• Rezultati Niso Bili Najdeni

View of “Europe” and the First Crusade

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "View of “Europe” and the First Crusade"

Copied!
14
0
0

Celotno besedilo

(1)

»EVROPA« IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA

To m a ž Ma stnak

V virih, p o v ez an ih s križarskim i v o jn am i,1 naj bi zam an iskali im e E vropa.2 K ot b o m pok azal v p rič u jo č e m prispevku, to m n e n je n e drži. R e s je m o rd a nek aj d ru g e g a : d a j e p ro ti k o n c u 11. stol. ra b a » političneg a p o jm a Evrope«

p o sta la izjem n o re d k a in j o j e n ajti skoraj sam o še v » histo ričn ih povezavah«.3 V e n d a r j e to res le, če p riv zam em o , d a j e »Evropa« v p rejšnjih dveh stoletjih - še zlasti v k a ro lin šk e m o b d o b ju - d ejan sk o n a sto p ala k o t » p olitičen pojem «.

T a k šn o ra zu m ev an je zg o d o v in e im e n a ali, ožje, p o jm a E vropa p a je zam e vsaj vprašljivo. V prašljivo j e tak o zvajanje zgodovine u p o ra b e im e n a E vropa n a fran k o v sk o ra b o teg a im e n a k o t in te rp re tira n je »frankovskega p o jm a Evro­

pe« k o t p o litič n e g a p o jm a .4 Če isti zgodovinar, ki vidi v i l . stol. m rk (poli- 1 Pri citiranju u p o rab ljam naslednje kratice:

CCSL Corpus christianorum. Series latina, Brepols, T u rn h o lt, 1953-;

M GH M onum enta Germaniae Historica:

Dipl. Karol. D iplom atum Karolinorum tomus Ldl Libelli de lite imperatorum et pontificum SS Scriptores (in folio)

SS rer. G erm . Scriptores rerum Germanicarum in usum scliolarum seperatim editi SS rer. Merov. Scriptores rerum Merovingicarum;

PL Patrologiae latinae cursus completus, ur. J.-P. Migne, Pariz, 1844-64;

RHC Occ. Recueil des historiens des croisades: Historiens occidentaux, lA cadem ie royale des inscriptions et belles-lettres, Pariz, 1844-95;

RIS Rerum italicarum scriptores, nova revidirana, razširjena in popravljena izd., ur. G. C arducci, V. Fiorini, P. Fedele, 1900-;

R. S. Rerum B ritannicarum M edii Aevi Scriptores (Rolls Series), G reat Bri­

tain Public R ecord Office, L ondon 1858-1911.

2 M an fred F u h rm a n n , Alexander von Roes: E in Wegbereiter des Europagedankens? (H eidel­

berg: W inter, 1994), 35.

3 J ü rg e n F ischer, Oriens - Occidens - Europa: Begriff u n d Gedanke »Europa« in der späten A n tike u n d im frü h e n M ittelalter (W iesbaden: Franz Steiner, 1957), 115. V uvodu govori F ischer p re p ro sto o za to n u » u p o rab e pojm a« Evropa v i l . stol. Ibid., 5.

4 Gl. T om až M astnak, »K arolinška ‘E vropa’? Prispevek k zgodovini evropske ideje«, Filo­

zofski vestnik 21 (2000), št. 1.

123

(2)

To m a ž Mastna k

tičn eg a) pojm a E vrope, piše, d a ra z m e re v tistem sto le tju niso n iti n ajm an j vplivale n a p o m e n pojm a, ki d a j e »životaril« n a p re j p re d v se m k o t im e e n e g a o d tre h delov sveta in k o t e le m e n t le g e n d e o J a f e tu /1 to vsek ako r nek aj pove o tem , kakšno rab o »Evrope« so o d p re d h o d n ik o v prevzeli pisci 11. s to le ÿ a in, n e n az ad n je, k ro n isti in p ro p a g a n d isti k rižarsk ih vojn.

A lije pojem E vrope v 11. stol., o k ro n a n e m z o rg a n iz ira n je m p rv eg a k rižar­

skega p o h o d a , res začel »životariti«? Število o m e m b »Evrope« v v irih iz tistega časa gotovo n i d ra m a tič n o m anjše o d n a s to p a n ja te b ese d e v virih iz p re jšn jih dveh stoletij. R azlik aje v tem , d a so k aro lin šk i in o to n sk i pisci b e se d o E v ro p a včasih poskušali navezati n a m o g o č n o cesarsk o o b last, n jiho vi n a sle d n ik i p a so to navado n ajp o zn e je sredi 11. stol. o p u stili. N e b re z razlogov. Prvo sto letje d ru g e g a tisocleÿa je bilo p re lo m n ic a v z a h o d n i zgodovini. In p ri v seh z g o d o ­ vinskih p re lo m ih , k ak o r koli že se j i h m istificira, g re za re d istrib u c ijo in p re ­ stru k tu rira n je m oči in oblasti. E d e n o d vidikov teg a p re s tr u k tu r ir a n ja j e bilo oblikovanje pap eške m o n a rh ije , p o v ez an o z zlo m o m cesarstva k o t v rh o v n e oblasti v k rščanskem svetu.(’ Ce g lo b o k e d ru ž b e n e , p o litič n e te r id e jn e in d u ­ hovne sp re m e m b e niso vplivale n a z a te č e n e p o m e n e p o jm a E v ro pe, j e b ilo tem u tak o zato, k e r so proizvedle p re d sta v e, ki so »Evropo« k o t p o je m , v k a te ­ rem vsaj za nazaj lahko vidim o p o te n c ia ln e g a n o silca k o lek tiv n e id e n tite te , o d rin ile n a o b ro b je. M ed tem i p re d sta v am i, ki so opisovale e n o tn o s t z a h o d ­ n ih kristjanov, j e bila k lju čn a kristjanstvo, christianitas. Ker sta o b lik o v an je in uveljavitev teg a p o jm a n ajtesn e je p o v ez an a z v z p o n o m p ap e šk e m o n a rh ije in o rg a n iz iran jem prve križarske v ojn e k o t vojne, k i j o vodi p ap e šk i m o n a r h ,7 lah k o prav v ključnosti christianitas} vid im o razlo g za re la tiv n o m a rg in a ln o s t, n e p a o d so tn o st, ra b e »Evrope« v križarski lite ra tu ri.

P re d e n se lo tim predstavitve n a s to p a n ja b e se d e E v ro p a v lite ra tu ri, po v e­

zani s križarskim i vojnam i, b o m n a k ra tk o orisal, kak o s o j o u p o ra b lja li v i l . 5 Fischer, op. cit., 115.

° Gl. Tom až M astnak, Kristjanstvo in m uslim ani (Ljubljana: ZPS, 1996), 3. pogl.

7 Gl. ibid., 62 sq.

8 Fischer, op. cit., 115, n asprotno trdi, d a s e je šele z »aziatskimi grožnjam i«, ki s o jih predstavljali M ongoli in Turki, »skupaj s ‘ch ristian itas’ p re b u d ila tudi ‘E v ro p a’.« T o sta­

lišče je n eutem eljeno ne le zato, ker sta bila »christianitas« in »Evropa« izključujoča se, prej kot drug z drugim povezana, pojm a, tem več tu d i zato, k er so n a papeškem dvoru in tudi drugje na M ongole sprva gledali kot n a p o te n c ia ln e zaveznike v boju p ro ti m uslim a­

nom , in ne kot na grožnjo. Gl. Sylvia Schein, » Gesta Dei per M ongoles 1300: T h e G enesis of a Non-event«, English Historical Review 94 (1973), št. 373; Karl-Ernst L u p p ria n , Die Bezie­

hungen der Päpste zu islamischen u n d mongolischen Herrschern im 13. Jahrhundert a n h a n d ihres Briefwechsels (C ittàdel V aticano: B iblioteca A postolica V aticana, 1981). F rančiškan Viljem iz R u b ru ck a je v poročilu o svoji misiji k m o ngolskem u k anu om enil, d a j e D on (Tanais) meja m ed Azijo in Evropo. The fourney o f W illiam o f Rubruck XII, v M ission to Asia, ur. Ch.

Dawson (T oronto: University o f T o ro n to Press v sodelovanju z M edieval A cadem y o f A m e­

rica, 1992), 112. Sicer se Evropa v virih, zb ran ih v tej knjigi, n e pojavlja.

(3)

stol. p r e d ce rk v en im s h o d o m v C le rm o n tu leta 1095, n a k a te re m j e p ap ež U rb a n II. pozval z a h o d n e k ristjan e n a prvi križarski p o h o d .

1. »Evropa« v enajstem stoletju

V u v o d u sem n av e d el m n e n je , d a so v 11. stol. b esed o E v ro pa u p o ra b lja li p re d v se m k o t z e m ljep isn o o zn a k o in v k o n tek stu le g e n d e o J a fe tu . S to o c e n o se lah k o strin jam o . »Evropo« j e v ra z p re d a n ju biblične genealogije, ko j e prišel d o N o e to v ih sinov, o m e n il, d e n im o , o p a t H u g o iz Flavign)ja v svoji Kroniki, ki j o j e začel pisati v za d n je m d e se tle tju 11. stol.'1 K ot en e g a od delov trip a rtitn e ­ ga sveta so »Evropo« o m e n ja li v različn ih k ontekstih. K ronika iz St. V aasta pri A rrasu , v e rje tn o iz 11. stol., citira J o r d a n a (ki s e je skliceval n a O rozija, ta pa n a »naše p re d n ik e « ) in navaja m n e n je starih kozm ografov, ki so zem ljo, n a tre h s tra n e h o b k ro ž e n o z O c e a n o m , razdelili n a tri d ele in jih im enovali Evro­

pa, A zija in A frik a.10 N a iste vire se sklicuje tudi Zgodovina Normanov V iljem a iz J u m iè g e a .11 V Drugem življenju sv. Makarija, ki g a j e 1076 spisal m e n ih iz St.

B avona, j e trid e ln i svet o m e n je n , k o je govor o n e k d a n je m razcvetu v e re .12 V prve čase krščanstva j e o m e m b o » treh delov sveta, n am re č Azije in E vrope in A frike«, v svojem glavnem d e lu (k a te reg a p ripov ed j e segla d o leta 1087) posta-

»Noe g e n u it Ia p h e t q ui dilatavit term in o s suos in Europa, Sem in Asia, Cham in Affri- ca.« Chronicon H ugonis m onachi Virdunensis et Divionensis, abbatis Flaviniacensis, aba. 1-1102 I (M GH SS 8, 313-4). T o je e d in a kazalka za »Evropo« v Indices MGH. O piscu in njegovi kroniki gl. W ilhelm W atten b ach , Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter bis zur M itte des dreizehnten Jahrhunderts, 2 zv. (Berlin: W ilhelm Hertz, 1893-94), 2: 135-6; Max M anitius, Geschichte der lateinischen L iteratur des Mittelalters, 3. zv. (M ünchen: Beck, 1973-76), 3: 512 sq.

10 Chronicon Vedastinum (M GH SS 13, 679); cf. Jo rd an es, The Gothic History Geografski uvod I, prev. in ur. Ch. Ch. M ierow (P rinceton, N.J.: P rinceton University Press, 1915), 52; P aulus O rosius, The Seven Books o f History against the Pagans 1, ii, prev. R. J. D eferrari, T h e F athers o f th e C hurch 50 (W ashington: T he Catholic University of A m erica Press,

1964), 7. Gl. W a tten b ach , op. cit., 1: 298.

11 G uillaum e d e ju m iè g e Gesta N orm annorum d u cu m l, ii, ur. J. Marx (R ouen: A. Lestrin- gant, in Pariz: A uguste P icard, 1914), 199; cf. Histoire des Normands, Collection des m ém oi­

res relatifs à l ’histoire de F rance, zv. 29, ur. M. Guizot (Pariz: J.-L.-J. Briere librairie, 1825), 7; in k ritičn o izd, The Gesta N orm annorum D ucum o f William Jumièges, Orderic Vitalis, and Robert Torigni, ur. E. M. C. van H outs, 2 zv. (Oxford: C larendon, 1992-95), 1: 10-2. Gre za interp o lacijo R o b e rta T orignija, p rio rja v Becu, k ije Viljemovo Zgodovino (napisano ver­

je tn o v letih 1070-71) dopolnjeval v 40. letih 12. stol. V danem prim eru s e je in te rp o lato r sklical n a A vguština te r citiral De civitate Dei XVI,xvii. Sam Viljem v om em bi legende o N oetovih sinovih ni o m enjal »Evrope«. Gesta Norm annorum d u cu m l, iii.

12 » [...] ex m em bris Christi u b iq u e te rra ru m preclare floruit religio ecclesiarum , floruit E u ro p a et la titu d o Affricae, flo ru it Asya et nobilitas Syriae [...].« Ex Vita S. M acharii altera P rologus (M GH SS 15, 616). Gl. W attenbach, op. cit., 1: 386.

125

(4)

To m a ž Mastna k

vil tu d i L andolfo S e n io re .,!i T u d i p ri m e n ih u L a n tb e rtu iz D e u tz a je p rip o v e d o ču d e ž ih köln sk eg a n adškofa H e rib e rta (im e n o v a n e g a p o d O to n o m III.) p o v ezan a z apostolskim i časi in staro h a g io g ra fijo .14

K o je »Evropa« n a sto p a la skupaj z Azijo in A friko, n a m e n piscev n i bil govoriti o Evropi: opisovali so »ves svet«, orbis terrae. K ot n a sa m o sto jn o c e lin o so n a E vropo gledali, ko so, d e n im o , pisali o p re selje v an ju ljudstev. A d a m iz B re m n a j e tako v Gesta Hammaburgensis (d e lu , ki ga j e pisal sre d i 70. le t 11.

stol.) razložil, k ako so se ljudstva, ki so živela v v d e ž e la h v z h o d n o o d L ab e , ra z k ro p ila p o vsej Evropi in A friki,ir’ k ro n is t iz St. V aasta p a j e (v g lav n em sklicujoč se n a Jo rd a n a ) p o ro č al o p r e h o d u G otov iz azijskih d ež el »v E vro­

p o « .10 Dlje v zgodovino j e segel pisec Čudežev sv. Genulfa (o k ro g le ta 1050), ko j e o m e n il, kako so m eščani T ro je d e lo m a p o d E n ejev im in d e lo m a p o d A n te­

n orjevim vodstvom zapustili m esto in zbežali »iz Azije v E v ro p o « .17 T u in tam je bila Evropa k o t celina d eležn a n ek o lik o p o d ro b n e jš ih opisov. A dam iz B rem ­ n a j e n a p rim e r citiral B edo Č astitljivega, k i j e svojčas o m e n ja l »tri največje d ele E vrope«.18 R ed ak to r Zgodovine Normanov V iljem a iz ju m iè g e a , ki s e j e sicer lotil tega d ela sredi 12. stol., j e op isal, k ak o j e E vrop a, k i j o p re p re d a jo številne reke, razd eljen a n a m n o g e p ro v in ce, m e d k a te rim i j e najv ečja G er- m a n ija 1'-’ - opis, k ij e skoraj id e n tič e n s tistim iz Zgodovine Normanov D u d a iz St. Q u e n tin a iz prvih le t 11. stol.20

Bolj ko t vsaj p rib ližn o jasno z a m e je n a c e lin a j e b ila »Evropa« o z n a k a za obsežn o ozem lje, n a k atereg a so se v tistih časih sklicevali, ko so h o te li p o u d a ­ riti m o č k akega vladarja, velik u g le d k a k e g a svetega m o ža ali vpliv kak e in sti­

tucije. T a b ese d a j e b ila prej a trib u t tak šn ih ali d ru g a č n ih veličin k o t sa m o ­ sto jn a velikost. Že o m e n je n i D u d o iz St. Q u e n tin a je , d e n im o , pisal, d a s e j e glas o d o b ro ti njegovega zavetnika, n o rm a n s k e g a vojvode R ih a rd a I., širil »po d o lg em in počez po vsej E vropi«.21 M e n ih iz S eck in g en a , k i j e n a za č e tk u 11.

1:1 Mediolanensis historiae libri FV 1,13 (RIS 4.2, 22). Gl. W a tten b ach , op. cit., 2: 242.

14 M iracula S. Heriberti. »Asia, E u ro p a et Affrica« so o m e n je n e v 20. razdelku (M G H SS 15, 1255). Gl. W attenbach, op. cit., 2: 136-7; M anitius, op. cit., 2: 365.

15 Hamburgische Kirchengeschichtel,m, ur. B. S ch m eid ler (M GH SS rer. G erm . 2, 81).

111 Chronicon Vedastinum (MGH SS 13, 680).

17 E x miraculis S. G enulfi3 (MGH SS 15, 1205).

18 HamburgischeKirchengeschichtell,xxiii (1. c., 6 ). Za B edo so bili »trije največji deli Evro­

pe« G erm anija, Galija in Španija. The Ecclesiastical History o f the English People 1,1 (v Opera historica/Historical Writings, prev. J. A. King, 2 zv., T h e L oeb Classical Library, [L ondon:

William H einem ann, in New York: a n d G. P. P u tn a m ’s Sons, 1930], 1: 10).

1!l G uillaum e d e ju m iè g e , Gesta N orm annorum d u c u m l, ii (M arxova izd., 200).

m D udo iz St. Q uentina, History o f the Norm ans 1,1, prev. in ur. E. C hristiansen (W ood- bridge: T h eB oydell Press, 1998), 15. Gl. M astnak, »K arolinška ‘E v ro p a’?«, 23.

21 History of the Normans IV,100 (1. c., 147). O kontekstu D udove hvale R ih ard a I. gl. B ernd Schneidm üller, N O M E N PATRIAE: Die Entstehung Frankreichs in der politisch-geographischen

Terminologie, 10.-13. Jahrhundert (Sigm aringen: Ja n T ho rb eck e Verlag, 1987), 72 sq.

(5)

stol. spisal Življenje Fridolina, j e hvalil sam ostan v S an k t G allenu k o t vir m o d ro ­ sti, ki se razliva po »skoraj vseh p ro v in ca h E vrope«.22 V Življenju sv. Wolfganga, ki g a je p r e d leto m 1062 n apisal O tlo h iz St. E m m eram a, s e je svetost sv. O dolri- k a širila »po vsej E vropi«.23 A n a li kraljestva Irske so za leto 1040 zabeležili sm rt a n a h o r e ta C o rc ra n a C le ire a c h a , » k ije bil, kar se tiče p o b o žn o sti in m o drosti, glava z a h o d a E vrop e«.24 Š kof D o m h n a ll U a h E n n i, k ije u m rl leta 1098,j e bil

»glava m o d ro sti in p o b o ž n o sti v G aeidhilu«, o b e n e m p a »vrelo ljubezni zaho ­ d a E vro p e« .2:’ V zabeležki o njegovi sm rti v Ulstrskih analih so se D o m h n alla s p o m in ja li k o t » p le m e n ite g a škofa z a h o d a Evrope in vrelca sočutja n a tem sve­

tu«.20 Isti letopisi so zabeležili, d a j e M ugrD n ua M orghair, »glavni lekcionar A rd M ache in cele z a h o d n e Evrope«, leta 1102 »srečno sklenil svoje življenje«.27 O b takih hvalnicah, ki so E vropo opisovale ko t »področje dejavnosti svetih m ož«,28 j e p ri A d am u iz B re m n a n ekoliko n en a v ad n o p re b rati, d a je bilo naj­

večje m esto E vrope n ekatoliško — J u m n e : p olm itično m esto n a kraju, kjer se je O d ra izlivala v Baltiško m o rje, v k a te re m so živeli »Grki in barb ari« .211

Z anim iveje o d take n e p o litič n e zgodovine p olitičnega po jm a, k a rje »Evro­

pa« d a n e s, j e p o g le d a ti p o litič n o zgodovino tak ra t n e p o litič n e g a p ojm a Evro­

pe. V m islih im am povezave »Evrope« s cesarstvom . V prvih desetletjih 11.

stol. naj bi ra b o b e se d e E v ro p a n a m re č zadnjič n e p o s re d n o navdihovale ka­

ro lin šk e navezave te b e se d e n a frankovsko kraljestvo ali cesarstvo.30 Pri tem g re n ajp re j za tiste p rim e re , v k a te rih j e b ila b ese d a Evropa v p eta v sp o m in ja­

n je n a sta re m o g o č n e k a ro lin šk e cesarje. Pisec Čudežev sv. G enulfaje prikazal K arla V elikeg a k o t p o b o ž n e g a in k re p o stn e g a vladarja, zaslužnega za širjenje k ato lišk e vere, k i j e bil trd , k o j e bil svoje vojne, svojim kraljestvom in cesars­

tvom p a j e vladal s p ravičnostjo. Z ato so velikega cesarja spoštovali in častili

22 B a l t h e r Vita Fridolini confessons Seckingensis 1 (M G H SS r e r. M e ro v . 3, 3 5 4 ).

2:1 Othloni Vita Sancti Wolfliangi episcopi 11 (M G H SS 4, 5 3 0 ). O n a s t a n k u te g a d e la gl.

W a t t e n b a c h , o p . c it., 2: 6 6; M a n itiu s , o p . c it., 2: 95-6.

24 The Annals o f the Kingdom o f Ireland from the Earliest Times to the Year 1616 by the Four Masters, 3. izd . ( D u b lin : D e B u r c a R a re B o o k s, 1 9 9 0 ), 2: 8 3 9 . Occidaentalis > occidentalis Europa n a s t o p a t u d i v Chronicon Vedastinum (M G H SS 13, 6 8 2 ), č e p r a v je p o m e n p o jm a tu d r u g a č e n k o t v irs k ih v irih .

25 The Annals o f the Kingdom of Ireland, 2: 9 5 7 .

211 The Annals o f Ulster (to A. D. 1131), u r . S. M a c A irt in G. N io c a ill (D u b lin : D u b lin I n s t i t u t e o f A d v a n c e d S tu d ie s , 1 9 8 3 ), 3 5 3 . (Š k o fo v o im e j e tu tr a n s k r ib i r a n o k o t D o m n a ll o a E n n a .)

27 I b id ., 5 4 1 .

28 F is c h e r , o p . c it., 113.

20 Hamburgische Kirchengeschichte II,x x ii (1. c., 7 9 ). O A d a m u k o t g e o g r a f u gl. C. R ay­

m o n d B e a z le y , The Dawn o f Modem Geography, 3 zv. ( L o n d o n : J o h n M u rra y , 1 8 9 7 -1 9 0 6 ), 2:

5 1 4 sq .

811 F is c h e r , o p . c it., 107 sq.

1 2 7

(6)

To m a ž Ma stna k

jeru z alem sk i p a tria rh , perzijski »kralj« in »vsi k ralji E v ro p e « .31 K do so bili ti

»kralji Evrope«, ni povsem ja sn o ; p o m e m b n o je , d a j e p rav slavljenje K arla V elikega pisca n ap e lja lo k u p o ra b i b e se d e E v ro p a.32 K o je A d a m iz B re m n a pisal o p re te či vojni m ed K arlom V elikim in D anci, j e o pisal K arla k o t cesarja, ki s ije » p o d re d il vsa kraljestva E v ro p e« .33 Veliki anali iz Altaicha, ki so n ajv er­

je tn e je tu d i bili n ap isan i sredi 70. le t 11. stol., v vpisu za le to 974 p o ro č a jo , d a sta vojvoda H e n rik Bavarski in freisinški šk o f A b ra a m z B oleslavom Č eškim in M ieszkom I. Poljskim skovala z a ro to p ro ti ce sarju O to n u . Č e bi se bil n jih o v n a č rt u resn ičil in bi bilo »cesarjevo kraljestvo« ra z ru še n o , b i b ila »skoraj vsa E vropa p re v ara n a in u n ič e n a « .34 V Vita Reginswindis j e »Evropa« n a s to p a la k o t p o d ro č je p o d vladavino cesarja L udvika P o b o ž n e g a .35 K ron ist, k i j e v 12.

stol. p o n a re d il d arovnico K arla V elikega, n a n a ša jo č o se n a s a m o sta n St. Vi- cenzo v V o ltu rn u , j e položil v cesarjeve ro k e (c e s a rja je im en o v al C aro lu s R o­

m an u s) »žezlo cele E vrope«.31’

»Evropa« p a j e p rilo ž n o stn o n a s to p a la tu d i v povezavi s cesarji, ki so bili 11. stol. veliko bliže, če že niso vladali v tistih časih. A n a li iz Quedlinburga so zabeležili, da sta bila n a p ra zn o v an ju V elike n o či, ki sta ga le ta 991 p rip ra v ila cesarica T e o fa n a in n jen sin O to n III., m e d » d ru g im i v o d iln im i m o žm i Evro­

pe«, ki so se zbrali, d a bi izkazali d o lž n o čast cesarski veličini (in svoje p o k lo ­ ne p o d k re p ili z d ra g o cen im i d a rili), p ris o tn a tu d i m ejn i g ro f H u g o iz T o sk a­

ne in dux Sdavonicus M ieszko (b o d o č i kralj P o ljsk e ).37 C esarja H e n rik a II.

prazn o v an je Velike n o či trid e se t le t p o z n e je j e o p isa n o z bolj ali m an j e n a k i­

m i b esedam i. Zanim ivo p a je , d a leto p isec, k o j e v tej zabeležki o m e n il Evro­

po, ni m ogel p rik riti d o lo č e n e nego to v o sti. K o je ce sar p risp e l v M erse b u rg ,

31 Ex miraculis S. Genulfi 5 (M G H SS 15, 1 2 0 6 ).

32 Cf. F is c h e r, o p . c it., 113-4.

33 Hamburgische KirchengeschichteI,xvi (I. c., 1 9 ). A d a m o v a » r e g n a E u r o p a e « s e v e d a n is o b ila » k ra ljes tv o E v ro p e « , o k a t e r e m j e p isa l C a th m ilf . G l. M a s tn a k , » K a r o lin š k a ‘E v r o p a ’?«, 10 o p . 16.

34 »[■■•] p e n e t o t a E u r o p a d e s t it u t a a tq u e d e l e t a e ss e t.« Annales Altahenses maiores, 2.

izd ., u r. W . G ie s e b r e c h t in E. O e f e le ( M G H SS r e r . G e r m . 4, 1 2 ). O d a t u m u n a s t a n k a te h le to p is o v gl. L u d w ig W e ila n d , » E in le itu n g « k n je g o v e m u p r e v o d u (Die größeren Jahrbücher von Altaich [L eip zig : V e rla g d e r D y k s c h e n B u c h h a n d l u n g , 1 8 9 3 ], x ) , ki p o l e m i z i r a z G ie- s e b r e c h t o m in O e f e le je m .

35 Ex Vita Reginswindis (M G H SS 15, 3 5 9 ) . D a t u m n a s ta n k a : W a t t e n b a c h , o p . c it., 1: 2 9 0 , g a p o s ta v lja v 12. sto l.; v r e v id ir a n i izd. is te g a d e la ( W ilh e lm W a t t e n b a c h in W ilh e lm L evi- s o n , Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter: Vorzeit und Karolinger, r e v id ir a l H . L ö w e [W e im a r: H e r m a n n B ö h la u s N a c h f o lg e r , 1 9 5 2 -9 0 ], 7 3 5 ) , j e g o v o r o l 2 . / 1 3 . s to l.; F is c h e r , o p . c it., 1 1 4 , p a s o d i, d a j e d e lo n a s ta lo v i l . s to l.

3,1 M G H D ip l. K a ro l., št. 3 1 5 , str. 4 7 5 ; cf. o p . k št. 2 2 7 , s tr. 30 7 ; in št. 3 1 7 , s tr. 4 7 9 .

37 Annales Quedlinburgenses a. 991 (M G H SS 3, 6 8 ); cf. v p is z a a. 9 9 6 ( ib id ., 7 3 ) . O te h a n a lih gl. W a tte n b a c h , o p . c it., 1: 3 4 0 sq .

(7)

so »hiteli ђ а vsi, če naj tak o re č e m o , prvaki Evrope«, prav tako p a o d p o slan ci

»različn ih ljudstev« z vseh stran i, d a bi H e n rik u izkazali p o d lo žn o st.38 V resn i­

ci j e tu vse p re j k o t ja s n o , k d o so bili Europae primis, za povrh p o m ešan i še s h u d o n e d o lo č n im i p re d sta v n ik i d ru g ih ljudstev, to d a p o klon iti so se prišli ce sarju . U staviti se velja tu d i p ri b e se d a h , s k aterim i so Anali iz Quedlinburga opisali, kak o s e je ce sar H e n rik II. n a h itro u m ak n il iz Italije v N em čijo, d a bi ub ež al kugi, k i j e iz b ru h n ila n a ju ž n i strani Alp. Kljub tem u, d a s e j e cesar podvizal, j e b ila n jegova vojska zdesetk an a, tako d a se je p o d božjo zaščito prib ližal d o m u le z m aloštevilnim i vojaki - če n e štejem o tistih, ki m u jih je

»m ati E vropa« p o slala n a p r o ti.:w J a s n o je , d a je ta mater Europa tukaj nem ško cesarstvo.40 (K olikor vem , j e E v ropa po stala zares »naša sk u p n a m ati« šele z L o u iso m Le R oyem , sre d i 16. s to l.)41 Ni p a bilo v e d n o tako. V zabeležki, ki so jo ti isti leto p isi prevzeli iz Analov iz Hildesheima, je bila »Evropa« širša od N em čije: tu j e govor o veliki lak o ti in u m ira n ju , ki sta leta 862 p riza d ela »Ger- m a n ijo in d ru g e d e le E vrope«.42 K akor koli že, napis n a njegovem cesarskem o g rin ja lu j e H e n rik a II. im en o v al »kras Evrope«, decus Europae

,4S

e n a tako im e n o v a n ih Carmina Cantabrigiensia, ki opeva n em šk e cesarje m e d leti 950 in 1050, p a j e o bžalovala njegovo s m rt k o t obglavljenje Evrope: »P loret h u n c E u ro p a iam d e c a p ita ta .« 44

T e b e se d e naj bi b ile e p ita f n e le cesarju H e n rik u II., m arveč tu d i fran- kovsko-saški - g erm a n sk i - Evropi: »H enrikovo sm rt za p o p ad ejo , resnično , le p o in zelo čisto, k o t k o n e c velike h isto ričn e m ožnosti, ki j o j e im ela E vropa n a sp ro ti sta re m u in zdaj tu d i n o v em u rim skem u svetu.«45 Ze H e n rik a III., z a d n je g a v elikega cesarja p re d t. i. g re g o rija n sk o cerkveno re fo rm o , niso več slavili s sklicevanjem n a »Evropo«. N jegov n a g ro b n i napis povzdiguje cesarja

38 Annales Quedlinburgenses a. 1021 (M G H SS 3, 8 6 ).

M Ibid. (M G H SS 3, 8 8 ).

411 Cf. F is c h e r , o p . c it., 111.

41 Ludovici Regii Constantini Oratio ad invictissimos potentissirnosque principes Henricum II.

Franc. & Philippum Hispan. Reges, de Pace et concordia nuper inter eos initia, č f bello religionis Christianae hostibus inferendo ( P a r iz , 1 5 5 9 ), 17. Cf. J a m e s H u t t o n , Themes of Peace in Renais­

sance Poetry, u r . R . G u e r la c ( I th a c a : C o r n e ll U n iv e rs ity P re ss , 1 9 8 4 ), 129 sq.

42 Annales Quedlinburgenses (M G H SS 3, 4 8 ); Annales Hildesimmenses, u r . G. W a itz (M G H SS r e r. G e r m . 8, 1 8 ).

43 C i ti r a n o v F is c h e r , o p . c it., 111. G l. p a t u d i P e rc y E r n s t S c h r a m m , Kaiser, Rom und Renovatio: Studien zur Geschichte des römischen Emeuerungsgedankens vom Ende des Karolin­

gischen Reiches bis zum Investiturstreit ( L e ip z ig in B e rlin : B. G . T e u b n e r , 1 9 2 9 ), 2: 9 6 , o n a p is u n a c e s a r je v e m p a s u , k i j e o m e n ja l E v r o p o v k o n te k s tu t r ip a r t it n e g a sveta: » In m e ­ d i o u e r o r o t e s it s c u l p ta t r i p h a r i a t h e m a o rb is : A sia, A fric a , E u r o p a .«

44 Die Cambridger Lieder št. 1 7 ,7 , u r . K. S tr e c k e r (M G H SS r e r. G e r m . 40, 5 0 ). P e sm i iz v ira jo iz s r e d n j e g a ali d o l n je g a P o r e n j a . G l. S tr e c k e ije v p r e d g o v o r, ix.

45 F is c h e r , o p . c it., 112.

1 2 9

(8)

To m a ž Mastnak

k o t lux orbis, Evrope p a n e o m e n ja .40 A nzelm iz B esate, ki se m u j e u sp e lo p re b iti n a dvor H e n rik a III. o k ro g le ta 1050, j e v svoji Rlietorimachia u p o d o b il svet, ki naj bi m u vladal cesar, k o t m n o štv o »dežel, grad ov , krajev in cesarstev z njihovim i kraljici«, ki bi jih bilo tre b a povezati v e n o z zm agov itim i za k o n i R im a k o t rim sko last. Tisto, k a r je čakalo n a to, d a p rid e p o d o b la st R im a, so bile p o sam ez n e d ežele, p o sam ez n a ljudstva: G alija, B ritan ija, G rčija, J u d e ja , K arantanija, S araceni in d ru g a ljudstva o n k ra j m o rja .47 E d in i p o e n o tu jo č i p o ­ je m je bilo cesarsko gospostvo n a d vsem svetom . P o d o b n o velja za Exhortatio

adproceres regni iz časa n e d o le tn o s ti H e n rik a IV. T u j e sp isek vseh ljud stev , n a k a te re j e n am n e z n a n i pisec g led al k o t n a p o te n c ia ln e cesarjeve p o d lo ž n ik e , veliko daljši k o t p ri A nzelm u. N a le tim o tu d i n a dve k o lek tiv n i im e n i, a n o b e ­ n o od njiju n i »Evropa«.48 B enzo iz A lbe, m o rd a najbolj a rtik u lira n zago v o r­

n ik cesarske id eje iz tistega časa, j e slavil ce sarja k o t v lad arja n a d vsem svetom , imperator orbis terrarum (v n a sp ro tju s kraljici, ki so vladali sam o n a d p ro v in c a ­ mi: reguli provinciarum) ,49 in v tem okviru j e n a s to p ila E v ro p a kot, p re p ro s to , del sveta/’0 Ne k o t en titeta, ki bi d o lo č a cesarstvo ali b ila celo isto v etn a z n jim , pač p a k o t en titeta, ki j o j e d o lo č a la cesarska oblast.

Im p eria ln i predstavni svet s e je o d daljeval o d »Evrope« te r p o e n i stran i zajem al ves svet, po d ru g i p a se želel za sid rati v R im u , p rav v času, k o s e j e z n ap re d o v a n je m ce rk vene re fo rm e začelo b re z k o m p ro m is n o uveljavljati p r ­ venstvo, ab so lu tn o prvenstvo, p a p e ž a k o t rim sk eg a škofa in rim sk e cerkv e v krščanskem svetu. Č e je bil p rim a t p a p e ž a zn o traj z a h o d n e g a sveta u p e r je n p ro ti cesarski oblasti, ki bi se poslej m o ra la p o k o ra v ati p a p e š k e m u m o n a rh u , j e bilo prvenstvo rim ske cerkve p o le m ič n o u sm e rje n o p re d v sem p ro ti C ari­

g ra d u , k a r je oživilo p re d sta v n a n a sp ro tja m e d R im ljani in G rki, m e d Z a h o d ­ njaki in V zhodnjaki, Z ah o d o m in V z h o d o m . O m e m b te h n asp ro tij v p r o p a ­ g a n d n i lite ratu ri, k ije bojevala in sp re m lja la ce rk v en o re fo rm o in in v e stitu rn i sp o p a d k o t n je n najbolj d ra m a tič n i m o m e n t, j e o g ro m n o .51

4li Epitaphum Heinrici imperatoris, v E. D ü m m le r , » G e d ic h te a u s d e m e lf te n J a h r h u n d e r t « , Neues Archiv der Gesellschaft fü r ältere deutsche Geschichtskunde 1 (1 8 7 6 ), 176. P r im . e p i t a f H e - n r ik u III., ki ga n a v aja V iljem iz M a lm e s b u r y a v De gestis regum anglorum 11,194, u r . W . S tu b b s (R. S. 9 0 , 1: 23 5 ): » C a esar, ta n tu s e ra s q u a n tu s in o rb is « e tc . Cf. D ü m m le r , o p . c it., 179.

47 G l. S c h r a m m , o p . c it., 1: 255-7. Caramaniaje b il p e rz ijs k i o b a ln i p a s.

4H P is e c g o v o ri o Libia in Orientis pars. V D ü m m l e r , o p . c it., 177. Cf. S c h r a m m , o p . c it., 1:

257.

4: Ad Hèinricum TV imp eratorem libri VIII, 7 (M G H SS 11, 6 0 2 ) . O B e n z u gl. S c h r a m m , o p . c it, 1: 2 5 8 sq.

5,1 » M oyses i u b e n t e D e o s c r ip s it m u n d i f a b r ic a m , / A lii s c r ib a e d i x e r u n t h e r o u m p r o s a - p ia m , / Q u i p e r r é g n a s u n t p a r ti t i A s ia m e t A ffric a m , H e u r o p a m h is i u n g e n t e s f e c e r u n t m o n a r c h ia m .« Ad Hèinricum TV imp eratorem libri VII, p o s v e tilo H e n r i k u III. ( M G H SS 11, 5 9 8 ).

51 F is c h e r , o p . c it., 150 o p . 6.

(9)

S red išče sveta g re g o rija n sk ih cerkvenih re fo rm a to rje v je bil Rim. Z za- v lad an je m id e je o rim sk em svetu s e j e skladala predstava o trid e ln e m svetu.

M e d te m k o j e »Evropa« v o b d o b ju , ko sta vzpon frankovskega kraljestva in o b n o v a » z a h o d n e g a cesarstva« p o d K arlom Velikim prestavila težišče z a h o d ­ n e g a k ršč an sk eg a sveta p ro ti severu, vsaj n a tre n u tk e (k oliko r s o j o skušali asim ilira ti te m u » k rščan sk em u cesarstvu«) postajala sred iščn eg a p o m e n a , j e zdaj začela n a p o m e n u n a g lo izgubljati. Skupaj z Azijo in A friko j e b ila d el sveta, k a te re g a glava ( m undi caput et domina gentium) je bil R im .52 Bila j e p o ­ d re je n a vesoljni cerkvi, ki j o j e im el p re d očm i k ard in a l H u m b e rt, e n a o sre d ­ n jih o seb m e d cerk v en im i re fo rm a to rji, ko s e je spom injal razširjanja krščans­

tva v Aziji, E vropi in A frik i/’3 In b ila j e zem ljepisna količina v m ejah kristjans- tva, ki so segale tak o daleč, k a k o r p o slu šn o st rim ski cerk vi/’4

2. »Evropa« v literaturi o p r v i križarski vojni

K rižarske v ojne so bile razširjanje m eja kristjanstva. K ristjanstvo j e bilo v rh o v n i p o je m . »Evropa« j e b ila d el kristjanstva, k ije h o te lo zaobseči cel svet;

d el sveta, ki bi m o ra l p o sta ti kristjanski. Če je bil Rim središče kristjanske ofenzive in eksp an zije, j e e sh a to lo šk a o bzo rja začel obvladovati Je ru z a le m (ki so ga k a rto g ra fi p rav v tistem času začeli ja s n o in definitivn o u p o d a b lja ti kot sred išče sveta) / r’ P o m e n »Evrope« s e je torej še zm anjšal. P o sta laje, ko lik o r so v zvezi s sveto vojn o govorili o njej, izhodišče velikega po djetja, k i j e črpalo svoj n av d ih in svojo veličino d ru g je.

Ilustracija, k i j e krasila prvo izdajo zgodovine križarskih vojn T h o m asa F ullerja, j e u p o d o b ila E vro p o k o t zgrad b o , iz k atere se j e križarska vojska p o ­ d a la n a p o t p ro ti O d re še n ik o v e m u g ro b u .51’ P o d o b a nas n e h o te sp o m n i n a

52 C f. p is m o p a p e ž a L e o n a IX . c a r ig r a js k e m u p a t r i a r h u M ih a e lu K e r u la r iju , a. 1054, xvii ( L e o , Epistolae et décréta pontifica, št. 100, P L 143, co l. 7 5 7 ). P is m o j e n a p is a l k a r d in a l H u m b e r t ; za k o n t e k s t gl. n p r . S te v e n R u n c im a n , The Eastern Schism: A Study of the Papacy and theEastern Churches During the Eleventh and Twelfth Centuries (O x fo rd : C la r e n d o n , 1 9 5 5 ), 41 sq.

53 Adversus simoniacos I,vi ( M G H L d l 1, 1 0 9 ). G l. t u d i z a p is n ik z la te r a n s k e s i n o d e le ta 1 0 5 9 , k i j e s p r e j e l a o d l o k o p a p e š k ih v o litv a h . » B r u c h s tü c k a u s d e n V e r h a n d l u n g e n d e r L a t e r a n s y n o d e im J a h r e 1 0 5 9 « , v A lb e r t W e r m in g o f f , »D ie B e s c h lü s s e d e s A c h e n e r C o n - c ils im J a h r e 8 1 6 « , Neues Archiv der Gesellschaft fü r ältere deutsche Geschichtskunde 2 7 (1 9 0 2 ), št. 2, 6 7 3

54 O fines Christianitatis j e , d e n im o , g o v o ril p a p e ž G r e g o r V II., v č ig a r Registru z a m a n iš č e m o b e s e d o E v r o p a . Gl. G r e g o r je v i p is m i n a d š k o f u U g u iz T r ie r ja , 30. s e p t. 1 0 7 7 (Regi­

ster's/, 7 , s tr . 3 5 8 ) ; in n o r v e š k e m u k r a lju O la f u , 15 d e c . 10 7 8 (RegisterVI,13, s tr. 4 1 6 -7 ).

55 G l. B e a z le y , o p . c it., 2: 5 5 6 .

5" T h o m a s F u lle r , The historié o f the holy warn ( C a m b r id g e , 1 6 3 9 ).

1 3 1

(10)

To m a ž Mastna k

E vropo k o t naš »skupni dom «, o k a te ri se j e ra d o g ov o rilo k ak ih dvajset le t nazaj. T o d a ko so prvi križarji p rijeli za o ro žje, take p re d sta v e n i im el n ih č e . T u d i tisti redki, ki so o m en jali »E vropo«, so s to b e s e d o p re p ro s to opisovali kraje, iz k aterih so se križarji o d pravljali n a svoje o b o ro ž e n o » ro m an je« . Bal­

d ric iz Dola, d en im o , j e pisal o » z a h o d n i E v ro p i« .57 T u sm o d a le č o d teg a, d a bi »Evropa« b ila p o e n o tu jo č i p o jem . O z n ačev ala j o j e ra z d ro b lje n o s t, tako zelo, d a je e d e n o d n je n ih delov, Europa occidentalis, n a sto p a l k o t povezovalni p o jem , k i j e združeval še m anjše »dele E v ro p e « /’8 F u lc h e r iz C h a rtre sa , k i j e videl v križarski vojni p rilo žn o st za v ersko in m o ra ln o p re n o v o m e d z a h o d n i­

m i k ristja n i,je opisal, kako so se, p r e d e n j e p a p e ž U rb a n IL pozval velike in m ale v boj p ro ti p o g a n o m in jim o b lju b il o d p u š č a n je g reh o v , če b o d o sledili božji volji, ki j o j e razglasil v C le rm o n tu , » m n o g o te ra zla ra zra šč ala p o vseh d elih E vrope [in universis Europiæ partibus\«J': T a opis j e še e n k r a t p o n o v il in detajliral: »v vseh delih E vrope [in partibus omnibus Europice\ so tak o tisti zgo­

raj kot o n i spodaj v cerkvah in zunaj njih nasilno tep tali m ir, d o b ro to in v ero.«1’11 E nak opis p re d k rižarsk eg a z a h o d a n a jd e m o v Gesta Francorum Iherusalem ex- pugnantium (le d a j e pisec n am esto Europiae zapisal Europae)

B aldric in F u lc h e r sta dva o d piscev, ki so n a začetk u 12. stol. o p ravili

»teološko rafiniranje« prve križarske v o jn e.1,2 K ljub zaslugam , k i j i h im ajo za izoblikovanje »ideje« križarske v o jn e,1’3 p a n ih č e m e d n jim i n i p re se g e l zg o d o ­ vinske vizije, ki j o j e im el sam p ap e ž U rb a n II. T a sveti oče, za k a te r e g a je bil k o n flik t m ed kristjani in m u slim an i k lju č n e g a p o m e n a , p rvo k riža rsk o vojn o p a sije zamišljal k o t vojno ce lo tn e g a kristjanstva p ro ti z u n a n jim so vražn ik o m ,1’4 je im el holistični p o g led n a s p o p a d m e d k ristjan i in m u slim an i. In p ra v v k o n tek stu govorjenja o tem sp o p a d u (ki b re z n jego ve k rižarsk e v o jne m o rd a n ik d a r n e bi d o b il razsežij, k ijih im a o d tle j) j e U rb a n o m e n il »E vropo«. L eta 1098 j e pisal, d a j e B og »v n aših časih s p o m o č jo k ršč an sk ih vojakov p o to lk e l

57 B a ld r ic iz D o la [ B o u r g u e ila ] Historia Jerosolimitana I.x x iv ( R H C O c c . 4 , 2 8 -9 ).

58 Cesta Tancredi X II, X X X II (R H C O c c . 3, 6 1 3 , 6 2 9 ).

m Historia Iherosolymitana I,i (R H C O c c . 3, 3 2 1 ).

Ibid., I,v (R H C O c c. 3, 3 2 6 ).

1,1 Gesta Francorum Iherusalem expugnantium I ( R H C O c c . 3, 4 9 1 ) .

'’- J o n a t h a n R iley -S m ith ,7 7 ;e First Crusade and the Idea of Crusading ( L o n d o n : T h e A th lo - n e P re ss , 1 9 9 3 ), 6. p o g l.

1.3 Cf. E. O . B lak e , » T h e F o r m a tio n o f t h e ‘C r u s a d e I d e a ’ «, Journal of Ecclesiastical History

21 ( 1 9 7 0 ) , št. 1.

1.4 Cf. G iu lio V is m a ra , Impiurn foeudus: Le origini della »respublica Christiana« (M ila n o : D o tt.

A. G iu ffrè e d it o r e , 1 9 7 4 ), 73; C a rl E r d m a n n , Die Entstehung des Kreuzzugsgedankens ( S tu tt­

g a rt: W . K o h lh a m m e r , 1 9 3 5 ), 284; in z la sti A lfo n s B e c k e r , Papst Urban II. (1088-1099), 2.

zv., Der Papst, die griechische Christenheit und der Kreuzzug ( S tu ttg a r t: A n t o n H i e r s e m a n n , 1 9 8 8 ).

(11)

T u rk e v Aziji in M avre v E vropi in p o p o seb n i m ilosti p o n o v n o vzpostavil svoje b o g o slu žje v n ek d a j slavnih m estih « .1’5

V U rb a n o v i zgodovinski teologiji j e bilo im p liciran o , d a j e E vropa z re ­ ko n kvisto p o sta ja la k rščanska. T o d a p re k ritje E vrope s krščanstvom , ali n a­

ta n č n e je : k rščan stva z E vro p o , j e bilo o d d a lje n o še tri stoletja in pol. Do njega j e p rišlo šele, k o so m u slim a n i v o d g o v o ru n a križarske vojne p o n o v n o osvojili n e le Je ru z a le m in d ru g a m esta, p o m e m b n a v zgodovini krščanstva, n a Bliž­

n je m V z h o d u , m arveč tu d i C arig ra d . P od U rb a n o m p a s e je ciklus svetih vojn m e d latin sk im i kristjan i in m u slim an i šele začel in n am esto re sig n ira n e u go ­ tovitve, k i j e sled ila p a d c u C arig ra d a, d a j e n a m re č krščanstvo o m e je n o n a E vropo, je p re h o d iz 11. v 12. stol. zaznam oval krščanski triu m falizem , k ije segal d a le č p re k m eja E vrope. E v ro p a je bila tedaj le e n o o d bojišč, n a k aterih je zm agovala božja volja. In tako bojišče je bila ko t del sveta, ki g a je p ožiralo bojevito kristjanstvo.

V času križarsk ih vojn j e b ila delitev sveta n a tri dele o b če m esto .1’1’ T o d a k o n a Azijo, L ibijo ali A friko in E vropo n aletim o v lite ratu ri, povezani s križar­

skim i vojni, tej p red stav i p ra v ilo m a m an jk a patos, ki ji g a j e vlila U rb an o v a m ilita n tn a vizija. V a n o n im n i Gesta Francorum Iherusalem expugnantium, n a p ri­

m e r, j e A n tio h ija p re d sta v lje n a k o t trgovsko središče, v k a te re g a se stekajo b lag a in d o b rin e iz A frike, E vrope in Azije.1'7 P o d o b n o j e v itin e ra riju iz leta 1130 o p isa n A kkon: k o t m esto , v k a te re g a iz E vrope in A frike p ritek ajo blaga, k ijih p o tre b u je A zija.1’8

P ri P e tru T u d e b o d e ju j e b e se d o E vropa u p o ra b il n ev ern i vlad ar Kebor- ga. T u rk i, ki so h o te li osm ešiti frankovsko vojsko, so K eborgi prin esli p okazat nek aj kosov orožja, ki so ga zasegli (tako T u d e b o d e ) revnim krščanskim ro ­ m arje m . Ko je K e b o rg a videl rjasti m eč, leseni lok in n e u p o ra b n o sulico, s e je sm ejal o ro ž ju , ki so ga k ristjan i »iz d ežele n a zah o d u , to je E vrope, ki je treÿ i d e l sveta«, p rin e sli s sab o v Azijo.

ir’ P is m o š k o fu P e tr u iz H u e s c e , 11. m aj 1098 (P L 151, col. 5 0 4 ). Cf. B e c k e r, o p . cit., 348-9.

'’" J o h n K i r t la n d W r ig h t, The Geographical Lore of the Time of the Crusades: A Study in the History o f Medieval Science and Tradition in Western Europe (N e w Y ork: A m e r ic a n G e o g r a p h i­

ca l S o c ie ty , 1 9 2 5 ), 2 5 8 . G l. t u d i p o p is in o p is z e m lje v id o v iz tis te g a č a s a v B eazley , o p . c it., 2: 5 4 9 sq.

1.7 Gesta Francorum Iherusalem expugnantium'V, X I (R H C O c c . 3, 4 9 4 , 4 9 7 ).

1.8 De situ orbis Ierusalem X I I I , 4 8 (Itinera Hierosolymitana crusesignatorum [saec. XII-XIII], u r . S. d e S a n d o li, 4 zv., S t u d i u m b ib lic u m f r a n c is c a n u m , C o lle c tio M a io r, št. 2 4 [J e ru z a ­ le m : F r a n c is c a n P r i n t i n g P re s s , 1 9 7 8 -8 4 ], 2: 1 1 0 ).

ffi' P e t e r T u d e b o d e Historia de Hierosolymitano itinere, u r. J . H . H ill in L. L. H ill, re v id ira l J . R ic h a r d , D o c u m e n t s r e l a t i f à l ’h i s t o ir e d e s c r o is a d e s p u b lié s p a r 1’ A c a d e m ie d e s I n s ­ c r ip t i o n s e t B e lle s - le ttr e s (P a riz : L ib r a i r i e o r ie n ta lis te P a u l G e u t h n e r , 1 9 7 7 ), 91. M e d te m k o so b ili » F ra n k i« z e lo p o g o s t a o z n a k a z a k riž a rje , j e r a h lo z g r o ž e n a b iz a n tin s k a p r in c e s a A n a K o m n e n a i m e n o v a la b a r b a r e , ki so p r i d r li z z a h o d a , »K elte« . R e s j e , d a so n a p o h o d u

1 3 3

(12)

To m a ž Mastna k

V sebinsko zanim ivejšo u p o ra b o p re d sta v e o trid e ln e m svetu n a jd e m o p ri V iljem u iz M alm esburyja. K o je p a p e ž U rb a n II. pozval z a h o d n e k ristja n e h križarski vojni, j e bilo V iljem u p e t let, zato s e je p ri svojem p o ro č a n ju o tistem papeževem govoru, ki v izvirniku n i o h ra n je n ,70 o p ira l n a izro čilo (in v e rje tn o n a svojo dom išljijo). V Degestis regam anglorum (1120) j e zapisal, d a j e U rb a n n a k o n cilu v C le rm o n tu pozval k ristjan e, naj »stopijo n a p re j v sreči in z z a u p a ­ n jem te r n a p a d e jo sovražnike Boga«. K o je p ap ež, p o k ro n isto v ih b e s e d a h , opisal, koliko sveta so brezverci osvojili, in žalitve, ki d a so jih p riz a d e li kristja­

n o m , j e nagovoril p riso tn e takole: » T o d a ali la h k o k d o r koli, ki se n e plaši dejanj, k d o r koli, ki m u je m ar za slavo krščanstva, trpi, d a si z n jim i n iti sveta n e d e lim o en a k o m e rn o ? Azijo, ki j e tre tjin a sveta, n aselju jejo , k o t d a bi p ri­

p ad a la njim - p o d ro č je , ki so ga naši p re d n ik i u p ra v ič e n o im eli za e n a k e g a d ru g im a dvem a d e lo m a [sveta] tako p o o b se g u k o t p o m e n u .« T am se j e prvič razcvetelo krščanstvo, tam so bili m u č e n i vsi a p o sto li ra z e n dveh , zdaj p a v er­

niki, če ji h je sp lo h kaj preživelo, živijo v b e d i, p laču je jo davke b re z b o ž n e ž e m in n a tih em vzdihujejo po svobodi, k ijo uživajo z a h o d n i kristjani. S ovražniki Boga, n ad alje, »več k o t dvesto le t z o ro ž je m držijo v svoji lasti A friko, d ru g i d e l sveta«. P a p e ž je to razglasil za n a p a d n a krščan sk o čast, zakaj A frik a je n ek d a j h ra n ila k ar najbolj u m n e m ože, k a te rih n a v d a h n je n i spisi jim zagotavljajo n e ­ sm rtn o slavo (vsaj d o k ler bo še k d o b ral la tin šč in o ). » O stan e E vropa, tretji d el sveta. Kako m a jh e n j e tisti n je n d el, ki g a n a se lju je m o k ristjan i! Kajti tistih b arbarov, ki k o t živali živijo n a d a ljn jih o to k ih v z a le d e n e le m o c e a n u , n e b o n ih če im enoval kristjane. In še ta naš d e lč e k sveta n a p a d a jo T u rk i in S ara ce­

ni. P red tristo leti so si p o d re d ili Š p an ijo in B alearske o to k e, zdaj h le p ijo p o tistem , k a r je ostalo.«71

Preslikavo vojaških osvajanj n a p o d o b o trid e ln e g a sveta ali, n a ta n č n e je , razlago m uslim anske ekspanzije s p o m o č jo p re d sta v e o trid e ln e m svetu n aj­

d em o najp rej pri Bedi, k ije živel v času, k o j e m u slim an sk a vojska p r o d r la n e le d o Španije, m arveč tudi čez P irin eje. B ed a s e j e sicer te h d o g o d k o v p o z n o zavedel in ko t večina sodob n ik o v jim ni prip isoval d ra m a tič n e g a p o m e n a , n iti v m uslim anski invaziji ni videl kakšne p o se b n e grožnje krščanstvu.72 K ljub tem u p a je leta 720 pisal, d a so se » n asp ro tn ik i cerkve«73 p o lastili cele A frike, velike-

p r o ti A ziji k o ra k a li » čez E v ro p o iz e n e d e ž e le d o d r u g e « , t o d a p r iš li s o »iz s k o r a j v se h k e lts k ih d e ž e la « . The Alexiad of A nna Comnena X ,v ,x , p re v . E. S e w e r ( H a r m o n d s w o r t h : P e n g u in B o o k s, 1 9 6 9 ), 3 0 9 , 324.

7" D . C . M u n r o , » T h e S p e e c h o f P o p e U r b a n I I a t C l e r m o n t , 1 0 9 5 « , The American Histo­

rical Review9 (1 9 0 5 ), j e še v e d n o r e f e r e n č n i te k s t.

71 De gestis regum anglorum IV ,3 4 7 , u r . W . S tu b b s (R . S. 9 0 , 3 9 5 ).

72 J . M. W a lla c e -H a d rill, Early Medieval History ( O x f o r d : B asil B la c k w e ll, 1 9 7 5 ), 6 4 . P o ­ d r o b n e je v T o m a ž M a s tn a k , Crusading Peace: Christendom, the M uslim World, and Western Political Order (B e rk e le y in L o s A n g e le s : C a lif o r n ia U n iv e r s ity P re s s , v tis k u ) , p o g l. I I I . l . b .

73 T a k o j e S a ra c e n e im e n o v a l 7 1 6 v In prim ampartem Samuhelis IV ,xxv, 1 (C C S L 1 1 9 , 2 3 1 ).

(13)

ga d e la A zije te r d e la E v ro p e .74 K akih dvajest let p o tem , k o j e Viljem iz Mal- m esb u ry ja n ap isal svojo k ro n ik o an g lešk ih kraljev, j e m uslim an sko ekspanzi­

j o n a p o d o b e n n a č in opisal P e te r Častitljivi. P o v ed alje, k a k o je » m o h a m e d a n ­ ska p o b esn elo st« n ajp rej zastru p ila skoraj vso Azijo, zatem sije p o d re d ila Egipt, L ibijo in »celo A friko«, n a p o s le d p a vdrla v Š panijo, tako d a niti tretji del sveta, im e n o v a n E vropa, n i bil p u šč e n zgolj k ristjan o m .75 P ozneje j e ta p rip o ­ ved p o sta la o b če m esto , V iljem u iz M alm esb u rjja p a lahko p rip išem o n e sicer izvirnost, zato p a inovativnost, k e r j e ta topos vključil v osm išljanje prve križar­

ske vojne.

V e n d a r v o m e n ja n ju »Evrope« v k on tek stu razlage vojaških spopad ov m ed z a h o d n im i k ristjan i in m u slim an i, k ak ršn eg a srečam o p ri V iljem u iz Malmes- buryja, n e m o re m o ra z b ira ti pojava kakšne »evropske zavesti«. Viljem j e bil k o z m o p o lit, ki j e k ristjan e o p re d e lil k o t k ozm opolite. Za k ristjana (čigar p ra ­ va d o m o v in a sicer n i o d teg a sveta), j e pisal, j e ves svet njegova d om ovina, totus m undus patria.71' P o d o b n o kozm opolitski so bili sam i križarji. V pism u, ki so ga trije križarski vodje le ta 1099 poslali pap ežu , b erem o , kako so klečeči križarski vojščaki p ro sili G o sp o d a, d a bi »O n, k ije v d ru g ih težavah, ki so nas d o le te le , o k re p il krščan sk o vero, v zdajšnji bitki zlom il m oč Saracenov in h u ­ d ič a te r razširil kraljestvo K ristusove cerkve o d m o rja d o m orja, p o celem sve­

tu .« 77 O d n o s d o »Evrope« j e la h k o bil pri takem svetovljanstvu obarvan z brez­

b riž n o stjo .78 In k e r »Evropa« n i im ela sam ostojne p o litičn e teže (k oliko r pač la h k o v zvezi s tistim i časi go v o rim o o p o litik i), ni nič n en a v ad n eg a , d a se v eni n a jp o m e m b n e jših zgodovin začetkov križarstva »Evropo« m irn o osm išlja z a n ­ tičn im m ito m . K o je šlo za ze m ljep isn e razlage, Viljem iz T ira, k ije začel pisati svojo Historijo leta 1170, ni govoril o Evropi, m arveč le o »meji m ed E vropo in Azijo«, k ijo j e postavil n a B o sp o r.79 O »Evropi« j e povedal nekaj m aleg a le, ko je razložil n je n o im e. N ajp rej j e o m en il, d a vsa tri im e n a - B ospor, E vropa in Azija - m e n d a izvirajo iz zg o d b starih pesnikov. P o tem je z n e ravno k on v en ­

74 Libri quatuor in principium Genesis IV ,xvi,12 (C C S L 1 18A, 2 0 1 ).

75 Liber contra sedam sive haeresim Saracenorum, v J a m e s K ritz e c k , Peter the Venerable and Islam ( P r i n c e t o n , N .J .: P r i n c e t o n U n iv e r s ity P re ss , 1 9 6 4 ), 226.

7<’ De gestis regum anglorum IV ,3 4 7 (1. c., 3 9 8 ).

77 G o d fre y , R a y m o n d in D a i m b e r t p a p e ž u , s e p t. 1099, v H e in r ic h H a g e n m e y e r , u r., Die Kreuzzugsbriefe aus den Jahren 1088-1100, r e p r i n t ( H ild e s h e im in N ew Y ork: G e o r g O lm s, 1 9 7 3 ), št. X V I I I ,12, str. 171-2. C f. P a u l R o u s s e t, Les origines et les charactères de la première croisade ( N e u c h â t e l : B a c o n n i è r e , 1 9 4 5 ), 149.

78 T a k š n o p o v s e m n e v z n e s e n o o m e m b o » E v ro p e « n a jd e m o p ri V ilje m u iz M a lm e s b u ry - j a v De gestis pontificum Anglorum V ,2 6 8 , u r . N . E. S .A . H a m ilto n (R. S. 5 2 , 4 2 6 ), k o b e r e m o , k a k o j e n e k i s p o k o r n i k iz K ö ln a n a r o m a n j u v še p r e d k riž a r s k i J e r u z a l e m p r e k r iž a r il »vso E v ro p o « .

7!l Historia rerum in partibus transmarinis gestarum 11,7; XV, 19; X V I, 19; X X ,2 4 (R H C O c c . 1, 8 2 , 6 8 8 , 7 3 7 , 9 8 7 ) .

1 3 5

(14)

To m a ž Mastn a k

c io n a ln o inačico m ita o Evropi pojasnil, o d k o d B o spo r. »B ospor,« j e pisal,

»se im e n u je tako zato, k e r j e J u p ite r v p o d o b i bika, k o t pravijo, čez n jeg ov e vode p re n e se l Evropo, A genorjevo h či.« 80 Sele m n o g o p o z n e je j e zapisal, d a j e E vropa, hči kralja Age n o rja, »dala im e tre tje m u d e lu sveta, ki se im e n u je

Evropa«.81

***

Z anim ivo je , d a j e v avtoritativni p rip o v e d i o prvi križarski vojni s p e t p ri­

plavala n a površje m itska E vropa.82 T o sicer n i te m e ljn a z n a čiln o st ra b e »Evro­

pe« v lite ra tu ri, povezani s prvo k rižarsk o vojno , n ak aže pa, k ak o n e p o m e m ­ b en , k ako daleč o d p ra k tič n ih in d u h o v n ih obsesij tisteg a časa, j e bil p o je m E vrope.83 U porabljali so ga - bodisi k o t ra v n o d u š n o ze m ljep isn o o zn a k o , b o ­ disi v k o n tek stu b ib ličn e le g e n d e o poselitvi sveta, b o d isi v povezavi z a n tič ­ nim m ito m - prej zaradi lite ra rn ih konvencij k o t iz p o tre b e . S ele v o p isih in osm išljanjih prve križarske vojne v v irih iz 13. in 14. stol. n a le tim o n a nekaj zanim ivejših form ulacij. V e n d a r to n i več p r e d m e t te g a članka.

80 Historia 11,7 (1. c., 8 2 ). K la s ič n o in a č ic o m it a n a jd e m o v d e lu , ki so g a v a n tik i p r i p is o ­ vali H e z io d u , v e n d a r p a v e r je tn o n i n a s ta lo p r e d 6. s to l. p r . n . št. G l. Tke Catalogues of

Women andEoiae 19, v H e z io d , The Homeric Hymns and Homerica, p re v . H . G. E v e ly n -W h ite ( C a m b r id g e , M A.: H a r v a r d U n iv e rs ity P re s s , in L o n d o n : W illia m H e i n e m a n n , 1 9 1 4 ) , 171.

Gl. s ic e r zlasti R u th B. E d w a rd s , Kadrnos the Phoenician: A Study in Greek Legends and the Mycenaean Age (A m s te rd a m : A d o lf M . H a k k e r t , 1 9 7 9 ); L u c ie d e B ra u w , Europe en de stier ( ‘S -G ra v e n h a g e : T r io , s. a. [1 9 4 0 ? ]); W in f r ie d B ü h l e r , Europa: Ein Überblick über die Zeug­

nisse des Mythos in der antiken Literatur und Kunst ( M ü n c h e n : W ilh e lm F in k V e r la g , 1 9 6 8 ).

1,1 Historia X III, 1 ( I .e ., 5 5 5 ).

82 M it o m e n j a n p r . tu d i R a d u lf u s N i g e r v svoji Kroniki 1,1, n a k o n c u 12. s to l., ki s i c e r v e lja za k r itik a k riž a rs k ih v o jn . Gl. Chronica: Eine englische Weltchronik des 12. Jahrhunderts, u r. H . K r a u s e ( F r a n k f u r t/ M .: P e t e r L a n g , 1 9 8 5 ) , 12.

83 P o m e n » E v ro p e« z a p rv e k riž a rs k e v o jn e j e v p o p o l n e m n e s o r a z m e r j u s p o m e n o m k riž a rs k ih v o jn za E v ro p o .

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

The author first analyzes cosmological parameters of Homer’s work, suggests an innovative view of the structure and organization of the world, and emphasizes the chtonic character

Previous findings support that acute stretching as part of a warm-up, particularly slow and static stretching (SS) can cause a loss of maximum strength, rate of force

Different mechanical factors effect friction forces during orthodontic treatment and tooth movement, in particular the brackets, SS (stainless steel) and NiTi

In order to optimize the characteristics of SrZn 2 Si 2 O 7 : Eu 2+ , in this study, two experimental methods, SS and SG, were used to prepare the nanocrystalline phosphors and

Two austenitic steels with different amounts of sulfur in the alloy, AISI 316L and SS 2343, were compared using electrochemical measurements with an additional standard test –

The goal of the research: after adaptation of the model of integration of intercultural compe- tence in the processes of enterprise international- ization, to prepare the

In addition, some studies have shown that additional source-drain doping (N S/D ) of a JLFET can increase the on-state current, but it also causes the higher subthresh- old swing

Slika 3: Korelacija med vsebnostjo pepela/SS in vsebnostjo vode v zrnju ter mlevskih frakcijah navadne ajde (vzorec D) in tatarske ajde (vzorec T1) Figure 3: Correlation between