požari in okolje

junij 2017119/120

40 OKOLJE

Trije požari na okoljsko občutljivih območjih (kemis, ekogor, eko plastkom), povsod so goreli odpadki, niso vznemirili le občanov v neposrednem okolju, prizadetih podjetij, lokalnih skupnosti, državnih organov, stroke, civilnih iniciativ, gasilcev in drugih, pač pa so odprli niz tem - od okoljskih in požarnih tveganj, do preventivnih ukrepov in učinkovite koordinacije v kriznem upravljanju v takih primerih. Med najbolj udarnimi izzivi, ne le v primeru Kemisa, je bilo vnovič obveščanje, s strokovnimi informacijami vred, ki so zmeraj dodana vrednost ne glede na trhlo zaupanje, ki se je v zadnjih dogodkih, tudi zaradi številnih nerodnosti v odzivu države in stroke, še poglobilo zlasti med ljudmi.

pregorelo okolje, najsi bodo požari naključni ali podtaknjeni, naši sogovorniki niso povsem enakih mnenj s kriminalisti, je nedvomno opozorilo, kaj manjka v sistemu ravnanja ob okoljskih nesrečah, in sicer na ravni podjetij, občin in države. precej manj je bila medijska pozornost naklonjena dejstvu, kdo so povzročitelji nevarnih odpadkov in odpadkov sploh in da morajo podjetja, kot so kemis, ekogor, eko plastkom in drugi, poskrbeti zanje. To seveda ne zmanjšuje njihove odgovornosti, prav tako pa ob okoljskih nesrečah nihče ne more prezreti tudi ekonomskih in socialnih posledic.

Zato smo v tematskem sklopu požari in okolje dali besedo več akterjem v aktualnih popožarnih zgodbah.

požari in okolje

kemis

Okoljska nesreča, poslovna katastrofa, sanacija še nejasna

Emil Nanut, direktor Kemisa, pravi, da so želeli so postati, pravilneje, postajali so najboljše podjetje v sistemu gospodarjenja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Strokovna znanja so prispevali tudi v srednješolske okoljske učbenike. Komunicirali so odprto. Pridobili so celo EMAS, v Sloveniji je teh certifikatov le peščica.

Trg se jim je odpiral. Za ravnanje z nevarnimi odpadki se mora podjetje strokovno in tehnološko specializirati.

Za nevarne odpadke mora nekdo poskrbeti, brez te dejavnosti je v težavah več naših podjetij, od bolnišnic do industrije. Kemis je to počel. In vendar se jim je zgodilo, kar se ne bi smelo. Emil Nanut pravi, da stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti.

kje je odpovedal sistem, saj ste pridobili znak emas in bi morali upoštevati tudi druge okoljske certifikate poleg okoljevarstvenega dovoljenja.

V Kemis-u se je zgodila nesreča, katere vzrok še ni znan. Naš sistem je deloval, kar se je videlo

tudi pri posredovanju in saniranju posledic.

Prav tako pri dosedanjih inšpekcijskih pregle- dih po požaru ni bilo ugotovljenih pomembnih neskladnosti. Na žalost moram ugotoviti, da se nesreče dogajajo ter da NI MOGOČE zago- toviti 100 % varnosti. Naša naloga je nenehno izboljševanje sistemov in zmanjševanje mo- žnosti nesreč. Zato smo si zelo prizadevali, se usposabljali, imeli vaje, pregledovali področje s prenosno termo kamero… Dejstvo je, da je bilo celotno področje skladišča pokrito z javljalniki požara, z avtomatsko gasilno napravo pa so bila pokrita področja večjega tveganja – skladišče in pretakališče lahkovnetljivih snovi, podro- čje destilacije, področje drobilnika odpadkov.

Področje, kjer je zagorelo, ni bilo uvrščeno v področje večjega tveganja, ker se tam niso skladiščili lahkovnetljivi odpadki.

na tv ste izjavili, da ste imeli pred nesrečo več majhnih požarov. niste poostrili preventivnih ukrepov?

Dejstvo je, da se pri obdelavi odpadkov obča- sno pojavljajo tudi začetni požari. Zato smo imeli redna letna izobraževanja in usposablja- nja naših delavcev in članov PGD z območja Vrhnike. Začetni požari so se pojavljali pred- vsem pri obdelavi odpadkov in so bili pogašeni brez zunanje intervencije. Za vsak vžig smo naredili analizo vzrokov in dogovorili ukrepe za zmanjšanje možnosti ponovitve. Za boljše sledenje možnosti požara smo nabavili tudi

V FokUsU

junij 2017 119/120

OKOLJE 41

termo kamero, s katero smo na koncu delavni- ka pregledali celotno področje skladišča.

precej kritik v javnosti je bilo izrečenih, ker niste posredovali seznama skladiščenih nevar- nih odpadkov, gorelo pa naj bi jih 456 ton. ali ti podatki še sedaj niso znani?

Skupaj je bilo zajeto v požaru 456 t nevarnih in 414 t nenevarnih odpadkov. Podatki so bili ob- javljeni na spletu takoj, ko smo jih restavrirali.

Na žalost smo imeli na oddaljenem serverju le vso poslovno dokumentacijo. Vso operativno dokumentacijo pa smo imeli na računalnikih in v požarno varni serverski sobi, ki pa požara ni zdržala. Tako po požaru nismo imeli podat- kov niti v papirnati niti v elektronski obliki.

Podatke smo restavrirali iz poročila za leto 2016, ki smo ga oddali na MOP, ter iz podatkov, ki so na MOP IS odpadki, ter podatkov naših tujih poslovnih partnerjev. Ko smo podatke restavrirali, smo jih takoj objavili na spletu.

Dejstvo pa je, ne glede na to, da so ti podatki javno dostopni, danes še vedno nekateri na- vajajo, da nismo objavili oziroma ne želimo povedati, kaj smo na dan požara skladiščili.

kakšne so možnosti za sanacijo kemisa, da bi lahko ponovno začeli poslovati, kolikšna je škoda in kako jo boste pokrili?

Mislim, da obstajajo realne možnosti za po- novno delovanje Kemis-a. Po požaru že delno poslujemo kot posredniki. To pomeni, da do- ločene vrste odpadkov prevzamemo od naših poslovnih partnerjev na izvoru in jih oddajamo prevzemnikom doma in v tujini. Ta aktivnost poteka neposredno od povzročitelja odpadkov do prevzemnika, Kemis odpadkov ne dovaža na lokacijo v Vrhniki. So pa te aktivnosti nujne za normalno in varno delovanje slovenske industrije, saj brez Kemisa v Sloveniji ni zado- stnih kapacitet za ustrezno odstranitev vseh odpadkov. Končna odločitev o načinu izvedbe sanacije bo sprejeta po tem, ko bodo znani vsi rezultati preiskav in analiz. Nekatere ključne, kot so na primer ugotovitve kriminalistične preiskave o vzrokih požara, še čakamo. Kemis je bil zavarovan v skladu z zavarovalno politiko lastnika. Analize finančnih posledic požara s strani zavarovalnice še potekajo, zato tudi končna ocena škode še ni znana.

kako ste se dogovorili s partnerji, s katerimi ste imeli podpisane pogodbe za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov?

Partnerjem smo prek naše spletne strani, ne- katerim pa tudi z osebnimi dopisi, sporočili , da smo močno omejeni v poslovanju ter da do končne sanacije objekta lahko na področju od- padkov delujemo le kot posrednik. Na področju embalaže in industrijskega čiščenja pa nimamo formalnih omejitev. Omejitev je poškodovana oprema.

ali pričakujete, da boste lokalno skupnost in občane prepričali za nadaljevanje poslovanja na sedanji lokaciji? kakšen je načrt dogovar- janja z lokalno skupnostjo in občani, katere argumente boste navajali?

Zavedamo se, da bo to najtrši oreh, kajti tudi najnovejše rezultate meritev onesnaženosti občani niso sprejeli pozitivno, ker jim ne ver- jamejo. V Kemisu rezultatom pooblaščenih strokovnih institucij verjamemo. Dejstvo pa je, da nam je medijska vojna, v kateri je bilo objavljenih ogromno neosnovanih in zavajajo- čih informacij, poleg požara, povzročila največ škode. Tudi posledica medijskega poročanja je, da danes ljudje ne verjamejo nikomur. Naš cilj je, da z vztrajnim in poštenim delovanjem do- kažemo, da smo podjetje, ki je vredno zaupanja, kajti nekdo se mora ukvarjati tudi z nevarnimi odpadki. Zavedamo pa se, da to ne bo eno- stavna naloga. Na določen način nas navdaja optimizem tudi zaradi klicev posameznih kra- janov, ki nam kljub požaru zaupajo, vendar se zaenkrat niso pripravljeni javno izpostaviti.

koliko je osnov za sume, da trije požari na odlagališčih odpadkov, zgodili so se v zelo kratkem času, niso naključni?

Konkretnih primerov ne morem komentirati.

Dejstvo pa je, da dejavnosti ravnanja z odpadki niso željen sosed in marsikomu bi zelo prav pri- šlo, da se te dejavnosti preselijo drugam. Toda kam? Problem je v tem, da lokacije »drugam«

v Sloveniji ni. Sindrom NIMBY (ne na mojem dvorišču) je v Sloveniji povsod prisoten.

Zakaj niste takoj po požaru zahtevali koordi- nacijo sanacijskih ukrepov na državni ravni?

Celoten postopek gašenja in vseh povezanih ak- tivnosti je vodil štab CZ Vrhnike. Po moji oceni odlično, kar dokazuje tudi to, da pri tem požaru nihče ni bil resneje poškodovan kljub temu, da je v njem sodelovalo več kot 300 ljudi. Koordinacija z republiško CZ je bila vzpostavljena. Največji problem je nastal po požaru, ker ni bilo takoj ko- ordiniranih strokovnih interpretacij rezultatov

meritev. Po požaru in še danes se moramo bra- niti v tej medijski vojni, ki jo na Vrhniki in tudi na državnem nivoju vodijo nekateri zaradi nekih svojih »višjih« interesov. Dokaj jasno je, da vsem tem niso v interesu rezultati, ki dokazujejo, da požar v Kemis-u ni bil okoljska katastrofa, kot nekateri še vedno navajajo. Za nas v Kemis-u je požar okoljska nesreča in poslovna katastrofa, vendar jo bomo z dobro ekipo Kemis-a tudi premagali. Me pa kot direktorja zelo bolijo vse neresnice in ostale medijske manipulacije, ki povezujejo požar v Kemisu z res pravimi kata- strofami , ki so se zgodile v Bophalu, Sevesu, Fukušimi… To je, milo rečeno, neokusno. Še vedno sem torej mnenja, da je poleg požara največ škode Kemis-u naredilo nepravočasno in preveč strokovno obveščanje, ki so ga mediji izkoristili za prikaze »katastrofalnosti«, kar v današnjih časih vodi k največji branosti in gleda- nosti. Vesel sem, da rezultati meritev kažejo, da požar ni prinesel hudih in dolgoročnih posledic za okolje, kot so napovedovali nekateri »strokov- njaki«. Dejstvo pa je, da je pri vsakem požaru prisotno onesnaženje. Ne le pri požarih, tudi pri drugih izgorevanjih v pečeh, avtomobilih, cigaretnem dimu….

katere spremembe bo, glede na požar in tve- ganja, v prihodnje potrebno uveljavili v siste- mu ravnanja z nevarnimi odpadki v sloveniji?

Kar nekaj sprememb bo povezanih s tehnično protipožarno varnostjo, pa tudi z modeli or- ganizacije ukrepanja ter seveda obveščanja. 

foto: arhiv podjetja

emi l n an ut

Temelj sistema civilne zaščite so občine

srečko šestan, poveljnik civilne zaščite:

Vodim medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Moja naloga koordinatorja je izhod v sili, v začetku tega ni bilo. Nesreča je bila v obratu in se je odzvala lokalna oblast. Vendar ta ne more koordinira- ti državnih služb, ki so pomagale ugotavljati posledice nesreče. Ni predpisa, ki bi določal odgovornost neke inštitucije v takšnih pri- merih, zato bo Vlada RS imenovala posebno

medresorsko komisijo, ki bo pripravila pre- dlog za postopek, kako ravnati v prihodnje.

Podobnih požarov je bilo v preteklosti že nekaj, primer, ko je gorela lakirnica v Gorenju, tovarna v Kopru, hladilnica Marcatorja, a ta- kšnega alarma kot zdaj še ni bilo. Očitno se je nekaj premaknilo. Temelj sistema, ko gre za civilno zaščito, so občine. Če gre za večje razsežnosti, pa se vključi država. V novi oceni tveganja, ki so jo naredili na ministrstvu za okolje in prostor, Kemisa in Vrhnike ni.

junij 2017119/120

42 OKOLJE

poŽari in okoLJe saubermacher slovenija

pridobivanje dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo

Podjetje Saubermacher Slovenija je moralo po požaru prevzeti del obveznosti iz Kemisovih pogodb s partnerji – podjetji v zdravstvu, kemični industriji, komunali in drugod, saj so povzročitelji nevarnih odpadkov v zagati in pred zastoji, če nastane vrzel v njihovem zbiranju oz. prevzemanju in skladiščenju.

Vendar Rudi Horvat, direktor podjetja Saubermacher Slovenija, pojasnjuje, da se čez noč ne da ničesar storiti brez ustreznih dogovorov s prevzemniki in brez dovoljenj za izvoz. Prav pridobitev dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov je ozko grlo.

V Sloveniji ni dovolj zmogljivosti za odstranjevanje oziroma predelavo nevarnih odpadkov. Primer Kemisa je pokazal, da so objekti za zbiranje in skladiščenje nevarnih odpadkov v Sloveniji nujni, pravi Rudi Horvat, saj lahko sicer pride do zastojev v poslovanju in delu številnih podjetij.

skladiščenje in predelava nevarnih odpad- kov je vedno okoljsko tveganje, zato je toliko večja odgovornost upravljavcev centrov za nevarne odpadke. v sloveniji se pričakuje med 140.000 do 180.000 ton nevarnih odpadkov letno, za katere je potrebno zagotoviti varen, strokoven in učinkovit sistem ravnanja. kakšen varnostni sistem ste zagotovili v vašem centru, kakšno je tveganje za nesrečo in kakšen načrt ste sprejeli za primer ekološke nesreče?

Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ima vsa potrebna dovoljenja – grad- beno, uporabno in IPPC dovoljenje. Prav tako smo ponosni, da je celotna lokacija zgrajena v skladu z BAT (opp. best available techno- logy) tehnologijo ter opremljena s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Gre za eno najsodobnejših in najbolj varnih lokacij pri nas. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani. Dodaten podatek, ki vsekakor ni zanemarljiv, pa je, da je že sama lokacija Centra za ravnanje z nevarnimi od- padki v Kidričevem posebna. Nahajamo se namreč na industrijskem območju, ki ima svojo poklicno gasilsko enoto. Poleg tega velik pomen namenjamo zaščiti ljudi in okolja. Tako je ce- loten izpust zraka na lokaciji čiščen s posebno

napravo, vodoodporni beton z lovilnim baze- nom ter številni lovilniki olj pa ščitijo tla pred onesnaženjem.

in požarna varnost?

V Centru za nevarne odpadke Kidričevo imamo polstabilni gasilni sistem za gašenje rezervo- arjev s peno. To pomeni, da imamo na enem mestu tako imenovano baterijo priključkov na cevovode, ki so položeni do prostorov, kjer se nahajajo rezervoarji. Na to baterijo se priklju- čita požarna voda in penilo, tako da bi se požar pogasil s peno. Koncept požarne varnosti je izveden v skladu z 8. členom Pravilnika o po- žarni varnosti v stavbah in določa priporočene ukrepe oziroma rešitve za dosego zagotavljanja požarne varnosti. Njen cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v objektu, uporab- nikov sosednjih objektov in posameznikov v neposredni bližini objekta, omejiti ogrožanje okolja ter omogočiti učinkovito ukrepanje gasilskih enot. Skladno s požarnovarnostni- mi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje z ustrezno certificiranimi po- žarno odpornimi gradbenimi elementi zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite. To so naprava za javljanje požara, varnostna razsvetljava, pol- stabilna gasilna naprava, naprava za detekcijo hlapov, sistemi za odvod dima in toplote.

kaj menite o predlogu, da bi moralo ustrezno ministrstvo zagotoviti stalen sistematičen nadzor nad ravnanjem z nevarnimi odpadki v državi in da bi morali predelovalci natanč- no evidentirati strukturo zbranih nevarnih odpadkov?

Za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov je potrebno odpadke pravočasno obdelati in pripraviti za končno odstranjevanje v tujini.

Rešitve za odstranitev v Sloveniji namreč sko- rajda ni. Posledice požara v podjetju Kemis so neugodne za nadaljnjo poslovanje industrije,

zdravstva, komunalnih inštitucij ipd. Prav zaradi tega so nevarni odpadki tema, ki si zasluži posebno pozornost in skrb zaradi ljudi in okolja, v katerem živimo. Za zagotovitev varnosti pri prevzemu nevarnih odpadkov ter za delovanje celotnega sistema je zelo nujna koordinacija med industrijo, prevzemniki in obdelovalci odpadkov ter državnimi uradniki oziroma organi. Celoten proces mora potekati nemoteno, sicer lahko pride do velike poslovne škode zaradi pomanjkanja kapacitet odstranje- vanja nevarnih odpadkov. To se lahko pokaže na vseh področjih. Npr. zastoji v industriji, gre za izpad delovnih mest, zastoji pri obravnavi bolnikov v bolnišnicah, težave pri oddajanju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v zbir- nih centrih komunalnih podjetij in podobno.

Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki mora delovati nemoteno, da bo lahko industrija proizvajala svoje proizvode brez kakršnihkoli zastojev. Po našem mnenju je zakonodajna ure- ditev področja nevarnih odpadkov ustrezno urejena. Že sedaj morajo predelovalci voditi ustrezne evidence glede vrste in strukture zbranih nevarnih odpadkov. Vsekakor pa bi sis- tematičen nadzor, ki ne bi oviral te dejavnosti, ampak bi jo naredil boljšo, smiseln in potreben.

po kemisovi nesreči so se znašla nekatera podjetja, ki proizvajajo nevarne odpadke, v stiski, saj je kemis obvladoval pomemben del trga z zbiranjem, prevozom in obdelavo od- padkov. kolikšen del jih lahko prevzame vaše podjetje in kaj bi morala storiti okoljska in ekonomska politika, da bi stanje pri ravnanju z nevarnimi odpadki čimprej sanirali?

Podjetje Saubermacher Slovenija ne more preko noči nadomestiti ravnanja z nastalimi količinami nevarnih odpadkov iz objektivnih razlogov, saj je potrebno skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa pridobiti še ustrezna dovoljenja, kar tudi traja nekaj časa.

kolikšen del nevarnih odpadkov lahko slovenija predela doma in koliko jih mora

foto: Andrej Cventič

r ud i H or va t

Kemisova nesreča bo

vsekakor vplivala na okoljske

naložbe. predvsem se bo še

okrepila vloga civilnih iniciativ

pri (ne)umeščanju podobnih

objektov na določen prostor

v okolju.

junij 2017 119/120

OKOLJE 43

izvoziti? kakšne so težave pri pridobivanju dovoljenj za ravnanje z nevarnimi odpadki?

Ključnega pomena je gotovo sodelovanje pri pospešitvi postopkov za pridobivanje izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov s strani pristojnih inštitucij. Še zmeraj opažamo pri tem zelo ozko grlo, saj so za dovoljenja za obde- lavo nevarnih odpadkov oziroma pridobivanje dovoljenj za prekomejno premeščanje odpad- kov še zmeraj predolgi postopki. Ne glede na nastalo situacijo pa vsekakor ostaja zavedanje, da Slovenija danes še zmeraj ne razpolaga z

zadostnimi kapacitetami za odstranjevanje ne- varnih odpadkov. To je problematika, o kateri se bo v bodoče potrebno in vredno pogovarjati in zaradi katere bo potrebno poiskati sodelo- vanje tudi zunaj naših meja.

izrazito je bilo izpostavljeno vprašanje umesti- tve obratov za predelavo nevarnih odpadkov v urbano okolje, čeprav so izkušnje v državah eu različne. koliko bo kemisova nesreča vplivala na gospodarske in okoljske naložbe in kako bi morali iskati soglasja z občani in civilnimi iniciativami?

Kemisova nesreča bo vsekakor vplivala na okoljske naložbe. Predvsem se bo še okrepila vloga civilnih iniciativ pri (ne)umeščanju po- dobnih objektov na določen prostor v okolju.

Vsekakor se lahko pričakuje tudi zaostrovanje in nasprotovanje takšnim objektom s strani civilnih iniciativ ter delno tudi lokalne politi- ke. Potrebno pa je poudariti, da teh odpadkov ne ustvarjajo podjetja za ravnanje z odpadki, ampak industrijska podjetja in tudi gospodinj- stva. Takšni objekti za ravnanje z odpadki so v Sloveniji potrebni, da lahko industrija nemote- no opravlja svoje dejavnosti. 

ministrstvo za okolje in prostor

Zadnji redni inšpekcijski pregled v Kemisu je bil leta 2015

Ministrstvu za okolje in prostor smo poslali vprašanja, ki so se nanašala predvsem na delo Inšpekcije za okolje in naravo (ION) in

Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP). Zadnji inšpekcijski pregled so v Kemisu izvedli leta 2015.

Ugotovitve izrednega inšpekcijskega nadzora še niso znane, kot

kaže, pa je Kemis kršil pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja.

med vzroki za kemisovo nesrečo je bil naveden tudi pomanjkljiv inšpekcijski nadzor obratov, kjer zbirajo in predelujejo nevarne odpadke.

kdaj je inšpekcijska služba pregledala kemisov obrat na vrhniki, ali so evidentirani podatki o zbranih oz. skladiščenih nevarnih odpadkih po vrsti? ali je točno, da niso znani podatki, kaj je zgorelo v skladišču?

V primeru požara v Kemis d.o.o. dne 15. 5.

2017 je Inšpekcija za okolje in naravo (ION) Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) opravila inšpekcijski nadzor na podlagi 157a člena Zakona o varstvu okolja, ki določa, da Inšpekcija opravi izredni okoljski inšpekcij- ski pregled zaradi preiskave resnih okoljskih pritožb, ob okoljski nesreči iz 27. ali 28. člena tega zakona, okoljski škodi iz 110. e člena tega zakona ter izrednih dogodkov in primerov ne- skladnosti pri obratovanju naprave takoj, ko je mogoče, v primeru iz 77. in 78. člena tega zakona pa na podlagi obvestila ministrstva. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen dne 19. 5. in 26. 5. 2017, po katerem je bila na podlagi ugotovitev zave- zancu izrečena ustna odločba, dne 31. 5. 2017 pa tudi pisna odločba. Pisna odločba IRSOP je

dostopna na spletni strani¹.

Pred tem je ION v družbi Kemis d.o.o. izvajala redne inšpekcijske preglede na podlagi letnega plana dela inšpekcije za okolje in izredne inšpek- cijske preglede na podlagi morebitnih prejetih prijav. V podjetju Kemis je bilo od leta 2011 do leta 2015 opravljeno sedem rednih inšpekcijskih pregledov. Poleg nadzora ravnanja z odpadki je bil opravljen tudi nadzor predvsem emisij snovi v vode in zrak ter obremenjevanje okolja s hrupom. Zadnji redni inšpekcijski pregled je bil opravljen konec leta 2015. Pregledano je bilo področje ravnanja z odpadki, hrup v oko- lje, emisija snovi v vode, emisije snovi v zrak, skladiščenje nevarnih tekočin, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi in F-plini. Nepravilnosti v zvezi s področjem nadzora niso bile ugotovljene.

Izvajalec obdelave odpadkov je dolžan skladno z Uredbo o odpadkih voditi evidenco o vrsti in količini odpadkov prevzetih v obdelavo, zavr- njenih odpadkih, skladiščenih odpadkih, obde- lanih odpadkih, produktih obdelave. Izvajalec obdelave mora evidenco hraniti najmanj tri leta. Okoljevarstveno dovoljenje za napravo Kemis d.o.o predpisuje obveznost zagotavljanja računalniškega sistema, ki omogoča sledenje odpadkov skozi vse faze procesa. Podatki iz tega sistema se morajo shranjevati ("back up"). Po sedaj znanih podatkih je bila v požaru uničena vsa dokumentacija o odpadkih, ki jo je hranil upravljavec. V požaru so bili zajeti vsi upravni prostori upravljavca, tudi prostor, v katerem je bil server. "Back up" dokumentacije se je hra- nil v ločenem prostoru od serverja, podatkov o odpadkih na oddaljeni lokaciji niso hranili.

Podatki o odpadkih, ki so se nahajali v skladiščih Kemis d.o.o. na dan požara, so bili pridobljeni iz

1 http://www.iop.gov.si/si/o_inspektoratu/informacije_

javnega_znacaja/katalog_informacij_javnega_znacaja/5_

seznam_ijz/odlocbe_inspektorjev/

informacijskega sistema o ravnanju z odpadki, ki jo vodi ARSO, in sicer v skladu z Uredbo o odpadkih.

izdana je bila odločba o prenehanju obratova- nja družbe kemis, vendar je bil s tem ogrožen sistem zbiranja nevarnih odpadkov, saj kemis obvladuje pomemben del trga. kako se v sloveniji rešuje zbiranje, skladiščenje in pre- delava nevarnih odpadkov po nesreči, kako je z dovoljenji za izvoz in ali bo kemis po sanaciji še lahko opravljal svojo dejavnost, saj je bil znan kot eno najbolj strokovnih in odgovornih podjetij za ravnanje z nevarnimi odpadki?

V skladu z izdano inšpekcijsko odločbo, ki pa še ni pravnomočna, naprava, v kateri se izvaja dejavnost predelave ali odstranjevanja odpad- kov po postopkih D1, D13, R2, R12, R13, upra- vljavca Kemis d.o.o., do vzpostavitve pogojev iz veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja ne sme obratovati, razen v delu izvajanja ukrepov za preprečitev dodatne okoljske škode oziroma sanacijo okoljske škode, nastale po požaru v na- pravi dne 15. 5. 2017, skladno z določbami ZVO- 1. Način izvedbe sanacije predpisuje ZVO-1 v členih od 110. a do 110.i.

ali je inšpektorat obrate za ravnanje z nevarni- mi odpadki v sloveniji uvrstil med prednostne naloge za stalni nadzor, katere obrate in zbiral- ce oz. predelovalce nadzira in kaj je ugotovil?

Nadzor vseh obratov, ki ravnajo z odpadki, je del rednega inšpekcijskega dela.

ION izvaja inšpekcijski nadzor pri ti. IED za- vezancih skladno z letnim načrtom dela, ki je izdelan po postopku ocenjevanja, ki upošteva različne parametre okoljskega tveganja. Poleg tega so pri načrtovanju pregledov upoštevane določbe 23. člena Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja), ki govori o okoljskih inšpekcijskih pregledih. Določila o

junij 2017119/120

44 OKOLJE

nacionalni inštitut za javno zdravje

Vrhniško območje bodo zaradi

izpostavljenosti strokovno spremljali

Nacionalni inštitut za javno zdravje pritrjuje, da obveščenost občanov po požaru v Kemisu nekaj časa ni bila koordinirana. Pozneje so se razmere spremenile. Kako bo s sanacijo, se še ne ve.

Odgovore je pripravila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

kakšne so posledice kemisove nesreče na vrhniki na zdravje ljudi in v naravi?

Dolgotrajne vplive na zdravje bomo na NIJZ lahko ocenili na podlagi podatkov, ki nam jih bodo nudile analize tal, nekaterih vrtnin z ve- liko površino npr. solate, kapnice in rastlinja.

Prvi rezultati so za prebivalce Vrhnike in okolice spodbudni. Kažejo na to, da so se snovi, ki so nastajale ob požaru, dvignile visoko v ozračje, razpršile in razredčile. Stanje, ki ga bomo ugo- tovili v okolju, bomo celostno predstavili in ocenili vplive na zdravje ljudi. Hkrati bomo pre- dlagali tudi ukrepe sanacije, če bodo ti potrebni.

Zaskrbljeni smo zaradi onesnaženja sedimenta potoka Tojnica, ki sicer neposredno ne vpliva na zdravje ljudi, vendar je del življenjskega okolja prebivalcev Vrhnike in okoličanov.

Določen delež k vplivu požara na zdravje ljudi pa lahko pripišemo tudi stiski občanov, ki so dobivali zelo različne informacije o tem, kako naj ravnajo in kakšne posledice za zdravje sebe in svojih otrok lahko pričakujejo. Strinjamo se, da je bila obveščenost prebivalcev nekaj dni

nekoordinirana, kar smo poskušali spremeni- ti z brezplačno telefonsko številko, spletnim naslovom, informacijsko pisarno in mobilnimi enotami. Vse z namenom, da občani pridobijo informacije, ki jih zanimajo. Kakšni so bili vplivi takojšnje izpostavljenosti ljudi na intervenciji, spremljajo in obravnavajo pristojne Službe za medicino dela, prometa in športa.

kako jih bo mogoče sanirati, v kakšnem času in s katerimi ukrepi?

O sanaciji trenutno še ne moremo podati informacij.

ali se lahko zdravstveno stanje občanov poslab- ša šele čez leta? kateri strupi so najnevarnejši?

Prav zato, da bi preprečili dolgotrajno izposta- vljenost onesnaževalom, ki so posledica gore- nja, je načrtovano spremljanje tega območja.

O vsebini tega spremljanja pa je do prejetja analiz okolja še preuranjeno govoriti. Vemo, da so ob gorenju nastajali dioksini. Dioksini so široka skupina kloriranih obstojnih organskih onesnaževal, od katerih so številni škodljivi za zdravje ljudi. Ti učinki niso takojšnji, razen ob res visokih koncentracijah, česar pa ob tej nesreči nis(m)o zaznali. Njihova škodljivost se tako lahko izrazi le ob izpostavljenosti, ki traja daljše časovno obdobje. Kot že rečeno, prvi rezultati segmentov okolja kažejo, da je izpostavljenost prebivalcev Vrhnike in okolice nizka. Dioksini so tudi sicer, resda v nizkih koncentracijah, prisotni v živilih, predvsem v živilih živalskega izvora.

v sloveniji je že nekaj let prepovedan herbicid axiom at, v njem pa naj bi bili sestavini atrazin in fluenacet. ali je ugotovljeno, da je v požaru gorel tudi ta herbicid in kdo ga še uporablja, če je prepovedan?

Teh informacij na NIJZ nimamo.

kaj svetujete prebivalcem vrhnike po ugoto- vljenih analizah glede uporabe vrtnin, vode in trave za krmo živali?

Naša priporočila so vedno zasnovana zelo pre- ventivno in v smeri največjega zmanjševanja izpostavljenosti. Dostopna so na naši spletni strani: http://www.nijz.si/sl/priporocila-okoliskim- -prebivalcem-po-pozaru-pri-vrhniki. Priporočila nastajajo na podlagi vseh informacij, ki si jih izmenjujemo med Agencijo RS za okolje, Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in različnimi inšpekcijskimi službami. Poleg in ob dogodku v zvezi s požarom bi bilo zanimivo vedeti, kako zdravi so sicer prebivalci občine Vrhnike ali prebivalci okoliških občin, kar si lahko ogledate na povezavi: http://obcine.nijz.si/

Default.aspx?leto=2017. 

foto: arhiv podjetja

dr . U rš ka B la zn ik

poŽari in okoLJe

načrtovanju in izvajanju inšpekcijskih pregle- dov iz te direktive so prenešena tudi v slovenski pravni red v 156a. člen Zakona o varstvu okolja in se ne razlikujejo od načrtovanja in izvajanja pregledov drugod po Evropi. Nadzor se izvaja tudi na podlagi prijav in obvestil drugih or- ganov (ARSO), ki, v kolikor na podlagi analiz letnih poročil ugotovi pomanjkljivosti, obvesti inšpekcijo.

kako lahko inšpektorat deluje v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki kot dejavnik, ki lahko odločilno prispeva k preventivi oziroma preprečevanju ekoloških nesreč?

IRSOP z inšpekcijskimi nadzori skrbi za zako- nitost obratovanja oseb, ki ravnajo z nevarnimi odpadki, kar zagotovo prispeva k večji varnosti.

Dejstvo pa je, da je odgovornost za preprečeva- nje in sanacijo okoljske škode v skladu s 110a čle- nom ZVO-1 na strani povzročitelja obremenitve.

kolikšen delež nevarnih odpadkov mora slovenija predelati v tujini?

Deleža predelave nevarnih odpadkov v tujini nima določena nobena država. Podjetja sama iščejo predelovalce oz. odstranjevalce (ne)ne- varnih odpadkov v tujini. Za nevarne odpadke pa morajo podjetja pridobiti soglasja pristojnih organov, s katerim jim dovoljujejo prevoze ne- varnih odpadkov na predelavo/odstranjevanje v tujino.

Po podatkih SURS-a, ki obdeluje podatke ARSO, je v letu 2015 nastalo 145.991 ton nevarnih od- padkov. Podatki za leto 2016 še niso obdelani.

Več je na voljo na spletni strani² (SURS - tabele odpadki).

2 http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.

asp?ma=2700001S&ti=&path=../Database/Okolje/27_

okolje/01_27000_kazalniki

katere pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja so kršili v kemisu. kaj je najbolj v fokusu in- špekcijskega nadzora v obratu, kjer predelujejo nevarne odpadke?

Izredni inšpekcijski nadzor, uveden na pod- lagi 156. a člena ZVO-1, ob primeru okoljske nesreče, požaru, ki je izbruhnil 15. 5. 2017 v napravi upravljavca Kemis d.o.o., še ni zaključen.

Izpolnjevanje vseh predpisanih obveznosti iz OVD se še ugotavlja. Na podlagi inšpekcijskih ogledov, opravljenih dne 19. 5. in 26. 5. 2017, je bilo zbranih dovolj dokazov, ki kažejo na kršitev pogojev iz OVD, zaradi česar je grozila neposre- dna nevarnost za zdravje ljudi ali povzročitev znatnega škodljivega vpliva na okolje, zaradi česar je bila upravljavcu odrejena obveznost ustavitve naprave. 

junij 2017 119/120

OKOLJE 45

eko plastkom

redni pregledi okoljske inšpekcije, nepravilnosti ni bilo

Marjan Gulič, Eko Plastkom:

kaj je povzročilo požar?

Vzroki požara, ki je v noči z 8. na 9. junij 2017 zajel naše proizvodno-skladiščne pro- store v IOC Ljutomer, še vedno niso znani.

Kriminalistična policija in forenziki so svoje delo na objektu sicer že zaključili, predmete in snovi za analize pa predali v laboratorijsko obdelavo. Uradnega zapisnika z rezultati pre- iskav s strani policije v podjetju Eko Plastkom doslej še nismo prejeli.

Okoljska škoda

Predstavniki mariborske mobilne enote ekolo- škega laboratorija MEEL Nacionalnega labora- torija za zdravje, okolje in hrano so že 9. junija odvzeli vzorce zraka, zemlje, vode in pene iz bližnjega potoka, preverjali so pa tudi stopnjo obremenitve kmetijskih pridelkov. Na podlagi opravljenih analiz so ugotovitve pokazale, da požar k sreči ni povzročil večje okoljske škode.

Meritve zraka so opravljali neposredno v bližini požara, odvzeli pa so tudi delce saj in pepela z bližnjega gasilskega vozila. Preverjali so tudi obremenitev zraka s halogeniranimi spojinami, ki pa jih niso zaznali. V času požara so bili ljudje in okolje z dimno zaveso več ur izpostavljeni sajam ter visokim koncentracijam prašnih delcev. Laboratorijska analiza ekstrak- ta prašnih delcev je v delcih zaznala prisotnost ogljikovodikov C15 do C40, ki so posledica ne- popolnega zgorevanja voskov in polimerov, to pa sta osnovna gradnika sveč, ki so gorele. Po oceni Agencije RS za okolje je vplivno območje požara zelo omejeno. Po podatkih Agencije RS za okolje so izmerjene koncentracije delcev PM10 v zraku v Ljutomeru že več dni zapored nizke.

Prve meritve vode iz kanala Globetka so sicer pokazale nekoliko višje obremenitve vode s svincem, aluminijem, cinkom, kadmijem in kositrom, koncentracija teh kovin pa je bila višja v peni, ki je kot posledica gašenja plavala na površini vode ter naj bi kmalu izzvenela.

V vzorcih tal in kmetijskih izdelkov niso opazili saj ali identificirali spojin, ki bi jih pripisali po- sledicam požara. Nacionalni inštitut za javno zdravje je prebivalcem, ki živijo na vplivnem območju, izdal ustrezna priporočila, ki jih je ljutomerska občina objavila na svoji spletni strani. Rezultati analiz vzorcev vrtnin kažejo, da so glede na veljavno zakonodajo vrtnine varne za uživanje. V dveh od petih vzorcev je analiza sicer pokazala prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), vendar v nizkih koncentracijah in pod mejo za ukrepanje.

ekonomska škoda

V objektu, ki se razprostira na 2.000 kvadra- tnih metrih površin, je zaradi posledic požara nastala velika materialna škoda. Poškodovan in v precejšnji meri uničen je bil proizvodno- -skladiščni objekt z ostrešjem, v notranjosti objekta pa tudi tehnološka linija za predelavo nagrobnih sveč, ki je bila poškodovana do te mere, da onemogoča nadaljnje postopke predelave plastike. 70-80 % zalog proizvodov za nadaljnjo prodajo je bilo uničenih (točno stanje še ugotavljamo). Višina škode v samem objektu bo znana šele, ko bodo svoje ugotovitve podjetju predstavili uradni cenilci, medtem ko mora za oceno stanja avtomatizirane tehnolo- ške linije podati nemški proizvajalec, ki bo po predvidevanjih to uradno izvedel v tem tednu.

V podjetju ocenjujemo, da bo višina ekonomske

škode znana v prihodnjem mesecu. Prav tako še ni jasno, kako se bo na možnost nadaljnjega poslovanja družbe Eko Plastkom na tej lokaciji odzvala Občina Ljutomer, kar lahko poleg ka- tastrofalnega požara dodatno vpliva na oceno škode v primerih nadaljnjega poslovanja ali celo zaprtja obrata podjetja.

Sanacija škode

Kako bo potekala sanacija škode, še ni mogoče predvideti. Vsekakor bo to v veliki meri odvi- sno od ugotovljenih vzrokov nastanka požara, kar bo hkrati tudi podlaga za izračun višine odškodnine za posamezne deležnike.

Družba Eko Plastkom posluje skladno s prido- bljenim OVD-jem z veljavnostjo do leta 2021.

Dejavnost družbe je ravnanje z nenevarnimi odpadki, kamor sodijo odpadne nagrobne sveče (klasifikacijska številka 15 01 06). V družbi smo imeli vsa leta redne kontrolne preglede s strani okoljske inšpekcije (zadnja dva v letih 2015 in 2016), ki pa niso pokazali nikakršnih pomanjkljivosti ali nepravilnosti v poslovanju, za kar obstajajo tudi uradni zapisniki. 

foto: arhiv podjetja

m ar ja n G ul ič

požar je bil podtaknjen

slavko hrženjak, publicus in ekogor:

Goreti je začelo po robu zloženih bal RDF-a.

Gasilci so bili zelo hitri in uspešni pri gašenju, saj bale težko gorijo. Takoj so ugotovili, kje je začelo goreti in da je bil požar podtaknjen.

Škoda ni nastala, saj je bil požar hitro poga- šen. Trdna plastika RDF nima možnosti za samovžig. Deponija Mala Mežakla je v obra- tovanju več kot 50 let. V vseh programih je regijski center. Občina Jesenice je v preteklosti veliko vlagala v urejanje deponije. Skladno z

zakonodajo je pristopila k novim tehnologijam obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov.

Leta 2010 je podelila koncesijo podjetju Ekogor, ki je za ta namen zgradilo sodoben center MBO. Za izgradnjo je Ekogor potreboval šest let. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno februarja letos. Pri tem nam je veliko težav povzročala Ljubljana. Na koncu tehnološkega procesa pridobivamo težko in lahko frakcijo.

Težka se odlaga na deponijo, lahka RDF pa se izvozi v tujino. 

foto: arhiv podjetja

S lav ko H rž en ja k