»EVROPA« IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA
To m a ž Ma stnak
V virih, p o v ez an ih s križarskim i v o jn am i,1 naj bi zam an iskali im e E vropa.2 K ot b o m pok azal v p rič u jo č e m prispevku, to m n e n je n e drži. R e s je m o rd a nek aj d ru g e g a : d a j e p ro ti k o n c u 11. stol. ra b a » političneg a p o jm a Evrope«
p o sta la izjem n o re d k a in j o j e n ajti skoraj sam o še v » histo ričn ih povezavah«.3 V e n d a r j e to res le, če p riv zam em o , d a j e »Evropa« v p rejšnjih dveh stoletjih - še zlasti v k a ro lin šk e m o b d o b ju - d ejan sk o n a sto p ala k o t » p olitičen pojem «.
T a k šn o ra zu m ev an je zg o d o v in e im e n a ali, ožje, p o jm a E vropa p a je zam e vsaj vprašljivo. V prašljivo j e tak o zvajanje zgodovine u p o ra b e im e n a E vropa n a fran k o v sk o ra b o teg a im e n a k o t in te rp re tira n je »frankovskega p o jm a Evro
pe« k o t p o litič n e g a p o jm a .4 Če isti zgodovinar, ki vidi v i l . stol. m rk (poli- 1 Pri citiranju u p o rab ljam naslednje kratice:
CCSL Corpus christianorum. Series latina, Brepols, T u rn h o lt, 1953-;
M GH M onum enta Germaniae Historica:
Dipl. Karol. D iplom atum Karolinorum tomus Ldl Libelli de lite imperatorum et pontificum SS Scriptores (in folio)
SS rer. G erm . Scriptores rerum Germanicarum in usum scliolarum seperatim editi SS rer. Merov. Scriptores rerum Merovingicarum;
PL Patrologiae latinae cursus completus, ur. J.-P. Migne, Pariz, 1844-64;
RHC Occ. Recueil des historiens des croisades: Historiens occidentaux, lA cadem ie royale des inscriptions et belles-lettres, Pariz, 1844-95;
RIS Rerum italicarum scriptores, nova revidirana, razširjena in popravljena izd., ur. G. C arducci, V. Fiorini, P. Fedele, 1900-;
R. S. Rerum B ritannicarum M edii Aevi Scriptores (Rolls Series), G reat Bri
tain Public R ecord Office, L ondon 1858-1911.
2 M an fred F u h rm a n n , Alexander von Roes: E in Wegbereiter des Europagedankens? (H eidel
berg: W inter, 1994), 35.
3 J ü rg e n F ischer, Oriens - Occidens - Europa: Begriff u n d Gedanke »Europa« in der späten A n tike u n d im frü h e n M ittelalter (W iesbaden: Franz Steiner, 1957), 115. V uvodu govori F ischer p re p ro sto o za to n u » u p o rab e pojm a« Evropa v i l . stol. Ibid., 5.
4 Gl. T om až M astnak, »K arolinška ‘E vropa’? Prispevek k zgodovini evropske ideje«, Filo
zofski vestnik 21 (2000), št. 1.
123
To m a ž Mastna k
tičn eg a) pojm a E vrope, piše, d a ra z m e re v tistem sto le tju niso n iti n ajm an j vplivale n a p o m e n pojm a, ki d a j e »životaril« n a p re j p re d v se m k o t im e e n e g a o d tre h delov sveta in k o t e le m e n t le g e n d e o J a f e tu /1 to vsek ako r nek aj pove o tem , kakšno rab o »Evrope« so o d p re d h o d n ik o v prevzeli pisci 11. s to le ÿ a in, n e n az ad n je, k ro n isti in p ro p a g a n d isti k rižarsk ih vojn.
A lije pojem E vrope v 11. stol., o k ro n a n e m z o rg a n iz ira n je m p rv eg a k rižar
skega p o h o d a , res začel »životariti«? Število o m e m b »Evrope« v v irih iz tistega časa gotovo n i d ra m a tič n o m anjše o d n a s to p a n ja te b ese d e v virih iz p re jšn jih dveh stoletij. R azlik aje v tem , d a so k aro lin šk i in o to n sk i pisci b e se d o E v ro p a včasih poskušali navezati n a m o g o č n o cesarsk o o b last, n jiho vi n a sle d n ik i p a so to navado n ajp o zn e je sredi 11. stol. o p u stili. N e b re z razlogov. Prvo sto letje d ru g e g a tisocleÿa je bilo p re lo m n ic a v z a h o d n i zgodovini. In p ri v seh z g o d o vinskih p re lo m ih , k ak o r koli že se j i h m istificira, g re za re d istrib u c ijo in p re stru k tu rira n je m oči in oblasti. E d e n o d vidikov teg a p re s tr u k tu r ir a n ja j e bilo oblikovanje pap eške m o n a rh ije , p o v ez an o z zlo m o m cesarstva k o t v rh o v n e oblasti v k rščanskem svetu.(’ Ce g lo b o k e d ru ž b e n e , p o litič n e te r id e jn e in d u hovne sp re m e m b e niso vplivale n a z a te č e n e p o m e n e p o jm a E v ro pe, j e b ilo tem u tak o zato, k e r so proizvedle p re d sta v e, ki so »Evropo« k o t p o je m , v k a te rem vsaj za nazaj lahko vidim o p o te n c ia ln e g a n o silca k o lek tiv n e id e n tite te , o d rin ile n a o b ro b je. M ed tem i p re d sta v am i, ki so opisovale e n o tn o s t z a h o d n ih kristjanov, j e bila k lju čn a kristjanstvo, christianitas. Ker sta o b lik o v an je in uveljavitev teg a p o jm a n ajtesn e je p o v ez an a z v z p o n o m p ap e šk e m o n a rh ije in o rg a n iz iran jem prve križarske v ojn e k o t vojne, k i j o vodi p ap e šk i m o n a r h ,7 lah k o prav v ključnosti christianitas} vid im o razlo g za re la tiv n o m a rg in a ln o s t, n e p a o d so tn o st, ra b e »Evrope« v križarski lite ra tu ri.
P re d e n se lo tim predstavitve n a s to p a n ja b e se d e E v ro p a v lite ra tu ri, po v e
zani s križarskim i vojnam i, b o m n a k ra tk o orisal, kak o s o j o u p o ra b lja li v i l . 5 Fischer, op. cit., 115.
° Gl. Tom až M astnak, Kristjanstvo in m uslim ani (Ljubljana: ZPS, 1996), 3. pogl.
7 Gl. ibid., 62 sq.
8 Fischer, op. cit., 115, n asprotno trdi, d a s e je šele z »aziatskimi grožnjam i«, ki s o jih predstavljali M ongoli in Turki, »skupaj s ‘ch ristian itas’ p re b u d ila tudi ‘E v ro p a’.« T o sta
lišče je n eutem eljeno ne le zato, ker sta bila »christianitas« in »Evropa« izključujoča se, prej kot drug z drugim povezana, pojm a, tem več tu d i zato, k er so n a papeškem dvoru in tudi drugje na M ongole sprva gledali kot n a p o te n c ia ln e zaveznike v boju p ro ti m uslim a
nom , in ne kot na grožnjo. Gl. Sylvia Schein, » Gesta Dei per M ongoles 1300: T h e G enesis of a Non-event«, English Historical Review 94 (1973), št. 373; Karl-Ernst L u p p ria n , Die Bezie
hungen der Päpste zu islamischen u n d mongolischen Herrschern im 13. Jahrhundert a n h a n d ihres Briefwechsels (C ittàdel V aticano: B iblioteca A postolica V aticana, 1981). F rančiškan Viljem iz R u b ru ck a je v poročilu o svoji misiji k m o ngolskem u k anu om enil, d a j e D on (Tanais) meja m ed Azijo in Evropo. The fourney o f W illiam o f Rubruck XII, v M ission to Asia, ur. Ch.
Dawson (T oronto: University o f T o ro n to Press v sodelovanju z M edieval A cadem y o f A m e
rica, 1992), 112. Sicer se Evropa v virih, zb ran ih v tej knjigi, n e pojavlja.
stol. p r e d ce rk v en im s h o d o m v C le rm o n tu leta 1095, n a k a te re m j e p ap ež U rb a n II. pozval z a h o d n e k ristjan e n a prvi križarski p o h o d .
1. »Evropa« v enajstem stoletju
V u v o d u sem n av e d el m n e n je , d a so v 11. stol. b esed o E v ro pa u p o ra b lja li p re d v se m k o t z e m ljep isn o o zn a k o in v k o n tek stu le g e n d e o J a fe tu . S to o c e n o se lah k o strin jam o . »Evropo« j e v ra z p re d a n ju biblične genealogije, ko j e prišel d o N o e to v ih sinov, o m e n il, d e n im o , o p a t H u g o iz Flavign)ja v svoji Kroniki, ki j o j e začel pisati v za d n je m d e se tle tju 11. stol.'1 K ot en e g a od delov trip a rtitn e ga sveta so »Evropo« o m e n ja li v različn ih k ontekstih. K ronika iz St. V aasta pri A rrasu , v e rje tn o iz 11. stol., citira J o r d a n a (ki s e je skliceval n a O rozija, ta pa n a »naše p re d n ik e « ) in navaja m n e n je starih kozm ografov, ki so zem ljo, n a tre h s tra n e h o b k ro ž e n o z O c e a n o m , razdelili n a tri d ele in jih im enovali Evro
pa, A zija in A frik a.10 N a iste vire se sklicuje tudi Zgodovina Normanov V iljem a iz J u m iè g e a .11 V Drugem življenju sv. Makarija, ki g a j e 1076 spisal m e n ih iz St.
B avona, j e trid e ln i svet o m e n je n , k o je govor o n e k d a n je m razcvetu v e re .12 V prve čase krščanstva j e o m e m b o » treh delov sveta, n am re č Azije in E vrope in A frike«, v svojem glavnem d e lu (k a te reg a p ripov ed j e segla d o leta 1087) posta-
»Noe g e n u it Ia p h e t q ui dilatavit term in o s suos in Europa, Sem in Asia, Cham in Affri- ca.« Chronicon H ugonis m onachi Virdunensis et Divionensis, abbatis Flaviniacensis, aba. 1-1102 I (M GH SS 8, 313-4). T o je e d in a kazalka za »Evropo« v Indices MGH. O piscu in njegovi kroniki gl. W ilhelm W atten b ach , Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter bis zur M itte des dreizehnten Jahrhunderts, 2 zv. (Berlin: W ilhelm Hertz, 1893-94), 2: 135-6; Max M anitius, Geschichte der lateinischen L iteratur des Mittelalters, 3. zv. (M ünchen: Beck, 1973-76), 3: 512 sq.
10 Chronicon Vedastinum (M GH SS 13, 679); cf. Jo rd an es, The Gothic History Geografski uvod I, prev. in ur. Ch. Ch. M ierow (P rinceton, N.J.: P rinceton University Press, 1915), 52; P aulus O rosius, The Seven Books o f History against the Pagans 1, ii, prev. R. J. D eferrari, T h e F athers o f th e C hurch 50 (W ashington: T he Catholic University of A m erica Press,
1964), 7. Gl. W a tten b ach , op. cit., 1: 298.
11 G uillaum e d e ju m iè g e Gesta N orm annorum d u cu m l, ii, ur. J. Marx (R ouen: A. Lestrin- gant, in Pariz: A uguste P icard, 1914), 199; cf. Histoire des Normands, Collection des m ém oi
res relatifs à l ’histoire de F rance, zv. 29, ur. M. Guizot (Pariz: J.-L.-J. Briere librairie, 1825), 7; in k ritičn o izd, The Gesta N orm annorum D ucum o f William Jumièges, Orderic Vitalis, and Robert Torigni, ur. E. M. C. van H outs, 2 zv. (Oxford: C larendon, 1992-95), 1: 10-2. Gre za interp o lacijo R o b e rta T orignija, p rio rja v Becu, k ije Viljemovo Zgodovino (napisano ver
je tn o v letih 1070-71) dopolnjeval v 40. letih 12. stol. V danem prim eru s e je in te rp o lato r sklical n a A vguština te r citiral De civitate Dei XVI,xvii. Sam Viljem v om em bi legende o N oetovih sinovih ni o m enjal »Evrope«. Gesta Norm annorum d u cu m l, iii.
12 » [...] ex m em bris Christi u b iq u e te rra ru m preclare floruit religio ecclesiarum , floruit E u ro p a et la titu d o Affricae, flo ru it Asya et nobilitas Syriae [...].« Ex Vita S. M acharii altera P rologus (M GH SS 15, 616). Gl. W attenbach, op. cit., 1: 386.
125
To m a ž Mastna k
vil tu d i L andolfo S e n io re .,!i T u d i p ri m e n ih u L a n tb e rtu iz D e u tz a je p rip o v e d o ču d e ž ih köln sk eg a n adškofa H e rib e rta (im e n o v a n e g a p o d O to n o m III.) p o v ezan a z apostolskim i časi in staro h a g io g ra fijo .14
K o je »Evropa« n a sto p a la skupaj z Azijo in A friko, n a m e n piscev n i bil govoriti o Evropi: opisovali so »ves svet«, orbis terrae. K ot n a sa m o sto jn o c e lin o so n a E vropo gledali, ko so, d e n im o , pisali o p re selje v an ju ljudstev. A d a m iz B re m n a j e tako v Gesta Hammaburgensis (d e lu , ki ga j e pisal sre d i 70. le t 11.
stol.) razložil, k ako so se ljudstva, ki so živela v v d e ž e la h v z h o d n o o d L ab e , ra z k ro p ila p o vsej Evropi in A friki,ir’ k ro n is t iz St. V aasta p a j e (v g lav n em sklicujoč se n a Jo rd a n a ) p o ro č al o p r e h o d u G otov iz azijskih d ež el »v E vro
p o « .10 Dlje v zgodovino j e segel pisec Čudežev sv. Genulfa (o k ro g le ta 1050), ko j e o m e n il, kako so m eščani T ro je d e lo m a p o d E n ejev im in d e lo m a p o d A n te
n orjevim vodstvom zapustili m esto in zbežali »iz Azije v E v ro p o « .17 T u in tam je bila Evropa k o t celina d eležn a n ek o lik o p o d ro b n e jš ih opisov. A dam iz B rem n a j e n a p rim e r citiral B edo Č astitljivega, k i j e svojčas o m e n ja l »tri največje d ele E vrope«.18 R ed ak to r Zgodovine Normanov V iljem a iz ju m iè g e a , ki s e j e sicer lotil tega d ela sredi 12. stol., j e op isal, k ak o j e E vrop a, k i j o p re p re d a jo številne reke, razd eljen a n a m n o g e p ro v in ce, m e d k a te rim i j e najv ečja G er- m a n ija 1'-’ - opis, k ij e skoraj id e n tič e n s tistim iz Zgodovine Normanov D u d a iz St. Q u e n tin a iz prvih le t 11. stol.20
Bolj ko t vsaj p rib ližn o jasno z a m e je n a c e lin a j e b ila »Evropa« o z n a k a za obsežn o ozem lje, n a k atereg a so se v tistih časih sklicevali, ko so h o te li p o u d a riti m o č k akega vladarja, velik u g le d k a k e g a svetega m o ža ali vpliv kak e in sti
tucije. T a b ese d a j e b ila prej a trib u t tak šn ih ali d ru g a č n ih veličin k o t sa m o sto jn a velikost. Že o m e n je n i D u d o iz St. Q u e n tin a je , d e n im o , pisal, d a s e j e glas o d o b ro ti njegovega zavetnika, n o rm a n s k e g a vojvode R ih a rd a I., širil »po d o lg em in počez po vsej E vropi«.21 M e n ih iz S eck in g en a , k i j e n a za č e tk u 11.
1:1 Mediolanensis historiae libri FV 1,13 (RIS 4.2, 22). Gl. W a tten b ach , op. cit., 2: 242.
14 M iracula S. Heriberti. »Asia, E u ro p a et Affrica« so o m e n je n e v 20. razdelku (M G H SS 15, 1255). Gl. W attenbach, op. cit., 2: 136-7; M anitius, op. cit., 2: 365.
15 Hamburgische Kirchengeschichtel,m, ur. B. S ch m eid ler (M GH SS rer. G erm . 2, 81).
111 Chronicon Vedastinum (MGH SS 13, 680).
17 E x miraculis S. G enulfi3 (MGH SS 15, 1205).
18 HamburgischeKirchengeschichtell,xxiii (1. c., 6 ). Za B edo so bili »trije največji deli Evro
pe« G erm anija, Galija in Španija. The Ecclesiastical History o f the English People 1,1 (v Opera historica/Historical Writings, prev. J. A. King, 2 zv., T h e L oeb Classical Library, [L ondon:
William H einem ann, in New York: a n d G. P. P u tn a m ’s Sons, 1930], 1: 10).
1!l G uillaum e d e ju m iè g e , Gesta N orm annorum d u c u m l, ii (M arxova izd., 200).
m D udo iz St. Q uentina, History o f the Norm ans 1,1, prev. in ur. E. C hristiansen (W ood- bridge: T h eB oydell Press, 1998), 15. Gl. M astnak, »K arolinška ‘E v ro p a’?«, 23.
21 History of the Normans IV,100 (1. c., 147). O kontekstu D udove hvale R ih ard a I. gl. B ernd Schneidm üller, N O M E N PATRIAE: Die Entstehung Frankreichs in der politisch-geographischen
Terminologie, 10.-13. Jahrhundert (Sigm aringen: Ja n T ho rb eck e Verlag, 1987), 72 sq.
stol. spisal Življenje Fridolina, j e hvalil sam ostan v S an k t G allenu k o t vir m o d ro sti, ki se razliva po »skoraj vseh p ro v in ca h E vrope«.22 V Življenju sv. Wolfganga, ki g a je p r e d leto m 1062 n apisal O tlo h iz St. E m m eram a, s e je svetost sv. O dolri- k a širila »po vsej E vropi«.23 A n a li kraljestva Irske so za leto 1040 zabeležili sm rt a n a h o r e ta C o rc ra n a C le ire a c h a , » k ije bil, kar se tiče p o b o žn o sti in m o drosti, glava z a h o d a E vrop e«.24 Š kof D o m h n a ll U a h E n n i, k ije u m rl leta 1098,j e bil
»glava m o d ro sti in p o b o ž n o sti v G aeidhilu«, o b e n e m p a »vrelo ljubezni zaho d a E vro p e« .2:’ V zabeležki o njegovi sm rti v Ulstrskih analih so se D o m h n alla s p o m in ja li k o t » p le m e n ite g a škofa z a h o d a Evrope in vrelca sočutja n a tem sve
tu«.20 Isti letopisi so zabeležili, d a j e M ugrD n ua M orghair, »glavni lekcionar A rd M ache in cele z a h o d n e Evrope«, leta 1102 »srečno sklenil svoje življenje«.27 O b takih hvalnicah, ki so E vropo opisovale ko t »področje dejavnosti svetih m ož«,28 j e p ri A d am u iz B re m n a n ekoliko n en a v ad n o p re b rati, d a je bilo naj
večje m esto E vrope n ekatoliško — J u m n e : p olm itično m esto n a kraju, kjer se je O d ra izlivala v Baltiško m o rje, v k a te re m so živeli »Grki in barb ari« .211
Z anim iveje o d take n e p o litič n e zgodovine p olitičnega po jm a, k a rje »Evro
pa« d a n e s, j e p o g le d a ti p o litič n o zgodovino tak ra t n e p o litič n e g a p ojm a Evro
pe. V m islih im am povezave »Evrope« s cesarstvom . V prvih desetletjih 11.
stol. naj bi ra b o b e se d e E v ro p a n a m re č zadnjič n e p o s re d n o navdihovale ka
ro lin šk e navezave te b e se d e n a frankovsko kraljestvo ali cesarstvo.30 Pri tem g re n ajp re j za tiste p rim e re , v k a te rih j e b ila b ese d a Evropa v p eta v sp o m in ja
n je n a sta re m o g o č n e k a ro lin šk e cesarje. Pisec Čudežev sv. G enulfaje prikazal K arla V elikeg a k o t p o b o ž n e g a in k re p o stn e g a vladarja, zaslužnega za širjenje k ato lišk e vere, k i j e bil trd , k o j e bil svoje vojne, svojim kraljestvom in cesars
tvom p a j e vladal s p ravičnostjo. Z ato so velikega cesarja spoštovali in častili
22 B a l t h e r Vita Fridolini confessons Seckingensis 1 (M G H SS r e r. M e ro v . 3, 3 5 4 ).
2:1 Othloni Vita Sancti Wolfliangi episcopi 11 (M G H SS 4, 5 3 0 ). O n a s t a n k u te g a d e la gl.
W a t t e n b a c h , o p . c it., 2: 6 6; M a n itiu s , o p . c it., 2: 95-6.
24 The Annals o f the Kingdom o f Ireland from the Earliest Times to the Year 1616 by the Four Masters, 3. izd . ( D u b lin : D e B u r c a R a re B o o k s, 1 9 9 0 ), 2: 8 3 9 . Occidaentalis > occidentalis Europa n a s t o p a t u d i v Chronicon Vedastinum (M G H SS 13, 6 8 2 ), č e p r a v je p o m e n p o jm a tu d r u g a č e n k o t v irs k ih v irih .
25 The Annals o f the Kingdom of Ireland, 2: 9 5 7 .
211 The Annals o f Ulster (to A. D. 1131), u r . S. M a c A irt in G. N io c a ill (D u b lin : D u b lin I n s t i t u t e o f A d v a n c e d S tu d ie s , 1 9 8 3 ), 3 5 3 . (Š k o fo v o im e j e tu tr a n s k r ib i r a n o k o t D o m n a ll o a E n n a .)
27 I b id ., 5 4 1 .
28 F is c h e r , o p . c it., 113.
20 Hamburgische Kirchengeschichte II,x x ii (1. c., 7 9 ). O A d a m u k o t g e o g r a f u gl. C. R ay
m o n d B e a z le y , The Dawn o f Modem Geography, 3 zv. ( L o n d o n : J o h n M u rra y , 1 8 9 7 -1 9 0 6 ), 2:
5 1 4 sq .
811 F is c h e r , o p . c it., 107 sq.
1 2 7
To m a ž Ma stna k
jeru z alem sk i p a tria rh , perzijski »kralj« in »vsi k ralji E v ro p e « .31 K do so bili ti
»kralji Evrope«, ni povsem ja sn o ; p o m e m b n o je , d a j e p rav slavljenje K arla V elikega pisca n ap e lja lo k u p o ra b i b e se d e E v ro p a.32 K o je A d a m iz B re m n a pisal o p re te či vojni m ed K arlom V elikim in D anci, j e o pisal K arla k o t cesarja, ki s ije » p o d re d il vsa kraljestva E v ro p e« .33 Veliki anali iz Altaicha, ki so n ajv er
je tn e je tu d i bili n ap isan i sredi 70. le t 11. stol., v vpisu za le to 974 p o ro č a jo , d a sta vojvoda H e n rik Bavarski in freisinški šk o f A b ra a m z B oleslavom Č eškim in M ieszkom I. Poljskim skovala z a ro to p ro ti ce sarju O to n u . Č e bi se bil n jih o v n a č rt u resn ičil in bi bilo »cesarjevo kraljestvo« ra z ru še n o , b i b ila »skoraj vsa E vropa p re v ara n a in u n ič e n a « .34 V Vita Reginswindis j e »Evropa« n a s to p a la k o t p o d ro č je p o d vladavino cesarja L udvika P o b o ž n e g a .35 K ron ist, k i j e v 12.
stol. p o n a re d il d arovnico K arla V elikega, n a n a ša jo č o se n a s a m o sta n St. Vi- cenzo v V o ltu rn u , j e položil v cesarjeve ro k e (c e s a rja je im en o v al C aro lu s R o
m an u s) »žezlo cele E vrope«.31’
»Evropa« p a j e p rilo ž n o stn o n a s to p a la tu d i v povezavi s cesarji, ki so bili 11. stol. veliko bliže, če že niso vladali v tistih časih. A n a li iz Quedlinburga so zabeležili, da sta bila n a p ra zn o v an ju V elike n o či, ki sta ga le ta 991 p rip ra v ila cesarica T e o fa n a in n jen sin O to n III., m e d » d ru g im i v o d iln im i m o žm i Evro
pe«, ki so se zbrali, d a bi izkazali d o lž n o čast cesarski veličini (in svoje p o k lo ne p o d k re p ili z d ra g o cen im i d a rili), p ris o tn a tu d i m ejn i g ro f H u g o iz T o sk a
ne in dux Sdavonicus M ieszko (b o d o č i kralj P o ljsk e ).37 C esarja H e n rik a II.
prazn o v an je Velike n o či trid e se t le t p o z n e je j e o p isa n o z bolj ali m an j e n a k i
m i b esedam i. Zanim ivo p a je , d a leto p isec, k o j e v tej zabeležki o m e n il Evro
po, ni m ogel p rik riti d o lo č e n e nego to v o sti. K o je ce sar p risp e l v M erse b u rg ,
31 Ex miraculis S. Genulfi 5 (M G H SS 15, 1 2 0 6 ).
32 Cf. F is c h e r, o p . c it., 113-4.
33 Hamburgische KirchengeschichteI,xvi (I. c., 1 9 ). A d a m o v a » r e g n a E u r o p a e « s e v e d a n is o b ila » k ra ljes tv o E v ro p e « , o k a t e r e m j e p isa l C a th m ilf . G l. M a s tn a k , » K a r o lin š k a ‘E v r o p a ’?«, 10 o p . 16.
34 »[■■•] p e n e t o t a E u r o p a d e s t it u t a a tq u e d e l e t a e ss e t.« Annales Altahenses maiores, 2.
izd ., u r. W . G ie s e b r e c h t in E. O e f e le ( M G H SS r e r . G e r m . 4, 1 2 ). O d a t u m u n a s t a n k a te h le to p is o v gl. L u d w ig W e ila n d , » E in le itu n g « k n je g o v e m u p r e v o d u (Die größeren Jahrbücher von Altaich [L eip zig : V e rla g d e r D y k s c h e n B u c h h a n d l u n g , 1 8 9 3 ], x ) , ki p o l e m i z i r a z G ie- s e b r e c h t o m in O e f e le je m .
35 Ex Vita Reginswindis (M G H SS 15, 3 5 9 ) . D a t u m n a s ta n k a : W a t t e n b a c h , o p . c it., 1: 2 9 0 , g a p o s ta v lja v 12. sto l.; v r e v id ir a n i izd. is te g a d e la ( W ilh e lm W a t t e n b a c h in W ilh e lm L evi- s o n , Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter: Vorzeit und Karolinger, r e v id ir a l H . L ö w e [W e im a r: H e r m a n n B ö h la u s N a c h f o lg e r , 1 9 5 2 -9 0 ], 7 3 5 ) , j e g o v o r o l 2 . / 1 3 . s to l.; F is c h e r , o p . c it., 1 1 4 , p a s o d i, d a j e d e lo n a s ta lo v i l . s to l.
3,1 M G H D ip l. K a ro l., št. 3 1 5 , str. 4 7 5 ; cf. o p . k št. 2 2 7 , s tr. 30 7 ; in št. 3 1 7 , s tr. 4 7 9 .
37 Annales Quedlinburgenses a. 991 (M G H SS 3, 6 8 ); cf. v p is z a a. 9 9 6 ( ib id ., 7 3 ) . O te h a n a lih gl. W a tte n b a c h , o p . c it., 1: 3 4 0 sq .
so »hiteli ђ а vsi, če naj tak o re č e m o , prvaki Evrope«, prav tako p a o d p o slan ci
»različn ih ljudstev« z vseh stran i, d a bi H e n rik u izkazali p o d lo žn o st.38 V resn i
ci j e tu vse p re j k o t ja s n o , k d o so bili Europae primis, za povrh p o m ešan i še s h u d o n e d o lo č n im i p re d sta v n ik i d ru g ih ljudstev, to d a p o klon iti so se prišli ce sarju . U staviti se velja tu d i p ri b e se d a h , s k aterim i so Anali iz Quedlinburga opisali, kak o s e je ce sar H e n rik II. n a h itro u m ak n il iz Italije v N em čijo, d a bi ub ež al kugi, k i j e iz b ru h n ila n a ju ž n i strani Alp. Kljub tem u, d a s e j e cesar podvizal, j e b ila n jegova vojska zdesetk an a, tako d a se je p o d božjo zaščito prib ližal d o m u le z m aloštevilnim i vojaki - če n e štejem o tistih, ki m u jih je
»m ati E vropa« p o slala n a p r o ti.:w J a s n o je , d a je ta mater Europa tukaj nem ško cesarstvo.40 (K olikor vem , j e E v ropa po stala zares »naša sk u p n a m ati« šele z L o u iso m Le R oyem , sre d i 16. s to l.)41 Ni p a bilo v e d n o tako. V zabeležki, ki so jo ti isti leto p isi prevzeli iz Analov iz Hildesheima, je bila »Evropa« širša od N em čije: tu j e govor o veliki lak o ti in u m ira n ju , ki sta leta 862 p riza d ela »Ger- m a n ijo in d ru g e d e le E vrope«.42 K akor koli že, napis n a njegovem cesarskem o g rin ja lu j e H e n rik a II. im en o v al »kras Evrope«, decus Europae
,4S
e n a tako im e n o v a n ih Carmina Cantabrigiensia, ki opeva n em šk e cesarje m e d leti 950 in 1050, p a j e o bžalovala njegovo s m rt k o t obglavljenje Evrope: »P loret h u n c E u ro p a iam d e c a p ita ta .« 44T e b e se d e naj bi b ile e p ita f n e le cesarju H e n rik u II., m arveč tu d i fran- kovsko-saški - g erm a n sk i - Evropi: »H enrikovo sm rt za p o p ad ejo , resnično , le p o in zelo čisto, k o t k o n e c velike h isto ričn e m ožnosti, ki j o j e im ela E vropa n a sp ro ti sta re m u in zdaj tu d i n o v em u rim skem u svetu.«45 Ze H e n rik a III., z a d n je g a v elikega cesarja p re d t. i. g re g o rija n sk o cerkveno re fo rm o , niso več slavili s sklicevanjem n a »Evropo«. N jegov n a g ro b n i napis povzdiguje cesarja
38 Annales Quedlinburgenses a. 1021 (M G H SS 3, 8 6 ).
M Ibid. (M G H SS 3, 8 8 ).
411 Cf. F is c h e r , o p . c it., 111.
41 Ludovici Regii Constantini Oratio ad invictissimos potentissirnosque principes Henricum II.
Franc. & Philippum Hispan. Reges, de Pace et concordia nuper inter eos initia, č f bello religionis Christianae hostibus inferendo ( P a r iz , 1 5 5 9 ), 17. Cf. J a m e s H u t t o n , Themes of Peace in Renais
sance Poetry, u r . R . G u e r la c ( I th a c a : C o r n e ll U n iv e rs ity P re ss , 1 9 8 4 ), 129 sq.
42 Annales Quedlinburgenses (M G H SS 3, 4 8 ); Annales Hildesimmenses, u r . G. W a itz (M G H SS r e r. G e r m . 8, 1 8 ).
43 C i ti r a n o v F is c h e r , o p . c it., 111. G l. p a t u d i P e rc y E r n s t S c h r a m m , Kaiser, Rom und Renovatio: Studien zur Geschichte des römischen Emeuerungsgedankens vom Ende des Karolin
gischen Reiches bis zum Investiturstreit ( L e ip z ig in B e rlin : B. G . T e u b n e r , 1 9 2 9 ), 2: 9 6 , o n a p is u n a c e s a r je v e m p a s u , k i j e o m e n ja l E v r o p o v k o n te k s tu t r ip a r t it n e g a sveta: » In m e d i o u e r o r o t e s it s c u l p ta t r i p h a r i a t h e m a o rb is : A sia, A fric a , E u r o p a .«
44 Die Cambridger Lieder št. 1 7 ,7 , u r . K. S tr e c k e r (M G H SS r e r. G e r m . 40, 5 0 ). P e sm i iz v ira jo iz s r e d n j e g a ali d o l n je g a P o r e n j a . G l. S tr e c k e ije v p r e d g o v o r, ix.
45 F is c h e r , o p . c it., 112.
1 2 9
To m a ž Mastnak
k o t lux orbis, Evrope p a n e o m e n ja .40 A nzelm iz B esate, ki se m u j e u sp e lo p re b iti n a dvor H e n rik a III. o k ro g le ta 1050, j e v svoji Rlietorimachia u p o d o b il svet, ki naj bi m u vladal cesar, k o t m n o štv o »dežel, grad ov , krajev in cesarstev z njihovim i kraljici«, ki bi jih bilo tre b a povezati v e n o z zm agov itim i za k o n i R im a k o t rim sko last. Tisto, k a r je čakalo n a to, d a p rid e p o d o b la st R im a, so bile p o sam ez n e d ežele, p o sam ez n a ljudstva: G alija, B ritan ija, G rčija, J u d e ja , K arantanija, S araceni in d ru g a ljudstva o n k ra j m o rja .47 E d in i p o e n o tu jo č i p o je m je bilo cesarsko gospostvo n a d vsem svetom . P o d o b n o velja za Exhortatio
adproceres regni iz časa n e d o le tn o s ti H e n rik a IV. T u j e sp isek vseh ljud stev , n a k a te re j e n am n e z n a n i pisec g led al k o t n a p o te n c ia ln e cesarjeve p o d lo ž n ik e , veliko daljši k o t p ri A nzelm u. N a le tim o tu d i n a dve k o lek tiv n i im e n i, a n o b e n o od njiju n i »Evropa«.48 B enzo iz A lbe, m o rd a najbolj a rtik u lira n zago v o r
n ik cesarske id eje iz tistega časa, j e slavil ce sarja k o t v lad arja n a d vsem svetom , imperator orbis terrarum (v n a sp ro tju s kraljici, ki so vladali sam o n a d p ro v in c a mi: reguli provinciarum) ,49 in v tem okviru j e n a s to p ila E v ro p a kot, p re p ro s to , del sveta/’0 Ne k o t en titeta, ki bi d o lo č a cesarstvo ali b ila celo isto v etn a z n jim , pač p a k o t en titeta, ki j o j e d o lo č a la cesarska oblast.
Im p eria ln i predstavni svet s e je o d daljeval o d »Evrope« te r p o e n i stran i zajem al ves svet, po d ru g i p a se želel za sid rati v R im u , p rav v času, k o s e j e z n ap re d o v a n je m ce rk vene re fo rm e začelo b re z k o m p ro m is n o uveljavljati p r venstvo, ab so lu tn o prvenstvo, p a p e ž a k o t rim sk eg a škofa in rim sk e cerkv e v krščanskem svetu. Č e je bil p rim a t p a p e ž a zn o traj z a h o d n e g a sveta u p e r je n p ro ti cesarski oblasti, ki bi se poslej m o ra la p o k o ra v ati p a p e š k e m u m o n a rh u , j e bilo prvenstvo rim ske cerkve p o le m ič n o u sm e rje n o p re d v sem p ro ti C ari
g ra d u , k a r je oživilo p re d sta v n a n a sp ro tja m e d R im ljani in G rki, m e d Z a h o d njaki in V zhodnjaki, Z ah o d o m in V z h o d o m . O m e m b te h n asp ro tij v p r o p a g a n d n i lite ratu ri, k ije bojevala in sp re m lja la ce rk v en o re fo rm o in in v e stitu rn i sp o p a d k o t n je n najbolj d ra m a tič n i m o m e n t, j e o g ro m n o .51
4li Epitaphum Heinrici imperatoris, v E. D ü m m le r , » G e d ic h te a u s d e m e lf te n J a h r h u n d e r t « , Neues Archiv der Gesellschaft fü r ältere deutsche Geschichtskunde 1 (1 8 7 6 ), 176. P r im . e p i t a f H e - n r ik u III., ki ga n a v aja V iljem iz M a lm e s b u r y a v De gestis regum anglorum 11,194, u r . W . S tu b b s (R. S. 9 0 , 1: 23 5 ): » C a esar, ta n tu s e ra s q u a n tu s in o rb is « e tc . Cf. D ü m m le r , o p . c it., 179.
47 G l. S c h r a m m , o p . c it., 1: 255-7. Caramaniaje b il p e rz ijs k i o b a ln i p a s.
4H P is e c g o v o ri o Libia in Orientis pars. V D ü m m l e r , o p . c it., 177. Cf. S c h r a m m , o p . c it., 1:
257.
4: Ad Hèinricum TV imp eratorem libri VIII, 7 (M G H SS 11, 6 0 2 ) . O B e n z u gl. S c h r a m m , o p . c it, 1: 2 5 8 sq.
5,1 » M oyses i u b e n t e D e o s c r ip s it m u n d i f a b r ic a m , / A lii s c r ib a e d i x e r u n t h e r o u m p r o s a - p ia m , / Q u i p e r r é g n a s u n t p a r ti t i A s ia m e t A ffric a m , H e u r o p a m h is i u n g e n t e s f e c e r u n t m o n a r c h ia m .« Ad Hèinricum TV imp eratorem libri VII, p o s v e tilo H e n r i k u III. ( M G H SS 11, 5 9 8 ).
51 F is c h e r , o p . c it., 150 o p . 6.
S red išče sveta g re g o rija n sk ih cerkvenih re fo rm a to rje v je bil Rim. Z za- v lad an je m id e je o rim sk em svetu s e j e skladala predstava o trid e ln e m svetu.
M e d te m k o j e »Evropa« v o b d o b ju , ko sta vzpon frankovskega kraljestva in o b n o v a » z a h o d n e g a cesarstva« p o d K arlom Velikim prestavila težišče z a h o d n e g a k ršč an sk eg a sveta p ro ti severu, vsaj n a tre n u tk e (k oliko r s o j o skušali asim ilira ti te m u » k rščan sk em u cesarstvu«) postajala sred iščn eg a p o m e n a , j e zdaj začela n a p o m e n u n a g lo izgubljati. Skupaj z Azijo in A friko j e b ila d el sveta, k a te re g a glava ( m undi caput et domina gentium) je bil R im .52 Bila j e p o d re je n a vesoljni cerkvi, ki j o j e im el p re d očm i k ard in a l H u m b e rt, e n a o sre d n jih o seb m e d cerk v en im i re fo rm a to rji, ko s e je spom injal razširjanja krščans
tva v Aziji, E vropi in A frik i/’3 In b ila j e zem ljepisna količina v m ejah kristjans- tva, ki so segale tak o daleč, k a k o r p o slu šn o st rim ski cerk vi/’4
2. »Evropa« v literaturi o p r v i križarski vojni
K rižarske v ojne so bile razširjanje m eja kristjanstva. K ristjanstvo j e bilo v rh o v n i p o je m . »Evropa« j e b ila d el kristjanstva, k ije h o te lo zaobseči cel svet;
d el sveta, ki bi m o ra l p o sta ti kristjanski. Če je bil Rim središče kristjanske ofenzive in eksp an zije, j e e sh a to lo šk a o bzo rja začel obvladovati Je ru z a le m (ki so ga k a rto g ra fi p rav v tistem času začeli ja s n o in definitivn o u p o d a b lja ti kot sred išče sveta) / r’ P o m e n »Evrope« s e je torej še zm anjšal. P o sta laje, ko lik o r so v zvezi s sveto vojn o govorili o njej, izhodišče velikega po djetja, k i j e črpalo svoj n av d ih in svojo veličino d ru g je.
Ilustracija, k i j e krasila prvo izdajo zgodovine križarskih vojn T h o m asa F ullerja, j e u p o d o b ila E vro p o k o t zgrad b o , iz k atere se j e križarska vojska p o d a la n a p o t p ro ti O d re še n ik o v e m u g ro b u .51’ P o d o b a nas n e h o te sp o m n i n a
52 C f. p is m o p a p e ž a L e o n a IX . c a r ig r a js k e m u p a t r i a r h u M ih a e lu K e r u la r iju , a. 1054, xvii ( L e o , Epistolae et décréta pontifica, št. 100, P L 143, co l. 7 5 7 ). P is m o j e n a p is a l k a r d in a l H u m b e r t ; za k o n t e k s t gl. n p r . S te v e n R u n c im a n , The Eastern Schism: A Study of the Papacy and theEastern Churches During the Eleventh and Twelfth Centuries (O x fo rd : C la r e n d o n , 1 9 5 5 ), 41 sq.
53 Adversus simoniacos I,vi ( M G H L d l 1, 1 0 9 ). G l. t u d i z a p is n ik z la te r a n s k e s i n o d e le ta 1 0 5 9 , k i j e s p r e j e l a o d l o k o p a p e š k ih v o litv a h . » B r u c h s tü c k a u s d e n V e r h a n d l u n g e n d e r L a t e r a n s y n o d e im J a h r e 1 0 5 9 « , v A lb e r t W e r m in g o f f , »D ie B e s c h lü s s e d e s A c h e n e r C o n - c ils im J a h r e 8 1 6 « , Neues Archiv der Gesellschaft fü r ältere deutsche Geschichtskunde 2 7 (1 9 0 2 ), št. 2, 6 7 3
54 O fines Christianitatis j e , d e n im o , g o v o ril p a p e ž G r e g o r V II., v č ig a r Registru z a m a n iš č e m o b e s e d o E v r o p a . Gl. G r e g o r je v i p is m i n a d š k o f u U g u iz T r ie r ja , 30. s e p t. 1 0 7 7 (Regi
ster's/, 7 , s tr . 3 5 8 ) ; in n o r v e š k e m u k r a lju O la f u , 15 d e c . 10 7 8 (RegisterVI,13, s tr. 4 1 6 -7 ).
55 G l. B e a z le y , o p . c it., 2: 5 5 6 .
5" T h o m a s F u lle r , The historié o f the holy warn ( C a m b r id g e , 1 6 3 9 ).
1 3 1
To m a ž Mastna k
E vropo k o t naš »skupni dom «, o k a te ri se j e ra d o g ov o rilo k ak ih dvajset le t nazaj. T o d a ko so prvi križarji p rijeli za o ro žje, take p re d sta v e n i im el n ih č e . T u d i tisti redki, ki so o m en jali »E vropo«, so s to b e s e d o p re p ro s to opisovali kraje, iz k aterih so se križarji o d pravljali n a svoje o b o ro ž e n o » ro m an je« . Bal
d ric iz Dola, d en im o , j e pisal o » z a h o d n i E v ro p i« .57 T u sm o d a le č o d teg a, d a bi »Evropa« b ila p o e n o tu jo č i p o jem . O z n ačev ala j o j e ra z d ro b lje n o s t, tako zelo, d a je e d e n o d n je n ih delov, Europa occidentalis, n a sto p a l k o t povezovalni p o jem , k i j e združeval še m anjše »dele E v ro p e « /’8 F u lc h e r iz C h a rtre sa , k i j e videl v križarski vojni p rilo žn o st za v ersko in m o ra ln o p re n o v o m e d z a h o d n i
m i k ristja n i,je opisal, kako so se, p r e d e n j e p a p e ž U rb a n IL pozval velike in m ale v boj p ro ti p o g a n o m in jim o b lju b il o d p u š č a n je g reh o v , če b o d o sledili božji volji, ki j o j e razglasil v C le rm o n tu , » m n o g o te ra zla ra zra šč ala p o vseh d elih E vrope [in universis Europiæ partibus\«J': T a opis j e še e n k r a t p o n o v il in detajliral: »v vseh delih E vrope [in partibus omnibus Europice\ so tak o tisti zgo
raj kot o n i spodaj v cerkvah in zunaj njih nasilno tep tali m ir, d o b ro to in v ero.«1’11 E nak opis p re d k rižarsk eg a z a h o d a n a jd e m o v Gesta Francorum Iherusalem ex- pugnantium (le d a j e pisec n am esto Europiae zapisal Europae)
B aldric in F u lc h e r sta dva o d piscev, ki so n a začetk u 12. stol. o p ravili
»teološko rafiniranje« prve križarske v o jn e.1,2 K ljub zaslugam , k i j i h im ajo za izoblikovanje »ideje« križarske v o jn e,1’3 p a n ih č e m e d n jim i n i p re se g e l zg o d o vinske vizije, ki j o j e im el sam p ap e ž U rb a n II. T a sveti oče, za k a te r e g a je bil k o n flik t m ed kristjani in m u slim an i k lju č n e g a p o m e n a , p rvo k riža rsk o vojn o p a sije zamišljal k o t vojno ce lo tn e g a kristjanstva p ro ti z u n a n jim so vražn ik o m ,1’4 je im el holistični p o g led n a s p o p a d m e d k ristjan i in m u slim an i. In p ra v v k o n tek stu govorjenja o tem sp o p a d u (ki b re z n jego ve k rižarsk e v o jne m o rd a n ik d a r n e bi d o b il razsežij, k ijih im a o d tle j) j e U rb a n o m e n il »E vropo«. L eta 1098 j e pisal, d a j e B og »v n aših časih s p o m o č jo k ršč an sk ih vojakov p o to lk e l
57 B a ld r ic iz D o la [ B o u r g u e ila ] Historia Jerosolimitana I.x x iv ( R H C O c c . 4 , 2 8 -9 ).
58 Cesta Tancredi X II, X X X II (R H C O c c . 3, 6 1 3 , 6 2 9 ).
m Historia Iherosolymitana I,i (R H C O c c . 3, 3 2 1 ).
Ibid., I,v (R H C O c c. 3, 3 2 6 ).
1,1 Gesta Francorum Iherusalem expugnantium I ( R H C O c c . 3, 4 9 1 ) .
'’- J o n a t h a n R iley -S m ith ,7 7 ;e First Crusade and the Idea of Crusading ( L o n d o n : T h e A th lo - n e P re ss , 1 9 9 3 ), 6. p o g l.
1.3 Cf. E. O . B lak e , » T h e F o r m a tio n o f t h e ‘C r u s a d e I d e a ’ «, Journal of Ecclesiastical History
21 ( 1 9 7 0 ) , št. 1.
1.4 Cf. G iu lio V is m a ra , Impiurn foeudus: Le origini della »respublica Christiana« (M ila n o : D o tt.
A. G iu ffrè e d it o r e , 1 9 7 4 ), 73; C a rl E r d m a n n , Die Entstehung des Kreuzzugsgedankens ( S tu tt
g a rt: W . K o h lh a m m e r , 1 9 3 5 ), 284; in z la sti A lfo n s B e c k e r , Papst Urban II. (1088-1099), 2.
zv., Der Papst, die griechische Christenheit und der Kreuzzug ( S tu ttg a r t: A n t o n H i e r s e m a n n , 1 9 8 8 ).
T u rk e v Aziji in M avre v E vropi in p o p o seb n i m ilosti p o n o v n o vzpostavil svoje b o g o slu žje v n ek d a j slavnih m estih « .1’5
V U rb a n o v i zgodovinski teologiji j e bilo im p liciran o , d a j e E vropa z re ko n kvisto p o sta ja la k rščanska. T o d a p re k ritje E vrope s krščanstvom , ali n a
ta n č n e je : k rščan stva z E vro p o , j e bilo o d d a lje n o še tri stoletja in pol. Do njega j e p rišlo šele, k o so m u slim a n i v o d g o v o ru n a križarske vojne p o n o v n o osvojili n e le Je ru z a le m in d ru g a m esta, p o m e m b n a v zgodovini krščanstva, n a Bliž
n je m V z h o d u , m arveč tu d i C arig ra d . P od U rb a n o m p a s e je ciklus svetih vojn m e d latin sk im i kristjan i in m u slim an i šele začel in n am esto re sig n ira n e u go tovitve, k i j e sled ila p a d c u C arig ra d a, d a j e n a m re č krščanstvo o m e je n o n a E vropo, je p re h o d iz 11. v 12. stol. zaznam oval krščanski triu m falizem , k ije segal d a le č p re k m eja E vrope. E v ro p a je bila tedaj le e n o o d bojišč, n a k aterih je zm agovala božja volja. In tako bojišče je bila ko t del sveta, ki g a je p ožiralo bojevito kristjanstvo.
V času križarsk ih vojn j e b ila delitev sveta n a tri dele o b če m esto .1’1’ T o d a k o n a Azijo, L ibijo ali A friko in E vropo n aletim o v lite ratu ri, povezani s križar
skim i vojni, tej p red stav i p ra v ilo m a m an jk a patos, ki ji g a j e vlila U rb an o v a m ilita n tn a vizija. V a n o n im n i Gesta Francorum Iherusalem expugnantium, n a p ri
m e r, j e A n tio h ija p re d sta v lje n a k o t trgovsko središče, v k a te re g a se stekajo b lag a in d o b rin e iz A frike, E vrope in Azije.1'7 P o d o b n o j e v itin e ra riju iz leta 1130 o p isa n A kkon: k o t m esto , v k a te re g a iz E vrope in A frike p ritek ajo blaga, k ijih p o tre b u je A zija.1’8
P ri P e tru T u d e b o d e ju j e b e se d o E vropa u p o ra b il n ev ern i vlad ar Kebor- ga. T u rk i, ki so h o te li osm ešiti frankovsko vojsko, so K eborgi prin esli p okazat nek aj kosov orožja, ki so ga zasegli (tako T u d e b o d e ) revnim krščanskim ro m arje m . Ko je K e b o rg a videl rjasti m eč, leseni lok in n e u p o ra b n o sulico, s e je sm ejal o ro ž ju , ki so ga k ristjan i »iz d ežele n a zah o d u , to je E vrope, ki je treÿ i d e l sveta«, p rin e sli s sab o v Azijo.
ir’ P is m o š k o fu P e tr u iz H u e s c e , 11. m aj 1098 (P L 151, col. 5 0 4 ). Cf. B e c k e r, o p . cit., 348-9.
'’" J o h n K i r t la n d W r ig h t, The Geographical Lore of the Time of the Crusades: A Study in the History o f Medieval Science and Tradition in Western Europe (N e w Y ork: A m e r ic a n G e o g r a p h i
ca l S o c ie ty , 1 9 2 5 ), 2 5 8 . G l. t u d i p o p is in o p is z e m lje v id o v iz tis te g a č a s a v B eazley , o p . c it., 2: 5 4 9 sq.
1.7 Gesta Francorum Iherusalem expugnantium'V, X I (R H C O c c . 3, 4 9 4 , 4 9 7 ).
1.8 De situ orbis Ierusalem X I I I , 4 8 (Itinera Hierosolymitana crusesignatorum [saec. XII-XIII], u r . S. d e S a n d o li, 4 zv., S t u d i u m b ib lic u m f r a n c is c a n u m , C o lle c tio M a io r, št. 2 4 [J e ru z a le m : F r a n c is c a n P r i n t i n g P re s s , 1 9 7 8 -8 4 ], 2: 1 1 0 ).
ffi' P e t e r T u d e b o d e Historia de Hierosolymitano itinere, u r. J . H . H ill in L. L. H ill, re v id ira l J . R ic h a r d , D o c u m e n t s r e l a t i f à l ’h i s t o ir e d e s c r o is a d e s p u b lié s p a r 1’ A c a d e m ie d e s I n s c r ip t i o n s e t B e lle s - le ttr e s (P a riz : L ib r a i r i e o r ie n ta lis te P a u l G e u t h n e r , 1 9 7 7 ), 91. M e d te m k o so b ili » F ra n k i« z e lo p o g o s t a o z n a k a z a k riž a rje , j e r a h lo z g r o ž e n a b iz a n tin s k a p r in c e s a A n a K o m n e n a i m e n o v a la b a r b a r e , ki so p r i d r li z z a h o d a , »K elte« . R e s j e , d a so n a p o h o d u
1 3 3
To m a ž Mastna k
V sebinsko zanim ivejšo u p o ra b o p re d sta v e o trid e ln e m svetu n a jd e m o p ri V iljem u iz M alm esburyja. K o je p a p e ž U rb a n II. pozval z a h o d n e k ristja n e h križarski vojni, j e bilo V iljem u p e t let, zato s e je p ri svojem p o ro č a n ju o tistem papeževem govoru, ki v izvirniku n i o h ra n je n ,70 o p ira l n a izro čilo (in v e rje tn o n a svojo dom išljijo). V Degestis regam anglorum (1120) j e zapisal, d a j e U rb a n n a k o n cilu v C le rm o n tu pozval k ristjan e, naj »stopijo n a p re j v sreči in z z a u p a n jem te r n a p a d e jo sovražnike Boga«. K o je p ap ež, p o k ro n isto v ih b e s e d a h , opisal, koliko sveta so brezverci osvojili, in žalitve, ki d a so jih p riz a d e li kristja
n o m , j e nagovoril p riso tn e takole: » T o d a ali la h k o k d o r koli, ki se n e plaši dejanj, k d o r koli, ki m u je m ar za slavo krščanstva, trpi, d a si z n jim i n iti sveta n e d e lim o en a k o m e rn o ? Azijo, ki j e tre tjin a sveta, n aselju jejo , k o t d a bi p ri
p ad a la njim - p o d ro č je , ki so ga naši p re d n ik i u p ra v ič e n o im eli za e n a k e g a d ru g im a dvem a d e lo m a [sveta] tako p o o b se g u k o t p o m e n u .« T am se j e prvič razcvetelo krščanstvo, tam so bili m u č e n i vsi a p o sto li ra z e n dveh , zdaj p a v er
niki, če ji h je sp lo h kaj preživelo, živijo v b e d i, p laču je jo davke b re z b o ž n e ž e m in n a tih em vzdihujejo po svobodi, k ijo uživajo z a h o d n i kristjani. S ovražniki Boga, n ad alje, »več k o t dvesto le t z o ro ž je m držijo v svoji lasti A friko, d ru g i d e l sveta«. P a p e ž je to razglasil za n a p a d n a krščan sk o čast, zakaj A frik a je n ek d a j h ra n ila k ar najbolj u m n e m ože, k a te rih n a v d a h n je n i spisi jim zagotavljajo n e sm rtn o slavo (vsaj d o k ler bo še k d o b ral la tin šč in o ). » O stan e E vropa, tretji d el sveta. Kako m a jh e n j e tisti n je n d el, ki g a n a se lju je m o k ristjan i! Kajti tistih b arbarov, ki k o t živali živijo n a d a ljn jih o to k ih v z a le d e n e le m o c e a n u , n e b o n ih če im enoval kristjane. In še ta naš d e lč e k sveta n a p a d a jo T u rk i in S ara ce
ni. P red tristo leti so si p o d re d ili Š p an ijo in B alearske o to k e, zdaj h le p ijo p o tistem , k a r je ostalo.«71
Preslikavo vojaških osvajanj n a p o d o b o trid e ln e g a sveta ali, n a ta n č n e je , razlago m uslim anske ekspanzije s p o m o č jo p re d sta v e o trid e ln e m svetu n aj
d em o najp rej pri Bedi, k ije živel v času, k o j e m u slim an sk a vojska p r o d r la n e le d o Španije, m arveč tudi čez P irin eje. B ed a s e j e sicer te h d o g o d k o v p o z n o zavedel in ko t večina sodob n ik o v jim ni prip isoval d ra m a tič n e g a p o m e n a , n iti v m uslim anski invaziji ni videl kakšne p o se b n e grožnje krščanstvu.72 K ljub tem u p a je leta 720 pisal, d a so se » n asp ro tn ik i cerkve«73 p o lastili cele A frike, velike-
p r o ti A ziji k o ra k a li » čez E v ro p o iz e n e d e ž e le d o d r u g e « , t o d a p r iš li s o »iz s k o r a j v se h k e lts k ih d e ž e la « . The Alexiad of A nna Comnena X ,v ,x , p re v . E. S e w e r ( H a r m o n d s w o r t h : P e n g u in B o o k s, 1 9 6 9 ), 3 0 9 , 324.
7" D . C . M u n r o , » T h e S p e e c h o f P o p e U r b a n I I a t C l e r m o n t , 1 0 9 5 « , The American Histo
rical Review9 (1 9 0 5 ), j e še v e d n o r e f e r e n č n i te k s t.
71 De gestis regum anglorum IV ,3 4 7 , u r . W . S tu b b s (R . S. 9 0 , 3 9 5 ).
72 J . M. W a lla c e -H a d rill, Early Medieval History ( O x f o r d : B asil B la c k w e ll, 1 9 7 5 ), 6 4 . P o d r o b n e je v T o m a ž M a s tn a k , Crusading Peace: Christendom, the M uslim World, and Western Political Order (B e rk e le y in L o s A n g e le s : C a lif o r n ia U n iv e r s ity P re s s , v tis k u ) , p o g l. I I I . l . b .
73 T a k o j e S a ra c e n e im e n o v a l 7 1 6 v In prim ampartem Samuhelis IV ,xxv, 1 (C C S L 1 1 9 , 2 3 1 ).
ga d e la A zije te r d e la E v ro p e .74 K akih dvajest let p o tem , k o j e Viljem iz Mal- m esb u ry ja n ap isal svojo k ro n ik o an g lešk ih kraljev, j e m uslim an sko ekspanzi
j o n a p o d o b e n n a č in opisal P e te r Častitljivi. P o v ed alje, k a k o je » m o h a m e d a n ska p o b esn elo st« n ajp rej zastru p ila skoraj vso Azijo, zatem sije p o d re d ila Egipt, L ibijo in »celo A friko«, n a p o s le d p a vdrla v Š panijo, tako d a niti tretji del sveta, im e n o v a n E vropa, n i bil p u šč e n zgolj k ristjan o m .75 P ozneje j e ta p rip o ved p o sta la o b če m esto , V iljem u iz M alm esb u rjja p a lahko p rip išem o n e sicer izvirnost, zato p a inovativnost, k e r j e ta topos vključil v osm išljanje prve križar
ske vojne.
V e n d a r v o m e n ja n ju »Evrope« v k on tek stu razlage vojaških spopad ov m ed z a h o d n im i k ristjan i in m u slim an i, k ak ršn eg a srečam o p ri V iljem u iz Malmes- buryja, n e m o re m o ra z b ira ti pojava kakšne »evropske zavesti«. Viljem j e bil k o z m o p o lit, ki j e k ristjan e o p re d e lil k o t k ozm opolite. Za k ristjana (čigar p ra va d o m o v in a sicer n i o d teg a sveta), j e pisal, j e ves svet njegova d om ovina, totus m undus patria.71' P o d o b n o kozm opolitski so bili sam i križarji. V pism u, ki so ga trije križarski vodje le ta 1099 poslali pap ežu , b erem o , kako so klečeči križarski vojščaki p ro sili G o sp o d a, d a bi »O n, k ije v d ru g ih težavah, ki so nas d o le te le , o k re p il krščan sk o vero, v zdajšnji bitki zlom il m oč Saracenov in h u d ič a te r razširil kraljestvo K ristusove cerkve o d m o rja d o m orja, p o celem sve
tu .« 77 O d n o s d o »Evrope« j e la h k o bil pri takem svetovljanstvu obarvan z brez
b riž n o stjo .78 In k e r »Evropa« n i im ela sam ostojne p o litičn e teže (k oliko r pač la h k o v zvezi s tistim i časi go v o rim o o p o litik i), ni nič n en a v ad n eg a , d a se v eni n a jp o m e m b n e jših zgodovin začetkov križarstva »Evropo« m irn o osm išlja z a n tičn im m ito m . K o je šlo za ze m ljep isn e razlage, Viljem iz T ira, k ije začel pisati svojo Historijo leta 1170, ni govoril o Evropi, m arveč le o »meji m ed E vropo in Azijo«, k ijo j e postavil n a B o sp o r.79 O »Evropi« j e povedal nekaj m aleg a le, ko je razložil n je n o im e. N ajp rej j e o m en il, d a vsa tri im e n a - B ospor, E vropa in Azija - m e n d a izvirajo iz zg o d b starih pesnikov. P o tem je z n e ravno k on v en
74 Libri quatuor in principium Genesis IV ,xvi,12 (C C S L 1 18A, 2 0 1 ).
75 Liber contra sedam sive haeresim Saracenorum, v J a m e s K ritz e c k , Peter the Venerable and Islam ( P r i n c e t o n , N .J .: P r i n c e t o n U n iv e r s ity P re ss , 1 9 6 4 ), 226.
7<’ De gestis regum anglorum IV ,3 4 7 (1. c., 3 9 8 ).
77 G o d fre y , R a y m o n d in D a i m b e r t p a p e ž u , s e p t. 1099, v H e in r ic h H a g e n m e y e r , u r., Die Kreuzzugsbriefe aus den Jahren 1088-1100, r e p r i n t ( H ild e s h e im in N ew Y ork: G e o r g O lm s, 1 9 7 3 ), št. X V I I I ,12, str. 171-2. C f. P a u l R o u s s e t, Les origines et les charactères de la première croisade ( N e u c h â t e l : B a c o n n i è r e , 1 9 4 5 ), 149.
78 T a k š n o p o v s e m n e v z n e s e n o o m e m b o » E v ro p e « n a jd e m o p ri V ilje m u iz M a lm e s b u ry - j a v De gestis pontificum Anglorum V ,2 6 8 , u r . N . E. S .A . H a m ilto n (R. S. 5 2 , 4 2 6 ), k o b e r e m o , k a k o j e n e k i s p o k o r n i k iz K ö ln a n a r o m a n j u v še p r e d k riž a r s k i J e r u z a l e m p r e k r iž a r il »vso E v ro p o « .
7!l Historia rerum in partibus transmarinis gestarum 11,7; XV, 19; X V I, 19; X X ,2 4 (R H C O c c . 1, 8 2 , 6 8 8 , 7 3 7 , 9 8 7 ) .
1 3 5
To m a ž Mastn a k
c io n a ln o inačico m ita o Evropi pojasnil, o d k o d B o spo r. »B ospor,« j e pisal,
»se im e n u je tako zato, k e r j e J u p ite r v p o d o b i bika, k o t pravijo, čez n jeg ov e vode p re n e se l Evropo, A genorjevo h či.« 80 Sele m n o g o p o z n e je j e zapisal, d a j e E vropa, hči kralja Age n o rja, »dala im e tre tje m u d e lu sveta, ki se im e n u je
Evropa«.81
***
Z anim ivo je , d a j e v avtoritativni p rip o v e d i o prvi križarski vojni s p e t p ri
plavala n a površje m itska E vropa.82 T o sicer n i te m e ljn a z n a čiln o st ra b e »Evro
pe« v lite ra tu ri, povezani s prvo k rižarsk o vojno , n ak aže pa, k ak o n e p o m e m b en , k ako daleč o d p ra k tič n ih in d u h o v n ih obsesij tisteg a časa, j e bil p o je m E vrope.83 U porabljali so ga - bodisi k o t ra v n o d u š n o ze m ljep isn o o zn a k o , b o disi v k o n tek stu b ib ličn e le g e n d e o poselitvi sveta, b o d isi v povezavi z a n tič nim m ito m - prej zaradi lite ra rn ih konvencij k o t iz p o tre b e . S ele v o p isih in osm išljanjih prve križarske vojne v v irih iz 13. in 14. stol. n a le tim o n a nekaj zanim ivejših form ulacij. V e n d a r to n i več p r e d m e t te g a članka.
80 Historia 11,7 (1. c., 8 2 ). K la s ič n o in a č ic o m it a n a jd e m o v d e lu , ki so g a v a n tik i p r i p is o vali H e z io d u , v e n d a r p a v e r je tn o n i n a s ta lo p r e d 6. s to l. p r . n . št. G l. Tke Catalogues of
Women andEoiae 19, v H e z io d , The Homeric Hymns and Homerica, p re v . H . G. E v e ly n -W h ite ( C a m b r id g e , M A.: H a r v a r d U n iv e rs ity P re s s , in L o n d o n : W illia m H e i n e m a n n , 1 9 1 4 ) , 171.
Gl. s ic e r zlasti R u th B. E d w a rd s , Kadrnos the Phoenician: A Study in Greek Legends and the Mycenaean Age (A m s te rd a m : A d o lf M . H a k k e r t , 1 9 7 9 ); L u c ie d e B ra u w , Europe en de stier ( ‘S -G ra v e n h a g e : T r io , s. a. [1 9 4 0 ? ]); W in f r ie d B ü h l e r , Europa: Ein Überblick über die Zeug
nisse des Mythos in der antiken Literatur und Kunst ( M ü n c h e n : W ilh e lm F in k V e r la g , 1 9 6 8 ).
1,1 Historia X III, 1 ( I .e ., 5 5 5 ).
82 M it o m e n j a n p r . tu d i R a d u lf u s N i g e r v svoji Kroniki 1,1, n a k o n c u 12. s to l., ki s i c e r v e lja za k r itik a k riž a rs k ih v o jn . Gl. Chronica: Eine englische Weltchronik des 12. Jahrhunderts, u r. H . K r a u s e ( F r a n k f u r t/ M .: P e t e r L a n g , 1 9 8 5 ) , 12.
83 P o m e n » E v ro p e« z a p rv e k riž a rs k e v o jn e j e v p o p o l n e m n e s o r a z m e r j u s p o m e n o m k riž a rs k ih v o jn za E v ro p o .