Trieste ali Trst? Britanska ozemeljska jamstva Kraljevini Jugoslaviji in njihov zapozneli in kontroverzni odmev v historiografiji in memoaristiki

(1)

•

OZEMELJSKA

JUGOSLAVIJI ZAI'OZNELI KONTROVERZNI

• •

HISTORIOGRAFIJI

.. .

III 1 AI] I) A\J) l

<"

^rNO\ I H .... IAI 1 CliO 1\ J /lSTOHI()GK/\I'Il'r '\ \') \11 \I()IK'i

Kl'y\\,()ltls TrH.'slL' QUL'stion 13nllsh ,lrchl\ es, len 11011.11 :ISSlIJ,lll(. l'S

Kllll<. nl' hl's(xil' trz.l:-.ko \ pr.lsanlL', hrlt.tnskl .trlm I, OZL'lIll'l""k.1 1,lIlht\.1

(2)

261

10. 9. 1919 je bib v precimeslju Pariza, v dVOI"eli Saint-Germain- en- Laye, pod- piS:lI13 mirovna pogoclbJ Z Avstrijo. Velj:Hi je zaceb ]6. 7. 1920. Pel dni kasneje je v CelOVCll v skbclu z njenimi dolocili priceb clelovati z:wezniska pJebiscitna komisija. Na njeno celo je bi! postJvljcn brital1ski polkovnik C:lpei Peck.

polkovnik si je za ena izmecl svoji prvih nalog z:lsrJvil cilj, S plebiscitnega ozemlja pregn~l.ti s!ovenskega generaiJ Rudolf] Maistfa, "gbvnega iZVOfJ zb.", kat se je pritoziJ v piS111U ZUI13njemu ministru, lorclu Curzonu.¹

Cetrt stoletja kasneje, v CJSlI vnovicne mirovne konference v P:JrizlI, je grof Charles de Chambrul1, predvojni amb3sacior fral1coske republike v Rimu, J hkrati tudi nekclanji clan piebiscirne komisije, pomocnika jugoslovanskega zunanjega ministra elr. Jozo Vilfana in svetnika na jllgoslovanski ambasaeli v Parizu M. A.

JaksicJ, opozoril nJ neko, dotlej neznJno, v leru koroskega plebiscit:l izreceno

\upovecl polkovnika Peck:l. I3ritanski voelja piebiscitne komisije - "onelasnji pllkovnik Peck, oel Intelligence Service-a"- naj bi nal11rec ze e1avnega leta 1920 napovedol, do bo Trst nekoc zonesljivo pripadel Jugosbviji.2

Peckova napoveel je naredib toliksen vtis n:l jugoslovanske diplomate v P:lrizu, cia so 0 njej nemudoma obvestili jugosloval1skega ambasaclorja v Londonu, dr. Ljuba leontic:1. Polkovnik naj bi namrec ne bille navaelen vojak-pri- pJdal naj bi tueli tolikanj l11itizir~H1i britanski t~ljni sluzbi, ki naj bi preelst:lvljah Argusove oei otoske clipiomacije. Tako je 20. maja 1946 ]aksic Ljuba LeomicJ. sez- nanil z izjavo visokega francoskega ciiploll1ata in ga hkr:1ti po poobbstilu jugoslovanskega J.ll1b:lsaciorj:l v Parizu, elf. M:1fk:l RisticJ., zaprosil l1J.j poskusJ. 11:1 vsak n:lcin l1:ljti "polkovnika Peck-a, ZJ k:lterega g. Ch:lmbrull ve, cia je se pred nek:lj leti zivel v Angliji. T:1 razgovor z g. de Chambrul1-om je l11ogoce reproc\ucirati, ker je on to izjavi! pred menoj in pred tovariscm Vilfanom, jaz p:l sem mu rekel, cia se bomo mi sklicevali 11:1 to Peck-ovo izjavo v primeru, cb Peck-a najdemo ... « 3

Ni zn'lno, kako se je koni'Jlo iskanje polkovnib Copeb PeckJ. Toda, ce je bil nekdanji sef plebiscitne komisije po eni strani prvi, po drugi strani zagotovo ni bi!

poslednji poklicni vojak, ki bi napovedal kJj podobnega. Skoroj natanka dye desetletji za njim je tovrstno napoved izrekel tucli preclsednik jugoslovanske kr~i1-

jevske vlade v izgnanstvu, armadni general DusaI1 Simovic. Za razliko ad Peckove

* * *

1 Prim.: Claudi:l Fr:lC:~.~-"-EIHenfelJ, Die.: :dlierte KOl1!rok del' Verw;l1tllng in den K:lerntner Abslimmungszonnc;

V: Kaerntens Volks:lbstilluHung 1920. WissenschaftlidH: Kontrovcrst:n lind hislorisclq)Qlitische Diskussionen :ml:1esslich des intern:uion:l\en SYnlposions Kbgenfurl 1980. Her:msgegeben \'on Helmm RumpleI'. K:lernlner Druck tin Vt:r!agsgescllschaft t.lIl.H. Kbgenfun 1981. str.164.

2 Diplom;llski arhiv s;ll'eznog rniniSlarS\":1 Z;1 inoslr;lne poslove, Beograd (dalje DASi\"liP)/Amb:ls;t<.h Pariz 1946; datje AP 1946/ Fascikd 5 (datjl: F-S)/z;lupno ~t. 810.

3 Ibid.

(3)

262 Somo Kristen: Trieste ali Trs! ? Brilonska ozemel(sko .

je bila njegovo napoved lllogoce slisati tudi 11:l radijskih valovih londonskega BBC-ja, obj:lVljena p::t je bila tudi V prvi stevilki Sluzbenega lista Kraljevine Jugosbvije, nJtisnjeni 19.8. 1941 V Londonu.

Sporni odlomek V govoru jugoslovanskega ministrskega predseclnika, izrecen pet dni po Hitlerjevem l1apadu Ila Sovjetsko zvezo in tri mesece po pUC:ll, v karerem je bib zafadi pfistop::! k Trojnemu paktl! strmogbvljena vbda Dr:lgise Cvetkovic:l, se je gbsil takole:" ... D::lI1es je ozemlje ]ugosl:lVije okupirano 5 strani Nemcev, ltalij::tnov, Madzafov in Belgarov, v Berlinu p::t se ze izdelujejo nacrti za njeno koncno razkos::lI1je. ]ugoslavija mora po nemskih predstavah izginiti, k:ljti v svojem dosed3njem sklopu in obsegu se je pokazab kot ovir3 23 nemsko pod- jarmljenje B31k3n3. En3ko llsodo bi JlIgosbvij:l doziveb tudi, ee se 27. m:lrca ne bi lIprb. R3zlik3 bi bib Ie v rem, da bi bil njen propad v tem primerll sramoten in definitiven. In pray iz teg::t razloga so vsi Jugoslovani cvrsto prepric::l.I1i, da mor::t biti zmaga z::thodnih demokr::tcij istoc:lsno tudi dan vstajenj::t njihove svobodne in nedeljive drzave. Se vee, ta zm3ga bo pomenila tueli svobodo za koroske Siovence, za gracliscaI1ske Hrv::ae, za Srbe in Hrv~He n:1 M::td:iarskem. Z zmago velikih demokracij bode m:1teri domovini pripojeni vsi kraji, kjer zive JlIgoslovani: istra, Trst, Gorica, Zaclar in vsa drug:l jllgoslovanska nacionaln:l ozemlj:l."4

Preclvidovelanska oznanilo srbskega generab je povzrocilo buren oelziv v krogih italijanske antifasisticne emigracije v Zelruzenih drzavah Amerike, nastal preelvsem na padbgi vtisa, cia se je predseclnik jugoslovanske kraljevske vbcle izrecno skliceval na dobljena britansk::t ozemeljska jamstva. Preclpostavka, ela je bilo temu tako, se je zelela se verjetnejsa zaraeli tega, ker je bila mogoee sklepati, da je sel govor skozi rigorozno britallsko raelijsko cenzuro, najbolj pozornim pa ni uslo niti dejstvo, da je bi! Simovic Ie dan pred tem sprejel pri britanskem pre- mieru \Y/instonu Churchi!lu.5

Eden izmed najuglednejsih nasprotnikov Mussolinijevega fasisticnega rezima, zgodovinar Gaetano Salvemini je bi! prvi, ki je v rej zvezi bivsemll italijanskemll zlinanjemu ministru grofu Carlu Sforzi predbgal javni protest.6 Grof Sforza se je sicer strinjal, da general Simovic cesa pOdobnega ne bi mogel izgovoriti brez lIstreznega britanskega pokritja, a je kot pristas »diskretne« diplomacije men ii, da zadevi ne kaze d3j3li publicitcrc. Pcav z3cadi konccptualnih razlik v vpras3nju, kako tim bolj ucinkovito nevtralizirati domncvno britansko obljubo, sta se oba 11102a kmalu zatem {udi oscbno razsJa .

• • •

4 Sl1l1bene novine Kr:lIjevineJugosbvije. London 19.8.1941, SIr. 15.

5 CfJugosbvenske vlade 1I izbjeglistvu· dokumenli. Vol. 1 (1941·1943). Ur. Bogd:tn Krizm:tn. Arhiv Jugosluvije, Globus. Beograd, Z:lgreb, 1981, dol.:. 39, SIr. 156.

6 Prim. Gae(ano Sah·emini: L'ltali:l \·is(:\ d:lll Amcric:L. Opere VIll. Vol.1-2. Ed. Enzo Tagli:tcolzo. Mil:mo 1969, sir. 190, f 9.

(4)

.R9

7prove in arodivo Ljubljana 2001 51. 38/39 263

IINen~vadna usoda!" je k~sneje zapisal it:.1lijanski diplom~1t Livio Zeno.

_Jac!ranski problem, ki je dolg:.1 leta z globokimi politicnimi vezmi in solidarnos·

tjo povezoval imeni Salveminija in Sforze, je bi! pri koreninah njllnega veelno hlljSeg:l spora«. 7 Salvemini je nanuec z objavlj:lnjem clankov gbsno daj:tl duska svojeIllU zgrazanju, nekd~lI1ji podpisnik Rap:tllske pogodbe pa je poskus:tl prev·

iclno ))popraviti zlo, do katerega je priSio v Londonu, z negovanjem nenehnih in

t1eprest~lI1ih kontaktov Z c1rzavnim sekretarjem Cordellom Hullom, s Sllmnerjem Wellesom, njegovim pomocnikom, z Aclolphom Berleom, podsekretarjem, 5

Haroldom Ickesem, kabinetnil11 ministrom in takr:.1t ko je bile to najbolj nujno, 5

predsednikom Rooseveltol11 ... «8

Vsekakor je bil ze 28. junija 194] ravno Sforz:t tisti, ki je n:l prigovarjaoje Gaet:Ina S:tiveminija brit:Inskel11u veleposlaniku v \'Vashingtonu, vikentu Halif:J.xu poslal pismo in ga v njem opozoril n~l telegram agencije lIt\ssoci:J.ted Press«, objavljen istega dne v New York Herald Tribllne.9 Poslanici je prilozil tlldi nasled·

nje sporocilo, l1amenjeno britanskemu zllllJ.I1jemu Il1inistru, sirll Anthonyu Edenu: ,Grof Sforzo gospodu Edenu. Telegmm A. P., poslon iz Londono 27. junija, poroca, cia naj bi gener~ll SimoviC istega dne v ociel::iji raelia London izjavil, cia be v primel'u zmage Velike BritJnije Trst izrocenJugosbviji«.1O

Vikont Halifax je 30. junija 1941 italijanskemu grafu sporocil, da je Edenu posrecloval njegovo sporocilo. Ze prveg3 juJija mu je grof Sforza oclgovoril, cia (aka imenovanemu »gaffe de Trieste« ne n:ll11erJVJ dajati publici tete. Sodebvci iz

~Mazzini Society« so se dogovorili Ie Z:l telegram, ki gJ je poelpisal tudi sam.ll Njegovi podpisniki· poleg njeg:1 se Salvemilli, Ascoli in Borghese. so 3. 7. 1941 v teks(lI brzojavke britanskemu veleposlanikll sicer nacelno cl0pllstili moznest, cia bi bhko Simovicev radijski gover preclstavljal nespreten posklls neizkusenega po!itika s perspektivo l11ascevJIlja nJd fasizmom )'g:tlvanizirati« Srbe, a so hkrati posvarili oelgovorne britanske dejJvnike pred ponavljanjem podobnih ))I1Jpak«.

Vikontu Halibxu so weli sporoCili, dJ se jim vesti iz Londona, po katerih nJj bi bri·

tlnska vlada obljubila Trst kraljevini ]ugoslaviji, zde dovolj absurdne, da vanje ne morejo verjeti, a ga kljub temu zaprosili, naj ponovno preprica Americane, cia bri- wnskJ. vbela lite vojne ne vodi Z:lto, cia bi ozivela nacionaina mascevanja, ampak Zato, d:t bi bib ljuclem zagotovljena svobocla.«12

7 Livia Zena: Hinr;llo di C;lrlO 5for7.;L Monnier, Firenze 1975, sIr. 69 in dodalck: Illedili. Z dne 8. 12. 1941.

8 Ibid.

9 .Trsl, km porocajo. obljub!jen S Sirani Anglije ]\lg0S!;lViji •• se je g!asil nas[ov agencijske vesli. Uvia Zeno: L;1 queslione di Trieste e [':lzione di Carlo Sforz:L L'Os.serv:llare politiCo lenerario, 1978, n. 6, sir. 19

10 Ibid.

II Ibid.

12 Prim.: DragO\'an Sepie: Vdik:! Briranija i pit:lnje revizije jllgoslavensko-t:llij:tnske granite. Zgodavinski c:J.'K>pis XXX 1976/1·2, Ljubljana 1976, sir. 60.

(5)

264 Somo Kristen: Trieste ali Tlst ? Britonsko ozemeljsko .

Brit~lI1sko zunanje ministrstvo se je 113 neprijeten incident, ki je napovedovaJ tezave z Bela hiSo (do Jmeriskc reakcije je 14.7. 1941 z Rooseveltovo poslanico Churchillu dejansko tucli pris!o), odzv::tlo z navodilom vikontu Halifaxu, naj ne daje nobenega uradnega clem::tntija. Sir Anthony Eden, ki je ro l1avoclilo posbJ 4.

7. 1941, je vikol1tu Halifaxu [ueli sporoci!, ela briranska vbela 0 "zaele"i" ni podrob- neje razpravljab. Z jugoslovansko vlado in cia "zbsti Ili bi! Trst nikoli omenjen, niH ni sploh kcbj 0 rem Vbcla Njegovega Velical1stva premis!jevab".I3 Tad a visoki bri- tallski diplomat, ki je bi! se pred kratkim I1a celli zunanjeg:1l11inistrstvJ, ni uposte- val nasveta, ki Illll ga je iz Londona posh I mbcli naslednik. Stiri dni pred objJVO javnega clem~lntija je Foreign Officeu sporocil, cia je (Q vprasanje pomembno oe zgolj zar~ldi njegovega uCinka na It:llijane v Ameriki, an1pak tudi zar::tcli njegovegJ vphva na amerisko javnost nasploh, Ta ima namrec globoko zakoreninjena Sllm- nicenja v vse, k3r je v naravi tajnih pogodb, Devereg3 jlllija 1941 je posbl pismo Sforzi in ga v njem vnaprej obvestil 0 vsebini demJntija, ki je bil elva dni zatem objavljen v New York Timesll,

Demanti v obliki, v kakrsni je bi! zapisan- (IIVeseli me, cia bhko sporoCim, cia je Preclsednik jllgoslovanskega vbdneg:l sveta iZfazil Ie svoje osebno mnenje, ZJ katero Vbda Njegovega Velicansrva ne prevzema nikakrsne odgovornosti .... «)_14 ni pOllliril S:llvelllinijevih bojazni. Deserega jlllija 1941, cbn pred njegovo objavo, je Sforzo ze opozoril na neclorecenost Halifaxove fOfllllllacije. Poudaril je, cia vikont Halifax l1i dejal, »ciJ sporazum, 0 k:.Itercm je govoril Si1110vic, ne obstaja,«

temvec se je zgolj olnejil na ugotovitev, cia britanska vbda ))ne prevzema odgovornosti za Simoviceve poglede,«15 V tem je videl dociatno potrciilo za uprav- icenost svojih strahov. Njegova naci~djnj:.1 clejavnost je v veliki meri veljaiJ pub- licisricnemu eksorciranju britanske obljube, 5 katero naj bi bila kraljevini jugosbviji s str~l1li britanskih rorijevcev obljllbljena ne Ie Istra, temvec tudi sam Trst. 16

* * *

13 Dusan Biber: Brilanska in ameri~k;! ^polilika0 italijansko- jugoslovanski meji v drugi s\'elo\'ni \'ojni.

ZgodO\'inski casopis 34/4,1980, stf. 435.

14 Zello: 01" cit.. sIr. 20.

15 Ibid

16 Tri dni po Tilovem srecanju s Cllllrchillom \. jll~nj It:lliji, torej 16,8. 1943, je Sah'emini \' clanku, naslovljen·

em -Bcnedeno Croct' in skrj\'nosti bogo\'~ (.neneueuo Croct' t: i sc.:grcti de~li dt:i.), obj:lvljenclll teg:t cine v \ism .S\'oboun:1 Italij:l. (Free Italy), met! drllgim Z:lpi5:1I: .l\li smo z:lIruili, d:l so bilt: Gorle:!, Trst in Istra pod:trjene jugoslovanski vbdi v i7.gnanS\vlI. 5 tem srnu "zblldili ironicne nasmc.Skc.: pri tistil1, ki so bili v tesnih stikih Z

\'isokimi osebnost1lli. Danes je t.e mogoce videti, ali 50 bili Ii nasmeski ne It! ironicni, :ullpak tudi inteligentni..

(G:It![:lno S:lIvcrnini: L'Itali:1 vista dall America ... , Sir. 567). 16.2. 1945 je S:llvc.:mini v istem lism ostro okrc:11 mdi it:llij:tnske kOnluniste in njihol"() .~t:llisce do \'pr:1.5:lI1j:1 fazmcjitl'c zJugosl:lvijo, V sest:lvku, naslovljent:m _Trieste e 5l:1linisti~ je Togli:l!lija obto:W servilnosti v razmerju do S[:llin:1 in Churchilla, s:lj naj bi iz])olnje\'al Churchillo\'e llkne tako rekoe posredno, z izpolnjc\':mjem St:llinovih uk:!zov. Zar:ldi teg:1 naj bi kOl1lunisticno gbsilo Unit:l razgl:IS:llo, da mora Italija .na ohar ilalij:lnsko·jugoslovanskeg:1 prijate1jstv: •• znvovati ne Ie Z;Jd:lf in Heko. 'lcnlVcc (lldi Corico in Trst.. (Ibid, SIr. 640) Ali bi bili .italijanski slalini:-.ti. v pril\1eru, Ja bi Churchill Ju£oslaviji doddil tucli .videm in Bendkeo, pripr:Lvljeni kupili ojugoslov:msko prij:lteljstvo tudi po !ej ceni., se

(6)

.R9zorave in gradivo Ljubljana 2001 sf. 38/39 265

Svojo nopoved, da bo Trst V bodocnosti pripodel jugoslaviji, je vodja zavezniske plebiscitne kOl11isije, polkovnik C3pel Peck, izrekel v letu, ko je bilo slovensko naroelno telo prvic usoelno razkosano, Ne Ie, (1:1 je v skbelu 5 tajnim Londonskim paktom skoraj tretjina narodneg3 ozemlja osta13 pod italijo, m13da kraljevinJ SHS je ze ob prvem plebiscitnem gbsovanju izgubib tucli tisto, etnicno vecinsko slovensko ozemlje juzno do DrJve, ki bi ga verjetno bhko dobila rucli brez plcbiscila,17 Predseclnik jugoslovanske kraljevske vlade v izgnanstvu, armadni general DUS:H1 Simovic je poclobno napovecl glede Trsta, vezano na trenutek zavezniske zl11Jge, izrekel 27. junija 1941, km:11u zatem, ko si je s:.wojska kraljevina prikljucila ))LjubJjansko pokrajino\( in si stem prisvojila se zadnji preostanek slovenskega ozemlj3 jUZllO ad reke Save, kjer je zelaj potekab meja med Tretjim Reichom in fasisticno italijo. Kclorkoli bi reciaj, v lell! ll:ljvecjih uspehov nemskega orolja, govoril 0 »anglo-jugoslovanski zl11agi«, bi bil s strani italijanskih fasistov delezen Ie posmeha in pomilovanja, je kmalu po vojni zapisal tfzaski zgodovinar Cario Schiffrer, a takoj za{em lIgo[ovil, cia sta kljub temu sta

ze

takrat obstajali elve fllndamenralni clejs[vi: neveljavnost Rapallske pogoclbc in brit::lI1ska ozemeljska zavez3, poclana jugoslov~lI1ski kraljevski vbdi.I⁸

*

**

j~ posrnchlji\'() :-pra~e\'allrb~r:llcc Sah'cmini (Ibid). [6. 4. 1945 je $al\'emini \" rt:\'iji rivc U(I/), pod n:1sIO\'om

"Tri~Sle in Tr:-t" Ohj:l\'iI sarkaSliccn oJgoyor n:l sesra\"~k _Tritstt: ali Tr ... t?-(Trieste or Trsr) brir:rnskega zgoJov- in:ll'ja A. J. \'. T:lylorja. Pb:lllje oksfordskega '"feIlO\ya", objavljcno v ·The New St:lleSnlan and Nation. dne 9. 12. 1944, je oZllaci! za •. ~pt.::kt:lkuhlmo procesijo zrnotnih trditc\' in l1ap:lcnih dedukcij •. ki naj bi jih \'ez;1lo eno samo hotenje-pripr:lVijo naj _poI zamisli, da mora Trst pripasliJugos1:rviji. (!.'Italia viSt:l d:dl'Al11ericL .. ~tr. 660) St:lri, spr:lvi z j1l2nimi SlOV:llli naklonjeni liber:l!. ki je reSilev za vecino problemov .~t:lrcg:1 kontinenla \"idel v univerz:llni p:maceji cvropske feder:ldje, je jedki ironiji izpoSI:lvii zl:lsti Taylorje\'o tezO 0 brit:msko-sovjetskel11 Za\'ezniSIVlI. .Dajmo SI\'arelll pr:lV:1 inwna. Trsl in Istr:1 St:1 bil:t obijubljcn:1 jugoslm'anski vladi v izgnanslvu 1:e od polelja 1941. Stalin je \·tej zn:zi n:rstopi1 sele y za6:tkuleta 1945. Churchil1mu je z:ljarnci1.wojo podporo \' poljskih zatIc\'ah, Stalin pa v zameno podpira Churdlili:r \" italijanskib z:lde\·ah. Prva odgm"ornost za to, kar se dogaja \" :l1lgle!;ki 'imt:re:.ni :.feri' prip:IJa nrit:lI1sker1l11 zun:1I1jenll1 ministrstvu in tistenll1, ki podpira brit:rnsko poliliko. ~'Ii ne bomo prikriv:11i odgm"ornosl briranskega zllnanjega ministrst\"a za parav:mom anglesko-sov- jetskega Z;I\·ezni5tva, neizogibno pOlrebnega z:r S\'clovni mi .. : (L'It:llia \'iSI:1 d:lll'Am~rica .... , str. 660). Ko jt: na tako dr:lsticen natin razkril obsloj dornnevne, stiri lel:1 SI:II"t! britanske ozemdjske obljube kraljcviniJugosl:r\"iji, je Saln:mini dvignil zaslor se s "pete esence- britanske zunanje politike. N:ljbolj sumarni historial njenih lok:llnih tfans:lkcij, pod\'zetih v skladu s lemeljnim :Iksiomorn ravnOle2.ja moei, naj bi po njego\'em prepric:m- ju predst:LVljal vrhunec tr:tdicionalnc britanske perfidno.~ti: "Leta 191; je brit:mska zull:mja politik:! poci:Lrila slm·ansko \'zhodno Istro in lep kos SIOv:lllske Dalmacije konjskim mekwrjem na tej str:lIli. ltr:! 1941 je pod:!r- il:! Trst in celotno IstrO konjskim meSetarjem na oni str:mi. Brit:msko zun:lnjl! rninisrrsr\"o si je ze od nekdaj prizadevalo sprl!ti sosctlnje cvropske n:!rode. Mir \' Ewopi bi hotdo, cc bi ga bi II! bilo mogoce doseci, 10d:1 Irajne <:vropske pumirit\·c nO(·t!. Evropski kontinent je potrebno dr1.ati \' st:mju nereda, poJohno kot Indija. To zahtev:llemeljn:l nujnnst politike ravnoteija m06. Ct ll:tlijani inJugoslov:rni ne bOOo p:llllctni, njihovih sporm' ne bo r6C\l:110 1\;1 r:1Zlltlll!n nacin, arnpak izkorisealo Enkrat bo pornik:llo mcjo \' skodo cnih, drugi': v skodo dnlgih. Angleiiko·so\'jelsko zaveznistvo in :rnlagonizern s [cm ni1ll:1I:1 pr:lv nit: opr:]\'iti.-(lbid).

17 Po oceni :lvstrijskeg:1 pisc:! dr. Theollnrj:! Veiterja je hi! Peck sieer naklonjen :lvstrijski zahtevi po ohranilvi enDlnosti Koroske kOl deb Avstrije, toOa n:r celu plebiscitne komisije n:!j bi vzdr2.eval vtis popolne objek- liVI)Osti in nit! v tem pogledu pr.wZ:lpr:l\' ni bilo mogoce veJiko oeitati. (TI1codor Veiter: Die Kaerntner Volks:lbstimmung im intern:rtion:rlen Vt:rgleich. V: K;lerntens Volks:tbstimnmng 1920 ... , srr. 349).

18 Carlo Schiffrer: Antifascisl:r a Trieste. Scriui editi e inediti 1944-1955. A cur:! di Elio Apih. Del Bianco editore.

Udine 1996, SIr, 27.

(7)

266 Samo Kristen: Trieste ali Trs! ~ Britonsko ozemeljska.

]2.9.1944 jc I1J ViSll vrhovni poveljnik partiz::lI1ske vojske, marsal Josip Broz Tito v govoru prvi dalmatinski brigadi izrekel besede, ki so pray [::Iko zvenele kat svojevrstl13 napovecl: »Danes se bliZ:1 C3S, ko bomo morali govorili 0 mejah nase drzave. Mi 0 tem yes cas vojne l1ismo nikoli govorili. Tocla 0 rem IllOfJI11 poveCbti nekaj besed. Nase Ijudstvo se je borHo 23 svojo svoboda, ZJ neodvisnost, za boljSo in srecnejso prihoclnosr, wcia bori se llidi Z:1 osvoboclitcv nasih br3{Qv, ki so clesetletja jecali pod tujim jJrmol11. Stem bojem mOfJjo biti in boda osvobojeni I1Jsi bratje v Istfi, v Slovenskem primorju, l1a Koroskem in ziveli bocle svoboclni s svojimi brati v clomovini. To je zelja vseh 11:15, to je zelja vseh njih tal11. Mi tujega nocemo, toda svojega ne eI:Ul1o ... «19

Drugace kot armijski general Simovic leta 1941 partizanski lllJ.rsal ni izrecno omenil Trsta ali imena k::neregakoli elrugega mesta.²⁰loeb v prvih clneh maja 1945, ko je njegova vojska vkorakaiJ v Tr5t in pricela zaseel~Hi tueli juzilo Korosko, se je vsaj za kr:1tek trenutek zelelo, cia se cetrt stoletja st:.lfJ. napovecl britanskega polkovnikJ. Peck~l v zvezi s Trstom kthko uresnici. »Tito nas je premagal v tekmi ZJ.

Trst in Julijsko krajino in glede na to, da ga pocipirojo Rusi (ti so prav tako unilat- eralno postavili svojo marionetno vlado na DUl1aju), 5i je zelo tezko pred5tavljati, kako bi go lahko sploh kdaj vrgli velL« je 2. maja 1945 v svoj cinevnik zapisal Churchillov osebni tajni John Colville.²¹»Tito je zmagal v tekmi za Trs(<<, je istegJ.

dne ugotovil tudi

J.

M. Addis v Juznem oddelku Foreign Officea in krivdo za tak izid n:lpnil poveljniku 8. armJ.de, feldnurs:::du HJ.roldll Alex:lt1c1rll; t:l nJ.j bi nam·

rec pJ.rtizanskegJ. vodjo se pred kr::nkim oskrbel s petclesetimi tanki Z:l ofenzivo, ki ga je seclaj privedJa v Trs!. .Slabi izgledi (A bad lookout). mu je pesimisticno sekunciiral st:llni pocisekretar v Foreign Officeu, sir Orme S:lrgent in 2. 5. 1945 v piSI1111 \XTinstonu Churchillu ugotovil: )lKer smo iZgllbili tekmo za Trst, mora 1110 napf:lviti nJ.jboljsi mozni kompromis«.22 Sedaj naj bi bila namrec v!ada Njegovega Velical1s[va 1isla, ki naj bi v n:ljslabsem primeru privoliJa v jugoslovansko za5ecibo Trsta, jugoslovanska vlad:l pa I1aj bi ji v zJ.meno za sogJasje obljubila~ da bo spos~

tovala ociloCitve bodoce mirovne konference in po potrebi evakuir:.da tiste dele pokrajine, ki bi jih konferenca kasneje vrnila ltaliji. To naj bi Britancem sicer zac:1sno resilo obraz, toda Sargent je bil zelo skepticen glede moinos[i, d:l bi Jugoslovani spostovali svojo obljubo, cetudi bi jo sedaj dali²3

Siru Ormu pa so v Ilaslednjih cineh, ko je bila t:lksll:l moznos[ ze opllscena,

, * *

19 Branko P~tranovic: .rugoslo\'I:Hske vlade U ilbjeglislvu 1943-1945. DO!W!lle[)li. Arhiv Jugoslavije, Globus.

B~ograd, Zagreb 1981, dok. St. 276.

20 To je storil Sele 13. ~lprila 1945 \' mosko"skcm inter"juju za sovjclski arlll:luni Iisl.IMec:t zvezd:\o, ko jt' izrecno n:lpovedal, d:\ bo Jugosb\'ij:1 zahlevab Istro in Trst.

21.rohn Colville: Downing Street Di:tries 1939·1955. Vol. 2. Sceptre. London 1987, sir. 243.

22 DLI~at1 Biber, cd.: Tito-Churchill strogo tajno. Globus. Zagreb 1981, w. 52!.

23 Ibid.

(8)

Rozprove in grodivo Ljubljana 2001 sl. 38/39 267

prisle n:l misel tudi neke druge, viera 1941 segajoce obljube, »Ali niSIllO jugoslo- v"nski vlacli tik pred padcem Jugoslavije V maju 1941 (sic!) podali obljube glede ]ulijske krajine. je dne 16. majo 1945 povpra,al Southern Depanmenr²⁴22. maja st:l nlll Addis in DougLts F Howard odgovorila, d:J je bilo Jugos]ov3nom resnicno po(l3no »uSlno zagotovilo, da bomo z:lgovarjali njihove zahteve na mirovni konferenci, rocla imena Illest niso bila naveclena.« fstega dne si je trzaski pisatclj Pier Antonio Quarantotti-Gambini v mestu, ki je post:llo jabolko spora mcd doteciJn- jimi zavezniki, ze drugic v vsega dveh dnevih zabelezil trditev nekega prebeglega jugoslovanskega monarhista, po kateri naj bi Velika Britanija vladi kralja Petra II.

spomladi leta 1941 obljubila "vso Julijsko krajino do Soce", i'e bi ta stopila v vojno zoper Italijo: »Ponovno mi prihJja nJ mise]

C .. )

to, kar mi jc dejJJ X: Velik3 Britanija je obljubila krolju Petru, ee bi se odloCiI vstopiti v vojno lOper Italijo, celotno Julijsko krajino, vse do Socc, Hvalezni smo torej Iahko Titovi kOIllunisticni republiki, ce Trsl ne bo jugoslovanski; London in \Vashington bi 1135 kraljevini Karadjordjevicev mirno prepustila«, 25

V nasproljll z neznanim mladim rojalisticnim prebeznikom, v pisateljevem dnevniku imenovanem kar »X«, je bi! trzaski, takrar v Beogradu ziveci politik df.

Engelbert Besednjak na poslednji dan leta 1944 v pismu duhovniku Virgilu Seeku ([dno preprican, cb britanska ozemcljsk:.l jal11s{va leta 1941 n1so bib podJna, odgovorni jugoslovanski politiki PJ naj bi spomtadi isteg::t leta ravno v tej zvezi ZJl11uclili enkratno zgoclovinsko priloznost. Namesto, da bi izjemni lllofaini in politicni kapital, llsrvarjen s pucem 27. marca 1941, pretopili v trclno in nedvoum- no zaveznisko izjavo, 5 katero bi si zagotovili Trst in Julijsko krajino, so namrec clopustili, cb je sel tezko ulovljivi Kairos mimo njih: » ... Tedaj, ko so n3S potrebovali, bi nam bili obljubili in podpisaJi vse, br bi bili zahtev:di. Ko se je pozneje v borih 12 clneh zrllSi! odpor nOosc drzave, ko sma pred Nemci kapitulirali in je vbda 5

kraljem pribezab v London,JlIgosiavij3 ni bib vee v:12n3 in zanimiva Za Angleze.

Velika zgodovinska prilika je bib dokoncno zaillujena«, 26

* * *

24 Pllblic Hecord office (d:llje PHO); Foreign Office (dalje FO), 37 l/488 18/ R 9100.

251'ier Amonio QU;lr:1l110ni·G:lmbini: Prima\'era:l Trieste, Arnaldo Mondadori. Verona 1951, str, 248, 285, 26 M:lrko T:l\'C:1J', Egan Pelikan, Nc\'enka Troha: Korcspondenca Virgil;! Seek:! 1918,1947, Viri. Ljubljana 1997, SIr, 97.

Pol s101elja kasneje je na .izgllbljeno priloznost. opozoril !udi dr, 13ogo Grafenall~r, Le!a 1991 je abdemik Grafen:lller, ki je izr~cn(J pOlldaril. Ja je v lem, 0 cemer govori, kat edini.<ie Zlveci llddeienec mirovne konfer- enct: v PariZll tudi Sam dokumenl, ki se *v smislu or:dne zgot!ovine. izpostavlja kOI .cn:lkovreden v tekrni Z drugimi dokunlenti" (prim,; Slovenski llpor 1941, Os\'obodilna front:l slovenskega naroda pred pol stoletj:!;

Zbornik refer:lIov na zn:mSlvent:m posndU v dneh 23. in 24, maja 1991 v Ljuhljani. Siovensb akademija Zn:mosti in unlctnosti, l.jubljan:l 1991, SIr, 7), med drugim izrekel prepric;mje, d:l hi mogb Jllgosbvij:l bkrsnokoli obvezno izj:1\'o glede spremembe meja s s!r:mi z3veznikov doseCi S;l!110 do 6,4. 1941, .Do tisteg:l cas;), ko jc bila )tlgoslavij:l sarna prilisnjena \' samoobrambo, ko ni mogla vee spreminj:lli lega, kar se je zgodi- 10 z njo, kar so z nja Ilapravili dnlgi, I.e do [isleg:! cas:)-d:lIles vemo, da si je pred (em Anglij;l prizadevab pri-

(9)

268 Sarno Kristen' Trieste ali Trst ~ Britonska ozemeljsko .

Precej pocloben ocitek je ze tri leta prej v Londollu izrekel ludi elf. Milan Gavrilovic, jugoslovanski posbnik v Sovjetski zvezi, ki je bit s svojo iniciativo, izpeljano 5 posredovanjem posebnega odposbnca britanske vlade v Moskvi, sira Stafforda Crippsa, praVZ3prav najbolj zasluzen 2a to, cia je bib britansk::t ozemeljska ponudba kr::djevini Jugosbviji, ozirOI11:l njencl11u regentll, se pred jugosloval1_

skim pristopom k Trojnemu p::tktu in pucem 27. i11:.lrGI 194] poc!al1a. 27. 12. 1941 je skup::tj Z elr. Milal10m Grolom obiskal ZUl1Jnjcga ministf;) Momdb Nincica in mu, kot eneJ11U izmed krivcev ZJ. izgubljeno prilOZllost, v obr~lz zaluca! Ilaslednjo ZJll1ero: U 3 Vz po p. s Gavrilovicelll kod NinciCa. Pacea je s kritikam palitike prellla lraliji. ZJsta jOs ad 27. lllJrtJ U Beagradu nismo od Englcza [razili obecan- je za Trst i Istru? On je ta, veli, trazio i dabio za Vfeme ane vbcle«. 27

12. junij~l 1945, ko je llloraia vojska nurs:1b Tit:1 vprico zavezniskega diktata po )tstiriclesetih clnevih~ zapustiti Trst, je bila ze mogoce sklepati, cia sta bib polkovnik Peck let:1 1920 in gener:11 Simavic leta 1941 siaba preroka. Jeseni leta 1954, ko je mesto ze drugic v stirih dese[lerjih po vmesnem obdobju STO znava prip:1c110 It:lliji, 0 tem ni bila vec nobenega dvom:1. Tako rekoc v istem trenutku, ko je bi!

5.

oktobra 1954 v londonski Lanc:1stcrski Ixll:1ci s strani predst:1vnikov Velike Britonije (Geoffrey \Y/. H3frison), Zclrllzenih drbv Amerike (Llewelyn E.

Thompson), JllgosiJvije (ViJdimir Velebit) in ltalije (Manlio Brosio) p3fafiron Memor:1ndul11 0 sogbsju, sta drzavnega poc!sekretarjJ dr. Alesa Beblerja v poslopju jugoslovanskega zunanjeg:1 ministrstva obiskab svetnika allleriske in briwnske :llllbasadc, \'(/;:dlner in Shattock. Prizar, kot ga je neposredno zatem opisal Bebler, ni mogel biti bolj zgovoren: »\'(/ainer in Shattock prihajata na mojo zeljo in to natancno v casu podpisovanj:1 Memorandllma 0 sogbsju. Vstopata s siroko nJsmejJnim obrazom in mi Z obema rokJma stisk::na roko in cestitata za podpisovanje, ki istocasno poteka. Sprejem:ll11 cestitke, toda brez siroko nasme- j::l.I1eg:1 obraza.«28

Po ustreznem c:1sovnem odmikll, ki je prinescl s seboj umiritev politicne tek- tonike in stem povezanih n3cion31nih in ideoloskih srrasti, so se tudi pod llgaslim stozcem rrz~lskega vprasanja ki je bilo po posreceni formllbciji britanskega zunanjeg3 ministr:1 sira Anthonya Edena »vedno nadlezno in vcasih vulkansko.

(»:llways vexing and sometimes voicanio),29 priceli nabgati sedimenti stevilnih

* * *

bli1.no d\,:l meseCl potegniti Jugoslavijo v \·ojni spop:ld-hi bilo !llogoce dobiti k:tk~no ob\'t'wo izjavo od k:tk~ne dr:b\·e en:lj od Vdike Bril:lllijt:. saj jt: bila Fr;lllcija tedaj 1.e pod Nelllci) 0 vpr:l.s:lllju mejaJugosbvije po vojni. T:lko kot je hila mt:d pn·o svetovno vojno sklenjena vrsla laksnih dogovorov in iljav. Ko je hilo to Z:l111U-

jeno, torej 0<.1 6. :lprila naprej, so bile vse 10 Ie .~e pobo1.ne 1.elje ...• (Op. cit., sIr. 297-298). V tej zvezi prim. IUdi podobno slalisce dr. J;mka Jerija: Vprasanje jugoS!OV:lllSko-it:llijanske razmejitve v fazdobjll 1943-1947; Trst 1941-1947. ad italij:mskega napaJa naJugosJa\'ijo do Olirovne pogodbc. Z:tloiba ^Lip:!,ZTT, Koper 1988, str. 138.

27 Mibn Gra!: Londonski dnevnik. Filip Vi~njic. Beograd 1990, str. 78.

28 OASl\·lI P/AmbaS:1J:l \,\fashinglon 1954/ F-6/z:mpno st. 413412.

29 The Memoirs of the HI. Han. Sir Anthony Eden, K. G .. P. C, M. C Flill Circle. Cassel. London 1960, SIr. 175.

(10)

Rozprove in gfodivo Ljubljono 200 1 sl. 38/39 269

ZJ1::tnsrvenih stlldij in monogr::tfij. Le problematik::t briranskih ozemeljskih j::tmstev kraljevini JlIgosbviji, lezeca pri S3111em dnu povojnih eruptivnih ciklov, je se dolgo ost3b prikrita kriticnemll pogleclll znanstvene j:.wnosti.30

Vsckakor je bib zavest 0 domnevnem zacetnem jllgoslov:lnskem »plllslI« v obliki britanskih ozcmeljskih j::ll11stvih v c1elih iralijanskih piscev, kjer se je tJ

»plllS« sevecb nujno klzal kot lastni »)minlls«, veliko bolj izr~lzena. F--Iarvardski profesor Gaetano S~llvemini je svojo polemiko z oksfordskim stanovskim kolegom A.

J.

P. TJylorjem se pred koncem vojne zJcel in koncal ravno z apodikticno trditvi- jO, cia je bi! Trst ]llgosbviji leta 194] izrecno zagotovljen v okvinl nekaksne home- opatske inJcice londonskegJ pak[;] in reuerso. Podobno trditev st:l leta 1948 zapisab tudi A. Giannini in G. Tornajuoli.3¹Leta ]952 je ireclentisticni zgodovinar Auilio Tamaro v rej zvezi omenjJI celo nek3ksno spomcnico, ki nJj bi jo n:1 konferenci v lvlos1..\li leta 1943 preclloiili Anglezi, a se 0 njcj "kasneje ni izvedelo nie".

NckclJnji Mussolinijev diplomat je ugibal nacblje 0 obsrojll domnevnih zagoLOvil, ki noj bi od Anglezev dobil "tisti Velebil" (.quel Velcbil'), ki noj bi g3 Tito poslal v London let" 1942 (sic!) in 0 obljuboh, ki noj bi jih dobil Tito od Churchilb osebno (»persol13imcnte«), med pogovorolll, ki naj bi ga imel z njim n~1 konferenci v Moili lela 1943 (sic!).3²

•••

30 v prvi ~Io\"cn:-ki l11ono,gr;lfiji ~ podrocja diplolll:n~kc zgo<.lm·jn~ tr;b~h:g:l vpr:lsanj:l (Janko Jeri: Tr2::1.<;ko vpra~:lIlje po drugi S\'tlO\'l1i \·oinL Tri faze Jiplorn:l(~kt",) . .:a boja. Canbrjl:v:l zalo2:ba. 1.jubljana 1961) bri!:mska ozemeijsb jarmtn kraljt!vini Jl1gos!a\'iji :it:' !lisa bib o(\\cnjel1:1

31 Amedeo Giannini. Gino Tomajlloli: II Tratl:llo <.Ii pace con ]"[1:1Ii:l. Jandi S:lpi. Mil:lllo-Homa 1948, str, 69 32 A. Tal11:II"O: 1.:1 cond:mn:l dell"lt;1lia ne! Tr:U1atO di 1\lce. C:lppdli Edilore. Hocca S:lI1 Casci:mo 1952, SIr. 22 Do prn:ga :-rec:mj:l med Titom in Churchillom je pri.~lo sew<.b sele ;t\'gllsla 1944 " jllzni It:lliji, lito p:l n:lj bi- kOl je zapi:-a! it:llijan ... ki zgodo\'inar A. G. de Robenis- .il Ca.~eni:: odsd s prikrilo obljubo (bn';.Ha promessa) brit:lIlskt! pod pore ccsiji btrt! po konclI \'ojne«. (Cf. Anlonio Giulio?l. De Hobcrti.~: I.e grandi poten7.e e il con- fine giuliano 1941-19/ji. Unil"Crsit;1 dt"gli ~llIdi di Bad. btitllto <.Ii ~tori:L modern;! c conlempor:me;t B:Lri 1983.

SIr. 147). V dnenli5kcm z;lpislI dr. Izidorj;1 C:mklrj:1 1. dne 13.8. 1944 jt! 0 ~reCanju Churchill-Tilo mogoce pre- br:lli naskdnjc: •... ).Ieutern ~ub(:I.~ic) in Kosan(O\·ic) bib pri Tilll in Churchillu. V r:I1.go\'orLi S Church. (illom) se Tito odloeno pOlcgm";11 1.a Trst in 1.:lh1<;:\'al. d:l sc un:dt: mcd Ok\lpacijo na Primor. nasa lIpr:I\':1 (kakor ja1.

poprej). Churchill: Trsl tdko \·pr:ls:mje

c. .. )

^{Ja1. bi}^\·:U11^clal^\'SC,^:1imam z:l\'cznike, ki nc sprejmejo vsega, klr predlagam. N:lj se ne izda, klr je rekeL._ ([zidor C:mklr: I.ondonski dncvnik 1944-1945. DZS, Lip:l. Ljublj:ma 1985, str. 114). 17,8. 1944, torej pel dni po ses1:mku Churchi!l-Tilo, n:lj bi diplomat~ki kurir MaClin, ki je pra"klr prispd iz Hima \' jeruz:llem. go\'oril z dr. Antonom Nm·:u':anom in 11m celo uejal, .d:l nant jt: Trsl 7. ISlre zagotovljen, lc \·pili ne snH::11l0 0 [em. Bolj koclji\·o pa d:l je s Korosko ...• (AntOn Novac:lIl:jeruzalem-K:liro. Spomini 1942-1945. Slo\·cnska !l1atica. Ljubljana 1986, SIr. 323), V nada!je":1I1ju zapis:! Cank:tr omenja, da je .Church(ill) izrocillllt!Jl)Or:llltillm Tim, \' kalcrt!rlI :tell. d:l TilO ilja\'i, da ne bo ltVaj:l! diktawre; priznava halja, s katerim n:~

bi se seSel v jgsL, U:l kr:Llj kOl11andira naso \·ojno rnornario>; d:l se posiljaln: orozja in ostakga blaga ne bodo rabilt!" dr:t.(avJj:l!l~ki) \uhki ...• Tito naj bi !lUI z;lgotovil, o(!a bo daJ iZj:1VO 0 dik!:ullri, ct!pr;lv nepolrebna., glede kr:llja Pelra JX!. d:! St! Z njim '\' sed:lIljih r;lzmerah. Ill.! more .sesta\i l:tkoj., (Canbr: Ibid), J. B, Tito sam se je v razgovoru l:l Ijublj:lnsko _Ddo. cine 9, S. 1975 takole spominj:ll razgo\'or:1 S Churchillom: .Dt!ja! sem lllll, d:l se Jle moremo oun::Ci btri in Trstll in da bomo pri tem vztrajali. Odgo\'oril je, d:L misli, cia mOfalllO 151ro dobiti, da pa Trsl:! ne bomo dobi]i.. 0 lem povsem drugace .Titova poslednj:t izpoved.; uelo. v katerem pisec .Enigme Kopinic« Vjenccslav Cencic tr<li, da ntU je ost:ueli m:lrsal z:lllpal kopico drt:lvnih in p:!rtijskih skrivnosti, med drugim ludi .cetllu Trst ni prip:ldel jugoslaviji., p:1 cepr:l" n:lj bi I1lLl ga Winston Churchill leta 1944 obljubil.

(11)

270 Samo Kristen: Trieste ali Trst ? Britonsko ozemeliska

Diego De Castro, univerziretni profesor in politicni svetovalec De Gasperijeve vbde pri z8vezniski vojJ.ski upravi v Trstu, je sevecb ze leta 1952 pozI131 govorice, po bterih naj bi Winston Churchill kfaljevini Jugosbviji leta 1941 obljubil celotno ozemljeJulijske kr:1jine vse do nekcbnje meje 8vstro-ogrske monarhije na Soci, v ta namen pa naj bi bil sklenjen tudi sporazum.33 Tacb sam vse do tedaj l1i nasel niti om em be kakgnega rovrstncga sporazul11a v gr;.tc!ivu in Iiteraturi, z izjemo cliplom3tskega vira v \'(fashingtonu z cine 25. april:! 1945, v Maskvi z cine 12. majJ 1945 in v uradnem it::dijal1skem porocilu z cine 6. avgusta 1944.3⁴K dvomu ga je Ilavajaio dejstvo, cia ga tudi Winston Churchill v svojih, leu 1952 izeiJnih memo- arih ni omen ii, v njem pa so ga lltrjevali mclt spomini ameriSkega drzavnega sekrerarja Z3 Zll113nje zadeve Cordella Hulb. Tn je nanuec v njih naveclel Rooseveltovo z~ll11isel, izreceno Anthonyu Edenll na konferenci v Qllebccu v avgllstll 1943, po kareri naj bi po vojni pris)o do razdelitve Nemcije na elva deb, pri cemer naj bi bib na novo nJstali juznonernski katoliski polovici dodeljena izhocla na morje v Trs(U in v Reki. Na pocllagi le Roosevelrove zamisli je rorej Diego De Castro torej leta 1952 se ski epa I, cia britanskega sporazulTIa s kraljem Pelrom sploh ni bilo, ce p~1 ze je bil sklcnjen, je moral biti do te mere abstrakten, cia ga ni bilo potrebno uposrevati niti v rrenlltkll, ko so bile delnice jugoslovanskega mon~Hha pri zahodnih zaveznikih najvisje. Po njegovem mnenjll naj bi bilo tucli logicno, clJ bi nekdanji jugoslov~ll1ski kraljevi posbnik v \Vashingronu Konstalltin Fotic, "ki zagmovo ni nezen z Anglezi zaracli rega, kar ima za izclajo n~lcI Miluilovicem in kraljem Petrom", nJvedel v svojih spominih tovrstno pogod- bo, ce bi sevecla v resnici obstajab.3⁵

Po drugi str::1I1i zgoclovinski ekspen itaiijanske delegacije n:l mirovni konferenci v PariZll dr. Cario Schiffrer ze sredi perclesetih let ni dvomil, cia je jugoslo- vallska kraljevska vlada po odhoclu v London prejeJa britanska ozemeljska zago-

, * *

(Prim; oZaslo Tfsi nije pripao Jugosl:!\'iji_, \' V. Cencic: Tilova Ix)slednja ispovijesl. Orfdin EWM. Ikograd 2001,

!>Ir. 299·307).

33 VSck:lkor jc te vrste ogO\uricc. omenjal1..e leta 1951 v !\Iibnu izd:lIli unevnik tr2askcg:1 pisalelj:l QlI:tr:lntoni·

Gambinija (Gl. op. 25). LeI:1 1953 je izse! tlldi v Parizl! pod naslO"om .Prilllemps :1 Trieste., nalo pa v ponatisu vnovie v Tr:.llI sred; osemdeselih let (Pier Anlonio QU:lranlolli-Gambini: Prim;t\·era :1 Trieste e altri scrini. [Ialo Svevo. Trieste 1985).

34 Cf.: Diego De Castro: I! Problema di Trieste. Genesi e svi!uppi dclb qllc!>tione giuli:!n:1 in rt'inionc :lgli :lvvenilllenti inlern:lzionali (1943-1952). Licinio Clpdli. Bologna 1952, sir. 61-62. Na podbgi De Ctstrovega, leta 1981 obj:lvljcneg:l dela, je rnogoce z:tnesljivo rekonstrllirali VS:lj en n:lznaceni dokurIlent. Vir, d:lIiraJ1 v Maskvi 12.5. 1945, o(:ilno llstreza telegrarnll it:llijanskcga poslanik:t Pielr:l Q1.larollija. Ta je 12.5. 1945 opozol'il Him, d:l je iz vee virov izvedd za obstoj brilamke ozerneljske obljllbe, s kalcfO Ilaj bi London Z:lgolovil.Jugoslaviji mejo na Saci, ce bi se la odrekla podpisll Trojnega p:lkl:1. Po navedbi it:llijanskeg:l poslanika naj bi jugoslovanska kr:lljevska vl:lda ludi vIettI 1945 stab na staliscu, dala ponudba se "edna ,WVeZ\lje vlado Njego\'ega Velic:lnslv:l ( Diego De Caslro: I.a qlleslione di Trieste. I.'azione politica e diplomatic:t il:lliana dal 1943 al 1954. Vo1.1. Cenni riassuntivi di storia della Venezia Giuli:l sotto il profi!o clnico-polilico. II dissolvimento della Venezia Giulia e l:l fa~ Sfalic:! del problema. !.in!. Trieste 1981, sir. 333-334, f61).

35 Dc Caslro: Il Problema di Trieste ... , str.62-62

(12)

Rozprove in grodivo ljubljana 2001 51. 38/39 271

rovib. V nedatirani studiji (»Attegiamento del Partito COl1lunista Jugoslavo e dei comunisti italiani clelb Venezia Giulia*<) je obravnaval razmerje med jugoslovansko komunisticno panijo in italijanskil1li kOl1lunisti v Julijski krajini, v tem okviru pa nace! (udi omenjeno vpr:ls:lnje. ]ugoslovanski kraljevini naj bi bila po njegovem leta 1941 zagotovljen:l celotna ]ulijska krajina. Le za sam Trst l1:.lj bi po nje- govem ne bila preclviclena Jneksija tOil! court. 36 Konstatiral je n:lcblje, cia obstJ- jota dYe dejstvi, no poclbgi katerih je bib ze leto 1941 prejudiciron" nodoljnjo pri- p:lclnost spornih obmocij. ~estega april;] 1941 je krJljevina Italija stapila v vojno s kraljevino ]ugoslJvijo, MlIssolinijeva fasisticna vlacla pa lInibteralno rJzglasiia prikljueitev »Ljubljanske province*< in Dalm:lcije. IlUstanovitelj Imperija se je eveneal z novo sbvo, Rap:t1lsk:l pogodba in z njo povezana mej;) pa sta preneiuli obstJjati.« 37 Hkrari se je jllgoslovanska kraljevsk:l vbda po vojnem porJzu z:ltekb v London in tJIll »sklenila z britansko Vbclo sporazlIm, na poclbgi katerega je bib .Jugosbviji v primeru zmage zagotovljena .JulijsLl krajina (Venezi~1 Giulia). Na rej

podbgi naj bi ze v prvi polovici leta 1941 postalo neizogibno, cb bo 113 mizo cliplomatskih cliskusij v vseh eventllalnih bodoCih pogajanjih post:lVljena tucii vzhoclna meja Italije in cia boclo bocioCi zmagovalci clelezni ozemeljskih prido- bitev • .3⁸

V letu 1941 sta torej po prepricanju ugleclnega trzaskega zgoclovinarja nastali dYe ireverzibilni meclnarodnopr:lvni dejstvi, ki ju dejansko ni bilo mogoee vee spr:.lViti 5 sveta; neveljavnost Rapallske pogoclbc in n:1 njej slonece meje med lLalijo in .Jugoslavijo in britJnsko ozemeljsko j:.lmstvo Jugoslaviji. Schiffrer pa je v stucliji, ki je bila objavljena sele v zaeetku clevetelesetih let, opozoril se na drugi, nie manj odlocilen vojaski aspekt ozemeljskega spor:1: IIMecinaroelni sporazullli so, kar so, tada n:l konclI vencbrle oeiloCi sib orozja. ]ugosIavij:l ne bi imei:J nobcne koristi oel britanske e1iplomatske z~lVeze, ce ji ne bi uspelo zasesti velikega dela ]ulijske kr~ljine z orozjem.«39

Vprasanje britanskih ozemeljskih jamstev kraljevini ]ugosbviji je bilo rarej ze eel samegJ. zacetka delcino izreelno kontroverznih interpretacij. Pravzaprav vse do lew 1972, ko je v skbclu s pretekol11 triclesetih let postab c1ostopno orhivsko cvidenca foreign Officea iz leta 1941, ni bilo Illogoce govoriti niti 0 minimainem konsenzll glede njihovega obstoja. Tako sc je elf. Bogdan Novak, slovensko-amer-

• * *

36 •.. .solo per qllan10 com:erne Trie:.te l'impegno dell:! Jiplom:lzia britannic! non era queUo della st'mplicc :l1lncssiont' ;!llaJugo~l:!vi;I.' (Carlo Schiffn:r: La C[lIt'stione etnka :li confini orientali d'ltalia. Antoiogia a cur;l di Fulvi:1 Vcrani. ltalo $\'t'\·o. Trieste 1990, str. 62) Prill). tudi: Carlo Schiffrer: Antifascista a Tries[e. Scritti editi e inediti 1944·1955. A cum di Elio Apih. Del Bianco editore. Udine 1996, Str. 27.

37Schiffrer: 1 .. :1 questione dnica ai confini orientali d'lralia ... , str. 199.

38 ^Ibid 39 Ibid, str. 200.

(13)

272 Somo Kristen' Trieste ali Trst ? Britonska ozemeljsko =

iski pisec ene izmed stirih prvih obseznejsih Illonografij 0 trzaskem vprasanju,40 na prelomu iz petclesetih v sestdeseta leta po oclgovor, ali so bib brit::mska ozemeljsk:l jallls(va kraJjevini Jugoslaviji pocbn:1, obrnil na nekclanjega pod.

preclscclnika jugoslov::mske kraljevske vbcle, elL Miho Kreka, ta pa mu je v pisl11L1 Z cine ]9. 5. 1960 z naslednjimi besec\ami zanikal njihov obstaj. »UrJdno niti Britanska Vlacl" niti G. Churchill nista nikoli obljubib, cia bomo po vojni clobili nase Primorje od ltalije. Zaradi plica sma stopili v vojno brez slehernih mednar- oclnih preclhodnih sporazul11ov. Ze Z:1 caSJ llasega postanka v.Jenlzalel1111 je nasa (jugoslovanska) vbd" na naso (slovensko) pobuclo izclab clekbracijo, po kateri je osvoboclitev vseh Siovencev cilj njene politikc. Ko smo prispeJi v London 50 n~l.Jn

cbni britanske vbde zJsebno sporocili, da bhko ujxlmo, cia bomo po vojni verjetno clobili od It::Iiije vse tisto, kar bhko .JlIgosi:lvija lIpraviceno zahtevJ ... " 41

Ace je de Miha Krek Bogebllll C. NOVJku leta 1960 clecidiLlno zanikal obstoj britallskih ozemeljskih jJmsrev, vse kaze, da v tem pogledu rllcii sam ni bil brez vseh clvomov. Iz nedavno natisnjene knjige clr. ):meza A. Arneza 0 Siovenski Ijlld- ski str:1nki (SLS) je namrec razvidno, cia se je

ze

nek:lj let zarem ravno v rej zvezi obrnil na clr. Mibna Gavrilovka. Nekebnji jllgoslov:lnski posbnik v Moskvi mll je v odgovorll ^Zcine 3. 3. 1964 potrclil, eb je preclstavnikll britanske vbde v Moskvi siru Stafforelu Crippsuleta 1941 preclbgal, naj Velika I3ritanija jllgoslovanski vstop v angleski tabor n:lgr~lc\i 5 trdnimi obljllbami gledc slovcnskih in hrvaskih ozemelj poel Italijo. Ze nekaj dni kasneje naj bi prispel Eclenov prist~lI1ek na predlog, ki naj bi ga GavriioviC po kllrirjll posbl tllC\i jllgoslovanskemu zunanjemu ministru de Aleksandru Cincar-MarkovicLl, roeb odgovora iz Beograda ni bilo. V pismu Kreku je Gavrilovic naeblje izrazil tlldi svoje osebno prepricanjc, cia koncni rezultat ne bi bil clrugacen niti v primerLt, ce bi jllgoslovanska kraljevska vbcla dobila pisne obljube in obveze.⁴²

* , *

40 OSI:Lk Hi so n;lpisalijankojeri,Je:Lll Baptiste Durol>elle in Oiego De C;ISlrO.

41 Cf.: Bogdan C. NO\·;Lk, Trit"ste. 1941-1954. l11c Ethnic Political. and lueologicLI Strllggle. TIle Unil·efSity or Chiclgo Pre~s. Chicago. I.onuon 1970. str. 130. Bo~d:1Il NOI·ak je Kreko\'o pi~1ll0 II angl6ki izdaji sl·oje knjige pren:dc! iz s!on::nscine \' angleikino z opolllbo, &1 slon:nski origina! hrani \' s\·oji poscsti. Nas prc\·od je z:l1orej Ie pribJizek KrekO\·elllll izvirniku. ki ;LV[orju ni na rnpolago.

42 Cf.: );lllez A. Arnet: SIS SIO\·enskt !jl1dsb s[r:mka/Slovenian people's party 1941-1945. Studi;! sIO\·enica.

Ljublj:ln:l-Washington 2002, str. 291-292. Dr. Janc? A. Arne1: je \' i~te!ll dell! po\'zel meli vsebino porotila dr.

j\liJana Gavrilovib 1·\:Idi z <.Ine 10. 12. 1941, tako kot si jo je \' dccembrl1 1941 \' Londollu z:Lheleiil msgr. Franc Gabrovst:k. Iz !cg:l porocila, n:lwdenega i.e \. GabrO\·..;kOI·cJll clnevnikll, ki g:l je lela 1997 pr;LI' t;lko retiigiral in izdal dr. jane? Amet. n:Lj bi bilo r:tZvidno, da naj bi Gavrilol'ic sirll S!arrordu CrippslL podal nasletilljo ponud- bo:-.Anglija lI:!j hi 5t: tal-;oj obl"<:,zaia. da Jugosl:l\·iji z:lgotOl"i I'se njcne !eritori:lIne zahtc\·c, to je Trsl. Gnrico, Heko, itd.; i;e bi Anglija to storib in sprejeb lako obl'eznost. bi potC!ll ~l:L Jugos\:lI'ija z Anglijo 'eez elm in slm· ...•

Tri dni kasneje. n:\\'aja Arnt!1. .• je Eden. angldki zunanji !Ilinister, ;!e st:ll'il t:ll-; prcdlog, a ni dobil pozitivneg;L odgovora od jLLgoslov:mske vlaue. ['redlog so l:Jvrnili Cinclr-Markovic, Cvctkovic in morda tudi kncz Pavlc, ne lb bi se pOSl"eto\·ali Z ost;llimi cbni vlade ali jih \"Saj obl·estiH 0 pred!ogu ... « (Arnel: SLS ... , str. 290; Isti:

G:Lbrovskov dnevnik. Msgr GabrO\·sek·s diary 1941-1945. Studi:L SIO\·enic:1. Ljublj;m:l-Washington D. c., 1977, str.

3;-37).

(14)

gpzprove in grodivo Ljubljono 200 1 sl. 38/39 273

Je::lIl Baptiste Duroselle, francoski cliplomatski zgodovinar mednarodneg:l sloves:l, je po drugi str~l.!1i v let:! 1966 izel:lnem, prav [:lko kbsicnem delu 0

trzaskem vprasanju, zgolj dopustil moznost, ela je do nekaksnega sporazuma meel britansko in jugoslovansko kraljevsko vlodo leta 1941 priSlo43 Ne povsem tocno je tudi zatrclil, cia je Diego De Castro leta 1952 v svojem delu 0 trzaskem vprasan- jLl to moznost zavrnil. Nadalje je navedel, cia naj bi po izjJvi jugoslovJl1skega posbnika v Moskvi in kasnejsega zunanjega ministr:1 v Titovi povojni vbdi, Stanoj:1 SimiC:1, lUeli voclitelj ),Libre France« general Charles de Gaulle v decembru 1944 obljubil podporo jugoslovanski prikljucitvi Trsta. Tocla to naj bi

ze

^molo^prej

()'lIn peu plus to(() storil tudi britanski poslanik v Moskvi, sir Stafford Cripps, ven- dar mnogo kasneje omenjeno obljubo zanikai.44 Jugoslovanski premier Dusan Simovic naj bi nadalje junija 1941 v govoru na londonskem radiu izjavil, ciJ je

"]ugosiJvija preje'" zagotovilo, cia si iahko prikljuCi ]ulijsko krajino v primeru ZJl1age",45 Ker ze ta trelitev, ki so jo za DlIroselleom ponavljali tudi drugi pisci,46 ni bilo tocl1a,47 je bilo se toliko teije razlozljivo Durosellovo pojasnilo, da mj bi bilo vprasanje s:1meg:1 Trsta po Simovicevi formubciji nekoliko bolj clvomljivo,48

* * *

43 Jean l3:!ptistc DurosdJe: I.e cOllnit dt: Trie:-,tt:, 1943-54, Editiolls de l'lnstitut de sociolo~ie de l'Uni\'t'r:-,ilc libre de Bruxelles, Bruxdlt's 1966, ~Ir. 145,

44 .Sir S{afford Cripps :1 ueml.:nti ce point. l1lais be:lllcoup pIllS r:u-u., [hiu.

45 Ibid, str. 146,

46 Prim,: Elio Apih: ]1:llia, fa:-,ci:.mo e alltifasci~mo ndla \'t'nezia Giulia (1918-1943), Ricerche ,~tori<:e. l.:tterza, Bari 1966, Sir, 392, Apih se je poleg rl.:g:l ~klicc\':d se na S:dn:minije\u pismo, obj;lVljeno \' casniku ~11 j\londo.- 15,8,1941 in njego\';l pism:1. n:Hisnjena julij;1 1961 \'.11 Ponte_ (X'VII, n, 7, SIr. 1010, 1015, 1018, 1033). Prim: Op.

cit., SIr, 391, f. 19, Se kasneje jc Z izrL'cnim sk!ice\':mjt'm na Apih:t podobno rrdirev z:lpisal CI:II.IS Gallerer: Jm K:lmpf gegen I{om, Bllerger, Minderheiten lind Autonomien in [talien, Europa Verlag, \,\Iien, Frankfurt, Zuerich 1968, str. 634,

47 5, K, Pavlowitch jt' po dnl~i str:llli opozoril, da hi zt:' S:UllO dejs\\'o, ua je Simovic ob i~ti prilotnosti spregov- orilludi 0 briranskih in amt'ri5kih garallcijah Z:I \'Spo:-,t;\\'ite\' Jugosb\'ijc, 1ll0rd;1 res lahko llsl\'ariio \'Iis, da naj bi te garancijt' pokrivalt' ludi ozemdjske Z:II1It'\'e, (Cf,: S\e\':ln K. P;I\·loWIICh: i\lolllcilo Nincic :md Ihe European Policy of {hI.: Yugoslav Govel'l1l1lent in Exile, 1941-1943: II. SIa\'onic ;IIlU East European Heview, Vol. 62, No, 4, oktober 1984, str. 531-531), Vsebknr je SilllO\'ic l~ nekaj odsl:I\'kov po omembi Istr~, Trste, Gorice in Zaura izjavil wdi slede6:: OVt:C S:lCla cnglesk:1 dada dab n:1I11 je S\'t!carm pis menu iZj:1VU: cia 5\'e pokl1Saje c~p:mja

Jl1goslaviJc i :-,va slicna akta smatra m:v;lzeCiIl1 i nist:lvnill1, isticuCi pri tome s\·oje osebje duboke indign:\cije prelll:t bestidnom pokusaju r:\Zp:lfcavanja teri(orije Jugosla\'ijc i podvrgavanja njenih djelov:\ (udjinskoj vlas!i.

Sa zadovoljs(\'om primili SJllO i slicne iZj:lVt;! merod;lvnih zV;lllicnih prcIst:lvnika Sjed. Americkih Drt:lVa O"::lk\'o odlucno i j:lsno drtanje moenill demokr:l1skih sib Kraljevska \'bel:! duboko ceni i u njilll;\ vidi dr;\glr cent! z:\!ogu Z:\ potpuno vaspostavljanje i o:-,[\'arenje n:ljlepse ])uducnosliJugosl:!vije,. (Prim.: Slutbene novine Kraljevine Jugoslavije. London 19.8. 1941, str. 15),

48 "I.e cas de Trieste, d'apres les lermes de SimO\'ic, clailllil pel.! plus dotlteux.," Ibid, J. B, Duroselle je kOI vir Z;l 5\'ojo navedbo citiral leta 1945 nati~njeni iralijanski prevod Salverninijevc in La Pianove knjige _1.:1 Sorte l)'[t:lli:lo, ki je prvic iziil:! [CIa 1943 \. New Yorku, 2al v [em dell! ni !l1ogote n:ljti st:Lvk:l, s kate rim bi bilo zapisano kaj !aksnega, S lem ni receno, da Sall·cmini (roilve, ki IllU jo je pripisal DlifOse][e, ne bi z:lpis:l! kje drugje; den- irno v z:lsebni korespondenci s prij:ndji in sodebl'ci, Simovic naj bi v svojem go\'onl po londonskem radiu nar- aVllost deja!. cia mu je britansk:L \'1:JO:1 pismeno zagOiovil:t ("g:tr:tnliIO per iscritto~) \'S:\ ozemlj:l, na katerih zi\'e jugos!o\':U1ski prebiv;llci in v Il.:j Z\'eZi n:lvedel Gorico, Trsl in Istl'o, je zapis:l! S:ll\'(:mini v pismu z dne 17, 1. 1945 prijaleljem B:luerju, Com:mdinijll in Lussuju, Cf,: G:lcr:Lllo S:tl\'emini: Lenere d:lll'Americ:I 19-14/1946, Editore LaterZ;l, B:lri 1967, str.62-63,

(15)

274 Somo Kri5ten: Trieste ali Trs! ? Brilonsko ozemeljsko '""-

Oa je jugoslJvija resnicno prejei::I z::tgo£Ovilo glecle Trst3, naj bi bila po DUfosellovi naveclbi fueli sr::disce britanskega diplomat;) sir;) Fitzroy;] MJc1eana, s kate rim naj bi Tito ob vee priloznostih govoril 0 svojih boclocih ozemeljskih zahtevah.⁴⁹Sorbonski profesor, ki je ze SimoviCu v lIsta palazi! nekaj, cesar ta sploh ni izrekel, tueli za to, siru Fitzroyu pripisJJ10 ([ciitev, ni naveclel nikakrsnega vir:J.. Ob tern PJ bi se bhko te tedaj skliceva! na MJcleanovo biografijo josipa Broza Tita ("Disputed Barricade. The Life and Times of Josip Broz:nto, Marshall of jugosbvi::t."), 113tisnjeno v drugi po!ovici petclesetih let. Britanski diplomat in nekcbnji osebni zJupnik \\finstol1a Churchilb., v zaclnjih clveh letih vojne zadolzen za stike s Titom in partizanskim glavnim stabom, je n:1mrec v njej zatrelil, da je brital1ska vbela v casu vojne v razgovorih z jugoslovansko kraljevsko vbelo jasno in oelkrito (,fr:1nkly~) pokazala svojo naklonjenost do jugoslovanske zahreve po Trstu in obcbjajocih ozelllijih. Tueli Illed fJzlicnimi izmenjavJllli mnenj, ki jih imeb v tej zvezi s Titom v letu 1944, naj bi vbela Njegovcg3 Velicanstva nikoli ne nakazala, da jugoslovanski zahtevi po Trstu nasprotuje. Scle kasneje, pod vplivom spremenjenih okoliscin, naj bi sprcmenila svoje stalisce v vprasanju Trsta.

Ustrezni, ze leta 1957 objavljeni odlomek iz lvL:tcleanove knjige, se je gbsil lakole: »Oelkar je Tito priseJ na obbst, ni staril nic taksnega, k:1r bi ugajalo javnos- Ii na zahodu. Spom111 na njegovo pogllmno bojevanje zoper skupnegJ sovraznika so klllalu zasencile njegove brczobzirne toUlit:Hne tcncience, ki jih je pokazal v svojem rJvnanju in vedno bolj jasni znaki, cb je bi! in ostal v prvi vrsti sovjelski agent. Predvsem s tega zorneg:1 kot:1 so vbde zahodnih sil obravnavale problem Trsta, ko se je pricelo razpravljati 0 njem na mirovni konferenci v Parizu leta 1946. V razgovorih Z jllgoslovansko kraljevsko vbelo je britanska vbda v casu voine jasno pok:1z:1b svojo naklonjenost do jllgoslovanske zahteve po Trstu in obcbjajoCih ozemljih. Tudi med razlicnimi izmenjavami mnenj, ki jih imela v tej zvczi 5 Titom v letu 1944, britanska vbela ni nikoli nakaz:lIa, cia tei zahtevi naspro- {uje. Po etnografskem kriteriju so mogli .!ugoslovani svoje zahteve lltemeljevati vsaj taka dobro kot italijani. Tada ]ugoslovani so bili med vojno zavezniki Velike Britanije, mecitem, ko so bili rtalijani njeni nasprotniki.

Sele risto, cia cesar je prislo kasneje, je privedlo do spremembe britanskega in

~1I11eriskega (sic!) st:llisca. Titov poskus, z zJsedbo Trsta prehiteti oclloCitve mirovne kanference, ceprav morda razumljiv z jugaslavanskeg:1 zorneg;J kota, ni bil ravno pomirjujoc. Drllgic, dokazi 0 agresivnih tendencah Sovjelske zveze in Titovi podrejenosti sovjetski vlaeli so se hitro mnozili in kmalll prcpricali zahodne sile, da bi bilo Trst prepllstiti Titll enako obclarovaniu bodocega nasprotnika.

• • •

49DufOseHe: Ibid.