSKI VODOVOD

Fakulteta za turizem

Zeleno omreŽje www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

avgust 2019

14 1 OKOLJE 15

dijaki oblikovali stole iz domače odpadne plastike

Na Gimnaziji Ledina smo se v okviru natečaja

»Dobre vesti iz naše šole in našega mesta/

kraja« lotili naloge, da iz odpadne plastične

»šare«, ki jo imamo doma (plastenke, slamice, stiropor in stirodur idr.) oblikujemo modele stolov. V natečaju sta sodelovala dva prva letnika, skupaj 61 dijakov. Izvedbo projekta na šoli je vodila profesorica Mihaela Gregorc.

Dijaki so se najprej spoznali z značilnostmi in nalogami prostorskega oblikovanja – notranje opreme – na osnovi znanih primerov oblikoval- cev stolov, s poudarkom na delih Nike Zupanc, mednarodno uspešne oblikovalke in tudi bivše dijakinje Gimnazije Ledina. Predstavljen jim je bil poklic oblikovalca notranje opreme, pogo- varjali smo se o materialu, odpadni plastiki in o pomenu recikliranja. Sledila so navodila za delo in izvedba. Dijaki so likovno nalogo vzeli zelo resno, zelo natančno so si izdelali načrte. Pri izvedbi so naleteli na težave pri obdelavi trših delov plastične odpadne embalaže, zato so is- kali rešitve, da bi prišli do želene oblike izdelka oziroma so morali spremeniti načrt. Likovni iz- delki so odlično uspeli in smo jih vrednotili po danih kriterijih. Ob tem smo imeli priložnost ponovno razmisliti o kupih odpadne plastične embalaže in govoriti o okoljski problematiki.

Gimnazija Ledina www.ledina.si

HoFer strateško zmanjšuje embalažo

Pri podjetju HOFER smo se s projektom

»Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj.

Ponovno uporabi. Recikliraj.« strateško lotili

reševanja problematike embalaže na treh rav- neh ravnanja z odpadki: 1. ZMANJŠAJ: do konca leta 2025 bomo celotno količino emba- laže izdelkov HOFERjevih lastnih blagovnih znamk zmanjšali za 15 % (sorazmerno s pro- dajo); 2. PONOVNO UPORABI: od leta 2018 spodbujamo k (ponovni) uporabi trajnostne vrečke iz Fairtrade bombaža in hkrati smo v letošnjem juniju iz prodaje umaknili plačljive klasične plastične vrečke; 3. RECIKLIRAJ:

do konca leta 2025 bo vso embalažo izdelkov HOFERjevih lastnih blagovnih znamk mogoče 100 % reciklirati. Sicer pa pri podjetju HOFER na številnih področjih skupaj z dobavitelji že optimiziramo embalažo in zmanjšujemo njeno količino. Strategija za zmanjšanje embalaže je naslednji korak po junijskem umiku plačljivih klasičnih plastičnih vrečk v vseh 85 trgovinah HOFER in napovedi, da do konca 2019 umika- mo tudi vatirane palčke s plastičnim delom in plastične izdelke za enkratno uporabo.

HOFER trgovina d.o.o.

www.hofer.si

prečiščena voda CČn za pranje vozil in delovnih površin

V Komunali Kranj si prizadevamo za uvajanje trajnostnih rešitev na vseh področjih poslo- vanja. Zato je bila sprejeta odločitev za nakup električnega skuterja, ki ga uporablja nadzor- nik parkirišč in električnega vozila za potrebe pogrebne službe. V podjetju proizvajamo tudi lastno električno energijo. Bioplin, ki nastaja v gnilišču pri razgradnji blata na CČN Kranj, se dovaja na kogeneracijske enote za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki se porablja za procese čiščenja. Na čistilni napravi smo poskrbeli tudi za uporabo prečiščene vode v internem hidrantnem omrežju za potrebe pra- nja vozil in delovnih površin. Poteka pa prva faza digitalizacije na zbirnih centrih odpadkov.

Uvedba novosti prinaša urejen zajem podat- kov. Aplikacija identificira uporabnika, vrsto, lokacijo in količino odpadkov. V prihodnosti jo bomo nadgradili še s povezavo do računa uporabnika, kjer bo razvidno, katere vrste odpadkov in koliko jih je oddal.

Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o.

www.komunala-kranj.si

naravni materiali v ležišču z več zdravja

Vedno bolj spoznavamo, da se najbolje poču- timo, če smo obdani z materiali, ki nam jih je ustvarila narava. Naravni materiali dihajo, kar pomeni, da so sposobni navzemati in oddajati vlago glede na spremembo le-te v prostoru.

Vsrkajo tudi vlago, ki jo oddaja telo med spa- njem in jo čez dan, ko se spremenita vlaga in to- plota, hitro oddajo. Ob dvigu zračne vlažnosti jo nadomestijo s svežo vlago. Tako se naravna vlakna prečistijo in znebijo vonjav. Sveža vlaga ni primerno okolje za rast glivic in bakterij, ki so pogoj za razvoj pršic, glavnih povzročiteljev alergij. Znanost poizkuša prenesti lastnosti na- ravnih vlaken na sintetične izdelke, vendar so do danes uspeli le delno uresničiti zastavljene cilje. Narava je bila uspešnejša. Imela je neo- mejen čas izločevati slabše variante in v trdem boju za obstanek je omogočila preživeti le naj- boljšim. V podjetju KO-SI smo se posvetili pre- delavi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken za posteljne vložke in oblazinjeno pohištvo, s čimer oskrbujemo vse vodilne proizvajalce po svetu.

KO-SI, d.o.o.

www.ko-si.si

iz zračnih blazin vrečke za mokro perilo

Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.

o. o., se že od samega začetka odlikuje s svojimi projekti in cilji pri ločevanju odpadkov. Med cilji za doseganje trajnostnih zavez je tudi pro- jekt Depo, del strategije Zero Waste oziroma družbe brez odpadkov, h kateri so leta 2014 pristopile občine ustanoviteljice našega podje- tja – Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Vse