ZBOR OBČIN
Sejni zapiski
60. seja - 11. marec 1986
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Pododdelek sejnih zapiskov
Ljubljana, 2000
VSEBINA ZBOR OBČIN
SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 60. seja
(11. marec 1986)
PRED DNEVNIM REDOM: STRAN 1. Izvolitev Komisije za verifikacijo
pooblastil in imunitetna vprašanja
ter poročilo komisije 1 Govornik:
Hrabro Steldin 2 2. Določitev dnevnega reda 3 DNEVNI RED:
1. Odobritev zapisnika 59. seje zbora
(1. točka dnevnega reda) 5 2. Poročilo o potrebah, možnostih
in pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih
(2. točka dnevnega reda) 5 Govorniki:
Franc Forštnarič 6 Rudi Cipot 6 Viktor Trbovšek 8 Stanislav Božič 9 Franc Dežman 11 dr. Miha Likar 13 Majda Rakočevič 15 Jožica Šalamun 15 Matilda Vahčič 17 Peter Habj an 17 Marko Gliha 18
3. Analiza uveljavljanja inovativnosti
združenih delavcev - ključna smer stabilizacije
(3. točka dnevnega reda) 20 Govorniki:
Stanislav Božič 21
Majda Rakočevič 21
Avgust Majerič 22
4. Osnutek odloka o strategiji
tehnološkega razvoja SFR Jugoslavije z osnutkom strategije tehnološkega razvoja SFR Jugoslavije
(4, točka dnevnega reda) 24 Govorniki:
Marko Gliha 24 Franc Maver 25 Stanislav Božič 26 Majda Rakočevič 27 5. Informacija o kršitvah družbene
lastnine in drugih pojavnih oblikah
neodgovornega odnosa do družbene lastnine in njenega varstva
(5. točka dnevnega reda) 28 Govorniki:
Jože Tratnik 28 Marko Gliha 29 Manica Nedok 30
Majda Rakočevič 31
Zdenka Korelc 32 6. Predlog zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja
gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo
(6, točka dnevnega reda) 34 Govorniki:
Andrej Briški 34
Boj an Gor j up 37
Janko Kosmina 38 dr. Miha Ribarič 38 7. Poročilo o potrebah, možnostih
in pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih
(2. točka dnevnega reda - nadaljevanje) 39 Govornica:
Milena Borovac 39 8. Predlog odloka o dopolnitvah odloka o prenosu
denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije
(7. točka dnevnega reda) 41
9. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
(8. točka dnevnega reda) 41 10. Osnutek zakona o prevzemu obveznosti federacije, da
v obdobju od leta 1986 do leta 1990 odplačuje Mednarodni banki za obnovo in razvoj posojilo, ki je bilo uporabljeno za graditev hidrosistema Ibar-Lepenac
(10. točka dnevnega reda) 41 Govornik:
Bojan Gorjup 42 11. Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o garanciji
med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (I. projekt za področje nafte in plina Energoinvest, Rafinerija Bosanski Brod)
(11. točka dnevnega reda) 42 12. Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji
med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (I. projekt za področje nafte in plina Naftagos)
(12. točka dnevnega reda) 43 13. Predlog družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za graditev in ureditev spominskega obeležja Sremska fronta
(13. točka dnevnega reda) 43 Govorniki:
Milka Pogačar 44
Ivan Blažič 45
Zdenka Korelc 45 Janko Vuj ica 45 Ivan Bolničar 46 Ada Gor j up 4 8 Avgust Majerič 4 8
14. Osnutek dogovora o zagotovitvi dela sredstev za financiranje mednarodnih športnih tekmovanj, ki jih prirejamo v Jugoslaviji in za pripravo jugoslovanskih športnikov za udeležitev na olimpijskih igrah
(14. točka dnevnega reda) 49 15. Soglasje k statutom visokošolskih organizacij združenega dela, in sicer: Fakultete za elektrotehniko. Visokošolske
delovne organizacije. Fakultete za naravoslovje in tehnologijo njenim visokošolskim temeljnim organizacijam, in sicer: VTOZB Matematika in Mehanika, VTOZB Fizika, VTOZB Montanistika,
VTOZD Kemija in Kemijska tehnologija, VTOZD Farmacija, VTOZD Tekstilna tehnologija in VTOZD Kemijsko izobraževanje in informatika
(15. točka dnevnega reda) 49 16. Volitve in imenovanja
(16. točka dnevnega reda) 50 17. Pobude, predlogi in vprašanja delegatov
(17. točka dnevnega reda) 51 Govorniki:
Peter Marn 51 Rudi Šepič 54 Matilda Vahčič 58 Albin Levičnik 59
18. Poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora
republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije
(9. točka dnevnega reda) 60 Govornika:
Jože Globačnik 60 Bojan Gor j up 62 19. Seznam govornikov II/l
SEZNAM GOVORNIKOV ZBOR OBČIN
SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 60.seja
(11. marec 1986)
GOVORNIKI: STRAN
Blažič Ivan 45 Borovac Milena 39 Božič Stanislav 9, 21, 26 Briški Andrej 34 Cipot Rudi 6 Dežman Franc 11 Delničar Ivan 46 Forštnarič Franc 6 Gliha Marko 18, 24, 29 Globačnik Jože 60 Gorjup Ada 48 Gorjup Bojan 37, 42, 62 Habjan Peter 17 Korelc Zdenka 32, 45 Kosmina Janko 38 Levičnik Albin 59 Likar dr. Miha 13 Majerič Avgust 22, 48 Marn Peter 51 Maver Franc 2 5 Nedok Manica 30 Pogačar Milka 44 Rakočevič Majda 15, 21, 27, 31 Ribarič dr. Miha 38 Steldin Hrabro 2 Šalamun Jožica 15 Šepič Rudi 54 Tratnik Jože 28 Trbovšek Viktor 8 Vahčič Matilda 17, 58 Vujica Janko 45
60. seja (11. marec 1986)
Sejo je vodila Majda Poljanšek, predsednica zbora občin.
Seja se je pričela ob 9.05 uri.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Tovarišice in tovariši delegati! Pričenjam 60. sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije.
Glede na to, da je naša podpredsednica, tovarišica Silva Baumanova zaradi bolezni odsotna, predlagam, da mi pri vodenju današnje seje pomaga tovariš Ivan Blažič, delegat iz občine Litija. Ima morda kdo še kak drug predlog? (Ne.) Če ne, prosim, da o mojem predlogu glasujemo.
Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil v delovno predsedstvo soglasno izvoljen tovariš Ivan Blažič.
V smislu 11. člena poslovnika zbora moramo na začetku vsake seje izvoliti komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki bo pregledala pooblastila delegatov in sestavila poročilo za zbor. V komisijo predlagam po abecednem redu občin naslednje delegate: tovariša Hrabra Steldina, delegata iz občine Radlje ob Dravi, za predsednika ter Zdenka Raceta, delegata iz občine Radovljica in Milko Pogačar, delegatko iz Raven na Koroškem za člana. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)
Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da so bili v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za 60. sejo zbora občin izvoljeni: tovariš Hrabro Steldin za predsednika in tovariša Zdenko Race in Milka Pogačar za člana.
Prosim, da se komisija takoj sestane, pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor.
Obveščam vas, da so bili na sejo zbora poleg predstavnikov izvršnega sveta pri posameznih točkah dnevnega reda vabljeni še: Republiška konferenca SZDL Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Skupnost slovenskih občin k vsem točkam; Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije,
Izobraževalna skupnost Slovenije, Predsedstvo RK ZSM Slovenije, Svet za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije, Koordinacijski odbor za vprašanja standarda učencev in študentov pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, dr. Daniel Pučko, predsednik Skupščine podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju in Tilka Blaha,
k 3, in 4. točki dnevnega reda ter k zakonu o zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo; Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije k 5. točki;
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije k 7. točki ter Telesnokulturna skupnost Slovenije in Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije k 9. točki dnevnega reda po sklicu.
Kot poročevalci delovnih teles zbora in skupščine prisostvujejo seji: tovariš Božo Kovačič, član odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj, tovariš Miro Ukmar, član odbora za družbenopolitični in komunalni sistem, dr. Miha Ribarič, predsednik zakonodajno-pravne komisije, Aleksander Škraban, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo, Franjo Turk, predsednik komisije za pravosodje, tovariš Marjan Ašič, član komisije za varstvo človekovega okolja, tovarišica Tilka Blaha, članica komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, Ilija Globačnik, član skupine delegatov za proučevanje vprašanj s področja znanstveno- raziskovalne dejavnosi, Marija Malec, članica skupine delegatov za proučitev statutov visokošolskih organizacij s področja naravoslovja, tehnologije, elektrotehnike in strojništva.
Seji zbora prisostvujejo tudi člani naše delegacije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije in člani skupine delegatov za spremljanje uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju, in sicer tovarišica Milena Borovac, delegatka svoje občine, tovariš Niko Lukež in tovariš Jože Florjančič, člana medzborovske skupine delegatov za spremljanje uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju.
Komisija za verifikacijo pooblastil je končala z delom in prosim predsednika, tovariša Hrabra Steldina, da poda Poročilo.
HRABRO STELDIN: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja podaja naslednje poročilo o pregledu Pooblastil za 60. sejo zbora občin, ki je bila sklicana za 11.3.1986 v mali dvorani poslopja Skupščine SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4:
Zbor občin Skupščine SR Slovenije ima 68 delegatskih mest.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora občine je na podlagi 117. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije pregledala pooblastila delegatov na seji zbora in iz teh pooblastil in seznama delegatov ugotovila, da se udeležujejo današnje seje delegati vseh občin v SR Sloveniji in delegati mesta Ljubljane in mesta Maribor, razen delegatov občin: Cerknica, Slovenska Bistrica, Tolmin, Tržič in Obalne skupnosti občine Koper.
predlaga, da zbor poročilo sprejme in s tem verificira pooblastila delegatov za današnjo 60. sejo.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Dajem poročilo v razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Potem dajem poročilo na glasovanje.
Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno potrdil poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in s tem verificiral pooblastila delegatov za 60. sejo zbora občin.
Hkrati tudi ugotavljam, da je zbor sklepčen in da lahko pravno veljavno razpravlja in sklepa.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 60. seje zbora.
Z dopisom z dne 26. februarja 1986 ste bili obveščeni, da bo dnevni red današnje seje razširjen z naslednjimi točkami, in sicer:
- s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo,
- z osnutkom zakona o prevzemu obveznosti federacije, da Mednarodni banki za obnovo in razvoj v obdobju od leta 198 6 do leta 1990 odplačuje posojilo, ki je bilo uporabljeno za graditev hidrosistema "Ibar-Lepenac",
- s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji roed SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (I. projekt za področje nafte in plina "Energoinvest", Rafinerija Bosanski Brod),
- s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji
^ed SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (I. projekt za področje nafte in plina "Naftagas").
Želi o predlaganih razširitvah kdo razpravljati? (Nihče.) Predlog za razširitev dnevnega reda dajem na glasovanje.
Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel predlog za razširitev dnevnega reda.
V skladu s sklepi zborov skupščine je naša delegacija Pripravila poročilo o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz Pristojnosti zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, zato predlagam zboru, da predlog dnevnega reda razširimo še z obravnavo tega poročila.
Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Predlog dajem na glasovanje.
Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda soglasno sprejet.
1. odobritev zapisnika 59. seje zbora,
2. poročilo o potrebah, možnostih in pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih,
3. analiza uveljavljanja inovativnosti združenih delavcev
~ ključna smer stabilizacije,
4. osnutek odloka o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije z osnutkom strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije,
5. informacija o kršitvah družbene lastnine in drugih pojavnih oblikah neodgovornega odnosa do družbene lastnine in njenega varstva,
6. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo,
7. predlog odloka o dopolnitvah odloka o prenosu denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v depozit pri Narodni banki Slovenije,
8. statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
9. poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti zbora republik in Pokrajin skupščine SFR Jugoslavije,
10. osnutek zakona o prevzemu obveznosti federacije, da Mednarodni banki za obnovo in razvoj v obdobju od leta 1986 do leta 1990 odplačuje posojilo, ki je bilo uporabljeno za graditev hidrosistema Ibar-Lepenac,
11. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji nied SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(I. projekt za področje nafte in plina Energoinvest, Rafinerija Bosanski Brod, YU-2597),
12. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji
^ed SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (I. projekt za področje nafte in plina Naftagas, YU-2596) ,
13. predlog družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev
2a graditev in ureditev spominskega obeležja "Sremska fronta", 14. osnutek dogovora o zagotovitvi dela sredstev za financiranje mednarodnih športnih tekmovanj, ki jih prirejamo
v Jugoslaviji, in za priprave jugoslovanskih športnikov za udeležbo na olimpijskih igrah,
15. soglasje k statutom visokošolskih organizacij združenega dela, in sicer: Fakultete za elektrotehniko Ljubljana, Visokošolske delovne organizacije Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Matematika in mehanika Ljubljana, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Fizika Ljubljana, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo
naravoslovje in tehnologijo VTOZD Farmacija, VTOZD Tekstilna tehnologija, VTOZD Kmetijsko izobraževanje in informatika Ljubljana,
16. volitve in imenovanja,
17. pobude, predlogi in vprašanja delegatov.
Želi o predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? (Ne.) Predlog dnevnega reda dajem na glasovanje.
Kdo je za? (61 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel predlagani dnevni red.
Preden preidemo na obravnavo posameznih točk dnevnega reda, vas obveščam, da bomo z delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora na skupnem zasedanju poslušali uvodno obrazložitev k poročilu o potrebah, možnostih in Pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih, o analizi uveljavljanja inovativnosti združenih delavcev - ključna smer stabilizacije, o osnutku odloka o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije z osnutkom strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije, ki jo bo podal dr. Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Skupno zasedanje bo po dogovoru s predsedniki zborov vodil tovariš Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 59. SEJE ZBORA.
Osnutek zapisnika ste prejeli. Ima kdo kak popravek ali dopolnilo? (Ne.) Če ne, zaključujem razpravo in dajem zapisnik
na glasovanje.
Kdo je za? (60 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno potrdil zapisnik 59. seje zbora.
Prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali po opravljenem skupnem zasedanju.
(Seja zbora je bila prekinjena ob 9.25 uri in se je nadaljevala ob 10.05 uri.)
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Tovarišice in tovariši delegati! Preden preidemo na 2. točko dnevnega reda, vas obveščam, da sta medtem prišla na sejo še delegat iz Obalne skupnosti Koper in delegat iz občine Slovenska Bistrica.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O POTREBAH, MOŽNOSTIH IN POGOJIH IZOBRAŽEVANJA IN ZAPOSLOVANJA MLADIH.
Poročilo je skupščini predložil v obravnavo izvršni svet
1n za svojega predstavnika določil tovariša Boštjana Zgonca,
Uvodno besedo smo poslušali na skupnem zasedanju. Poročilo Pa je bilo objavljeno v Poročevalcu št. 3.
Prejeli ste osnutek ugotovitev in priporočil, ki naj bi jih po razpravi sprejel naš zbor. Danes na klop ste prejeli stališča, mnenja in usmeritve Predsedstva RK SZDL Slovenije.
Poročilo sta obravnavala odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj in skupina delegatov za spremljanje uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju, ki sta zboru pismeno poročala. Želita poročevalca besedo? (Ne.)
Seji prisostvujejo tudi člani skupine delegatov za spremljanje uresničevanja zakona o usmerjenem izobraževanju, ki bodo spremljali razpravo in po potrebi predlagali spremembe in dopolnitve osnutka ugotovitev in priporočil.
Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Franc Forštnarič, delegat iz občine Ormož.
FRANC FORŠTNARIČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov za delegiranje delegatov
v zbor občin Skupščine SR Slovenije je na seji dne 5.2.1986 razpravljala o poročilu o potrebah, možnostih in pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih.
Skupina ugotavlja, da je poročilo eno najkvalitetnejših analiz dejanskega stanja v zadnjih letih na tem področju.
Skupina predlaga, da republiška skupščina prouči možnost združevanja sredstev za odpiranje novih delovnih mest na tistih območjih, kjer je nezaposlena mladina, zlasti izobraženi mladi kader; nadalje naj skupščina skrbi za skladnejši regionalni razvoj tako, da se bo število nezaposlenih zmanjšalo tudi v občini Ormož, Nezaposlenost v občini Ormož je 16% v primerjavi z zaposlenimi; zagotovi naj, da bo pri podeljevanju Titovih štipendij upoštevano socialno stanje. In ne nazadnje skupina še opozarja, da obrtniki ne Korejo dobiti kadra, odkar je uvedeno usmerjeno izobraževanje.
Hvala.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Rudi Cipot, delegat iz občine Murska Sobota.
RUDI CIPOT: Tovarišice in tovariši delegati, spoštovano Predsedstvo! V občini Murska Sobota smo izvedli poglobljeno razpravo o poročilu o potrebah, možnostih in pogojih izobraževanja in zaposlovanja mladih, z ugotovitvijo, da je Poročilo dobro pripravljeno, saj argumentirano razčlenjuje in Prikazuje navedeno problematiko predvsem na področju usmerjenega izobraževanja.
Morda je preskromno prikazana problematika zaposlovanja mladih, ki se v zadnjih letih zelo zaostruje predvsem v manj razvitih območjih SR Slovenije, še posebej pa v pomurski in Podravski regiji. Iz navedenih razlogov smo v Pomurju tudi
sredstev javnega obveščanja, češ da v Sloveniji nimamo primerov nezaposlenosti oziroma da so ti problemi minimalni.
Take ocene lahko izhajajo le iz matematičnih povprečij in negirajo zelo perečo in dnevno prisotno problematiko celotnega Pomurja, najbrž pa tudi nekaterih drugih območij.
V Pomurju imamo po zadnjih podatkih 2.600, v občini Murska Sobota pa 1.500 nezaposlenih. Od tega je kar 1.500 mladih do 26. leta. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da je tisoč mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Število nezaposlenih se žal povečuje, saj se je samo v lanskem letu povečalo za 150.
Hkrati pa ugotavljamo, da združeno delo v lanskem letu v naši občini izkazuje za 28% manjše potrebe po delavcih kot v letu 1984.
Število nezaposlenih delavcev nam povečujejo tudi vračajoči se delavci, ki so bili zaposleni v tujini. Teh je bilo v letu 1985 130, zaposlitev pa jih je dobilo le 9.
Navedena problematika se odraža tudi pri zaposlovanju Pripravnikov, še posebej pripravnikov pete zahtevnostne stopnje, saj imamo že ob tako skromnem obsegu izobraževanja na Peti zahtevnosti stopnji v četrtem letniku skupaj 14 oddelkov, od tega le štiri oddelke proizvodnih usmeritev. Združeno delo zaposluje pripravnike pretežno za določen čas, kljub Prizadevanju pa je še vedno 200 pripravnikov brez Pripravniškega mesta.
Podatki v poročilu dovolj očitno govorijo o tem, da Pomurska regija najbolj izstopa v slovenskem prostoru glede negativnih trendov na področju srednjega usmerjenega izobraževanja. Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da v že tako
manj razviti pomurski regiji močno odstopa delež mladine, ki se po končani osnovni šoli ne vključuje v izobraževanje. Kot je razvidno iz poročila, znaša republiško povprečje 12,84%, v Pomurskih občinah pa v Gornji Radgoni 26,28, Murski Soboti 29, Ljutomeru skoraj 30 in v Lendavi skoraj 32%. V letošnjem šolskem letu je situacija še slabša, saj se je vpis v srednje šole v primerjavi z letom poprej še zmanjšal za 30 učencev, kljub rahlemu porastu števila učencev v osmem razredu osnovne šole. Tudi skupno število učencev v srednjih šolah upada in se zmanjšuje od 3.900 v letu 1982/83 na 3.400 v lanskem letu.
Vzroki za tako stanje v naši regiji so predvsem v gospodarski nerazvitosti, ki pogojuje zelo skromne zaposlitvene možnosti, pa tudi v skromnih možnostih izbire za vključevanje v srednje šole v domači regiji, kar še posebej velja za peto zahtevnostno stopnjo za proizvodne poklice.
Na naštete probleme opozarjamo predvsem zato, ker njihovo
razreševanje presega naše zmožnosti. Če želimo uresničevati Proklamirana načela po vsaj približnem izenačevanju možnosti in pogojev izobraževanja in zaposlovanja mladih, bo pri razreševanju navedene problematike potrebno spremeniti odnos
1. Prenos ustreznih proizvodnih programov na manj razvito območje v Sloveniji, kar bi omililo problem brezposelnosti in Pospešilo skladnejši razvoj.
2. Povečane možnosti izobraževanja v tistih regijah, kjer so se te možnosti z uvedbo usmerjenega izobraževanja bistveno zmanjšale, kar še posebej velja za štiriletne šole, to je za Peto zahtevnostno stopnjo.
3. Sistemsko razrešitev problema pripravništva, ki ne more in ne sme biti odvisno od dobre volje in moči ali nemoči združenega dela v posamezni občini. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Viktor Trbovšek, delegat iz občine Lenart.
VIKTOR TRBOVŠEK: Tovarišice in tovariši! Poročilo po naši presoji preveč globalno opredeljuje problematiko na posameznih Področjih izobraževanja in zaposlovanja mladih, pri tem pa se izogiba konkretnih nalog, ki bi pospešile reševanje nakopičenih problemov. Gre predvsem za naslednjo problematiko.
Proces usmerjenosti dijakov in študentov se glede na
aspiracijo in možnosti pri poklicni izbiri zadržuje na obstoječi socialni ravni, to se pravi, da se izobrazbena struktura staršev v glavnem odraža tudi na šolski usmerjenosti otrok. Prvo leto usmerjenega izobraževanja je kazalo, da bomo to razslojevanje presegli. Vendar se je v kasnejših letih Pokazalo, da poklicna aspiracija pada. To se je posebej Pokazalo v podeželskih krajevnih skupnostih oziroma pretežno
kmetijskih občinah, kot je tudi naša. Problem se prične že pri vse večjem opuščanju izobraževanja naše mladine po končani osnovni šoli. Ta proces z leti dobiva vedno večji obseg, saj skoraj 20% generacije ne nadaljuje izobraževanja. Ti učenci sicer ostajajo doma kot kmetovalci, ki pa bi za svoje delo prav tako potrebovali ustrezno izobrazbo na področju kmetijstva. Še bolj neugodno pa je, da se pozneje mnogi med njimi zaposlujejo v industriji kot priučeni delavci.
Nujno bi bilo potrebno opredeliti naloge, da se izobraževanje mladine po končani osnovni šoli regionalno in po socialni strukturi sredstev bolj poenoti in prilagodi dejanskim sposobnostim učencev in poklicnim potrebam združenega dela. Premalo je v poročilu opredeljeno tudi Pripravništvo. S tem bi podkrepil mnenje tovariša, ki je
razpravljal pred menoj, da bi na tem področju bilo potrebno storiti več. Akcije, ki so, so dokaj kampanjske in ne rešujejo sistemsko tega vprašanja. Zato bi morali zaključki to kritično izpostaviti in nakazati trajno rešitev.
Družbeni standard učencev in študentov se v zadnjih letih
rešuje precej stihijsko. Nesprejemljivo je, da smo v situaciji, ko študentje in dijaki z nesistemskimi akcijami opozarjajo na neustrezno materialno stanje. Zagotoviti je
sami.
Štipendiranje je v Sloveniji dokaj celovito rešeno. Vsako leto, tako je vsaj praksa pri nas, se razpisuje več kadrovskih štipendij. Pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, da so razpisane štipendije odraz trenutnega tehnološkega stanja v združenem delu, to se pravi, da so razpisane predvsem za tretjo, četrto in peto stopnjo zahtevnosti, redko pa so razpisane in hkrati podeljene štipendije za višje stopnje strokovne zahtevnosti. To je tudi odraz enostranske razvitosti našega gospodarstva. Zato bi morali v Sloveniji enakomernemu razvoju tehnološko zahtevnega gospodarstva posvetiti več Pozornosti.
Stanovanjska vprašanja mladih ter razreševanje le-teh se v zadnjih letih poslabšuje. Od prvih začetkov dogovorjene solidarnosti za mlade družine ter tem lažjega dostopa za predhodne rešitve stanovanjskih potreb mladih s solidarnostnimi stanovanji se je razreševanje ustavilo ter trenutno ni videti možnosti za uspešno reševanje tega Problema. Mladi ne morejo z lastnimi prispevki doseči visoke lastne udeležbe, četudi dobijo zaposlitev. V sami organizaciji združenega dela pa na prioritetnih listah ne dosegajo Prioritetnih mest. Zato naj se na izkušnjah primernih rešitev Iz preteklosti zagotovijo ustreznejši materialni pogoji za razreševanje stanovanjskih problemov mladih, ki pa morajo Prevzeti ustrezno angažiranje lastnih prihodkov pri odplačilu kreditov.
Prehrana učencev in študentov je od ene do druge vzgojno Izobraževalne ustanove zelo različna kljub zakonski opredelitvi, da mora vzgojno izobraževalna organizacija v okviru svoje dejavnosti poleg vzgojno izobraževalnega programa zagotavljati učencem tudi ustrezno prehrano; vrsta šol ni zagotovila niti minimalnih zakonskih pogojev. Uvedba bonov kot regresa pri prehrani pa je samo teoretična rešitev, ki v Praksi ne pomeni veliko. Nujno bi bilo zagotoviti predvsem Možnosti kvalitetnega prehranjevanja čim bliže šoli, kar še Posebej velja za vozače iz oddaljenejših krajev.
Glede na vse navedeno predlagamo, da se na podlagi Predlaganih stališč in pripomb pripravijo celovita stališča in Predlogi rešitev, ki naj se dokončno obravnavajo in sprejmejo
na eni od prihodnjih sej zborov. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Stanislav Božič, delegat iz občine Kranj.
STANISLAV BOŽIČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Kvaliteta poročila je zlasti v tem, da skuša dejansko celovito zajeti medsebojno odvisnost in Prepletenost izobraževanja, zaposlovanja in socialno ekonomskega položaja mladine. Tako je poročilo med redkimi, ki
je preseglo zgolj sektorsko obravnavo. To pa hkrati pomeni, da se moramo reševanja nekaterih nakazanih problemov lotiti kompleksno ali bolj določno. Posegi v izobraževanje morajo upoštevati socialni položaj šolajoče se mladine in njenega zaposlovanja.
Konkretne pripombe so naslednje:
Če razumemo prav rezervo avtorjev poročila, potem naj bi posegli v sistem preobrazbe usmerjenega izobraževanja, kar je nakazano v zadnjem odstavku, žal pa tega vsebinsko ni mogoče izolirati. Menimo, da bodo ugotovitve iz poročila morale biti upoštevane pri popravkih sistema usmerjenega izobraževanja.
"Vpis v usmerjeno izobraževanje za potrebe do leta 2000."
V kranjski občini in na Gorenjskem opažamo, da se namere osmošolcev po takojšnji zaposlitvi ne povečujejo, kar pomeni, da ambicije mladine in njihovih staršev po nadaljnjem šolanju še ne upadajo. Problem pa nastane v prvem letniku srednjih programov, ko veliko učencev enostavno ne zmore zahtevne skupne vzgojno izobraževalne osnove, zato se nekateri selijo v skrajšane programe, večina pa obupa in se zaposli. Domnevamo, da je med temi osipniki, ki ne morejo preskočiti visoke prve stopnice, veliko takih, ki bi s svoji praktično naravnanostjo, spretnostmi in veščinami lahko postali dobri kvalificirani delavci v nekaterih dejavnostih. Ker pa šolanje zapustijo, to ue bodo postali, čeprav še ni analize, koliko se bodo kasneje ti učenci odločali za šolanje ob delu.
Glede na perspektivni razvoj gospodarstva močno poudarjamo Potrebe po visoko strokovno usposobljenih in ustvarjalnih kadrih. Zato je nesprejemljivo zmanjševanje vpisa v štiriletne srednješolske programe, ki je značilnost tudi gorenjske
regije. V reševanje se bo moralo vključiti tudi združeno delo legije kot celote. Jasno je, da je študij na tehniških usmeritvah bistveno dražji od študija družboslovja. Sistemsko tii zato morali v kriterijih in merilih to upoštevati, da bi Preprečili ob večjem številu kandidatov omejevanje vpisa zaradi slabih materialnih pogojev. Obseg študija na tehničnem področju zaostaja za kadrovskimi potrebami, kar pa je povezano tudi z vrednotenjem tovrstnega dela na sploh.
Pod izenačevanjem možnosti izobraževanja v slovenskem Prostoru je razveseljivo, kar izhaja iz poročila, izboljševanje in hkrati regionalno izenačevanje izobraževalnih kadrov v daljšem razdobju, čeprav grozi, da se razlike začenjajo znova poglabljati. To izhaja tudi iz predhodnih razprav. Manjka podatek o povprečnem številu učencev na oddelek po različnih srednješolskih programih. Menimo, da bi korale PIS občine oziroma družbenopolitične skupnosti imeti
večji vpliv na delovanje srednjih šol, saj zdaj na ravni družbenopolitične skupnosti prevladujejo vprašanja osnovnega šolstva. Funkcionalni in teritorialni princip bi se morala
"Olj povezovati, ob tempa je potrebno zmanjšati Preorganiziranost po funkcionalnem načelu.
"Manj dela za boljše znanje." Ni mogoče oporekati ugotovitvi, da je delež odkrite in lantentne brezposelnosti rcied mladino večji. Vendar menimo, da bi bila bolj ilustrativna Mera iskalcev prve zaposlitve, kajti med mladimi do 24 let so tudi osebe, ki so bile že zaposlene, pa zdaj zaposlitev znova iščejo: zaposlitev za določen čas, neprilagojenost, neustrezna zaposlitev in tako dalje.
Glede lantentne brezposelnosti sodimo, da kljub velikemu poudarku nimamo zanesljivih empiričnih podatkov niti praktičnih ukrepov za njeno zmanjševanje, zato se morajo Pristojne institucije tega problema lotiti. Pripravništvo je treba doseči z vsebinskega in normativnega vidika. Čeprav se je treba odločati, ali se še lahko tolerira visoke deleže za določen čas, bi aktiviranje inšpekcijskih služb to dokazalo in fakultativno določilo v pravilniku Gospodarske zbornice Slovenije o prosti presoji glede pripravništva.
Za neposredno opravljanje del in nalog je izredno pomembna kvaliteta pripravništva. Od tega je bistveno odvisna usposobljenost absolventov programov usmerjenega izobraževanja za opravljanje konkretnega dela.
Dokvalifikacija kot možen ukrep za zmanjševanje brezposelnosti ni proučena niti s pravnega niti s socialnega vidika. Če je to instrument za socialno razslojevanje mladine,
^u nasprotujemo.
Delovanje sistema družbenih vlaganj v standard učencev in študentov in poglavje štipendiranja. Javnosti bi dejansko korali večkrat bolj določno povedati, da ni možnosti štipendiranja za pokrivanje celotnih stroškov šolanja, ampak da je tu osnova le delo.
Ob dosedanjih virih je nujen tudi prispevek staršev glede
na njihov materialnih položaj. Financiranje domov za študente in učence je treba končno in sistemsko dejansko rešiti, saj odprta vprašanja povzročajo stalne težave in zatekanje k intervencijskim odločitvam. Normativi za študentske domove, konkretno v Kranju, so dejansko nesprejemljivi v primerjavi s Podobnimi v Ljubljani ali Mariboru.
Iz poročila ni razvidna nadaljnja usoda številnih argumentov in ugotovitev. Pričakujemo, da bo bogato gradivo Podlaga za konkretizacijo ukrepov in nalog njihovih nosilcev in tudi rokov za uresničitev. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Franc Dežman, delegat iz občine Maribor-Tabor.
FRANC DEŽMAN: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Tudi v občini Maribor-Tabor smo temeljito
:Ln tenkočutno prebrali in tudi razmišljali o tem gradivu.
Zadev, ki so že bile povedane, ne bom ponavljal, vendar bom
vseeno opozoril na nekatere probleme, ki zadevajo mariborsko Nadino, predvsem pa diplomante usmerjenega izobraževanja in Vse, ki se zaposlujejo prvič.
Posebni poudarek je dala naša skupina v občini Maribor- Tabor poglavju o zaposlovanju mladih, ne nazadnje zaradi kočljivega naraščanja števila iskalcev dela med mladimi in predvsem prvimi iskalci zaposlitve, pri čemer občina Maribor- Tabor še posebej čuti vso to težo zaposlovanja mladih. Obenem pa je skupina ocenila, da bi kazalo to poglavje v poročilu globlje osvetliti z nekaterimi dodatnimi pomembnimi elementi za hitrejše in kakovostnejše zaposlovanje mladih.
Nekatera vprašanja, ki se ob tem odpirajo, so po naših ugotovitvah v gradivu preskromno obdelana in izpostavljena, so Pa gotovo vredna temeljitega premisleka. Na kratko:
"Pripravništvo." Ta posebna oblika delovnega razmerja še vedno sistemsko ni dokončno urejena in v praksi prihaja do nekaterih nesprejemljivih pojavov. Pri okrog 19 tisoč diplomantih usmerjenega izobraževanja v Sloveniji je okrog 7 tisoč diplomantov, ki so sklenili delovno razmerje brez obveznega predhodnega pripravniškega obdobja, kar v nekem smislu ustvarja neenakopraven položaj med diplomanti, pa tudi sicer to vleče za seboj še vrsto drugih posledic, socialno ekonomskih in podobnih. Praksa kaže, da se pri vključevanju mladih delavcev mimo pripravništva dogaja tudi to, da se jih
večina zaposli na delih in nalogah z zahtevano nižjo strokovno izobrazbo, kot jo sicer imajo mladi prvozaposleni delavci, večina pa jih tako tudi za vselej ostane na tem dekvalificiranem delovnem mestu.
Nadalje še vedno ostaja odprto vprašanje zagotovitve Pripravniških mest vsem diplomantom srednjega usmerjenega izobraževanja od tretje do pete stopnje.
V gradivu ni zaslediti odločne zahteve, da bo združeno delo na podlagi posebnih sporazumov pri splošnih gospodarskih združenjih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije zagotovilo vsa potrebna pripravniška mesta, ustrezno število pa tudi izvajalske organizacije družbenih dejavnosti.
Ne moremo se nadalje strinjati z usmeritvami, da je Poglavitna skrb za reševanje pripravništva prepuščena Posameznim občinam ali pa, recimo, kakšnemu mestu, bodisi da
^e to Ljubljana, Maribor ali Obala, kar tudi ni v skladu z izobraževalnim sistemom in mrežo šol, kar pomeni, da bo nujno Potrebna večja prostorska, najmanj pa regionalna mobilnost Pripravnikov.
V zvezi s pripravništvom moramo odločno in jasno povedati,
ali ohranjamo pripravništvo ali pa ga ukinjamo, tako kot se je ta problematika razvila na zadnjem predsedstvu republiške konference SZDL.
Naslednje poglavje zadeva delovne izkušnje. Eden od Pomembnih zaviralnih elementov pri hitrejšem zaposlovanju mladih je verjetno tudi v znanih razpisnih pogojih, kjer se
^ladi srečujejo z zanje nedosegljivim pogojem, delovnimi izkušnjami. Le-te so na številnih delih in nalogah verjetno Predimenzionirane, postavljene prestrogo, zlasti za Pripravnike po končanem pripravniškem stažu, ali je to 6 ali
Pripombe ali dopolnitve, z našega vidika potrebni, vendar menimo, da brez materialne, stvarne podpore in bistvene spremembe, kar pa je seveda odvisno od vas delegatov republiške skupščine, ne bo šlo. Kajti samo s sprejemanjem stališč te bolezni, ki se je trenutno razrasla po naših univerzitetnih ustanovah, vsaj ljubljanskih, ne bomo mogli ozdraviti.
Kvaliteten dvig znanja za mlade je bistveno vprašanje, tako za univerzitetne kot tudi za izobraževalne ustanove, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovalnim delom. Samo učitelji, ki sami aktivno raziskujejo in so neprenehoma v središču svoje stroke, znajo študentom dati takšno znanje, ki jim zagotavlja varno delo v njihovi stroki. Tega ni vedno tako lahko doseči in najbrž so tudi recepti, možnosti in poti različne, alternative pa so najbrž številne.
Med pomanjkljivostmi v tem dokumentu o možnostih za zaposlovanje in delo mladih vidi univerza tudi to, da manjka docela podiplomsko izobraževanje. Ne boste verjeli, če vam Povem, da je to do nedavnega bilo podiplomsko izobraževanje, se pravi magisterij ali doktorat del študija, recimo na medicinski fakulteti, da pa se to sploh ni financiralo.
Izobraževalna skupnost ni imela sredstev za to, raziskovalna skupnost pa tudi ni bila zainteresirana, ker sam študij ni čisto raziskovanje, čeprav je povezano z raziskovalnim delom.
Do nedavnega je bilo to čisto voluntaristično delovanje, ki je nastalo iz potreb združenega dela.
Seveda so pomanjkljivosti takšnega voluntarističnega izobraževanja hude, odvisne od posameznika, koliko on sam
vlaga in koliko se sam lahko nauči in svoje znanje dviga in veča, ker brez sredstev ni mogoče organizirati takega študija.
Menimo tudi, da združeno delo večkrat po nepotrebnem in po krivici obtožujemo, da so premajhne dajatve za izobraževanje.
Tovariši v gospodarski zbornici so izračunali, da je v Sloveniji sredstev, namenjenih izobraževanju, približno 200 milijard dinarjev, da pa 100 milijard porabi še dodatno združeno delo za izobraževanje odraslih. Med temi odraslimi so seveda tudi zelo mladi, o katerih so pretresljivo govorili nekateri delegati. Denarja, ki ga združeno delo da za izobraževanje po osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju, je 1-007 milijard. To so ogromna sredstva. Ta pa presegajo sredstva, ki bi sanirala recimo trenutne zadeve univerze.
Seveda gledamo z velikim upanjem na akcijo 2000 mladih. Tudi tu so mnogi učitelji skeptični, vendar je to v bistvu silen korak naprej, kajti v mnogih institucijah se to že pozna.
Prišli so mladi, ki so financirali izobraževalne skupnosti ali
^ziskovalne skupnosti in s tem neposredno spremenili ozračje
na ustanovah. O tem ni dvoma.
Nek akademik je nekoč napisal v časopisih, da profesorji
ne pustimo mladih blizu. Kakšno potvarjanje resnice! Res pa 3e/ da smo profesorji imeli leta in leta popolnoma blokirano nameščanje mladih, nobenega delovnega mesta se ni dalo na novo
odpreti, ne samo za znanstvenika raziskovalca, ampak tudi ne za snažilko. Recimo tam, kjer sem jaz zaposlen, že sedem let ni bilo nobene nove zaposlitve. Letna reprodukcija fakultete je 0,7%, se pravi nič. In potem se najde nek akademik, ki odkrije, da profesorji zaviramo mlade. To so seveda Potvarjanja, ki skušajo stvari zamegliti, v resnici pa so daleč od stvarnosti.
Visokošolske izobraževalne organizacije se v okviru usmerjenega izobraževanja otepajo še z nekaterimi novimi oblikami, ki jih še nismo uspeli analizirati, kajti prvi letniki so bili čisto ženski letniki in ne vemo, kako se bo ta struktura odrazila na običajne letnike. Od vas je odvisno, ali bo dan recept in zdravilo za ozdravljenje te situacije.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovarišica Majda Rakočevič, delegatka iz občine Ljubljana Bežigrad.
MAJDA RAKOČEVIČ: Tovarišice in tovariši! Člani naše skupine delegatov menijo, da je potrebno spodbujati Ustanavljanje majhnih proizvodnih enot, ki bi bile možne oblike zaposlovanja mladih. Še posebej pa so poudarili možnost zaposlovanja mladih strokovnjakov drobnega gospodarstva.
Majhne proizvodnje v drobnem gospodarstvu lahko koristno uporabijo znanje tudi visokošolskih strokovnjakov ob Predpostavki, da bo družbena ureditev priznavala lastnikom Proizvodnih enot drobnega gospodarstva ustrezna nadomestila za OD visoko izobraženih strokovnjakov.
Znano je namreč dejstvo, da občinske uprave za družbene Prihodke mnogim panogam drobnega gospodarstva priznavajo le uižje kvalifikacije zaposlene delovne sile; drugače povedano,
ce nek lastnik obrata zaposli strokovnjaka z visoko in višjo izobrazbo in jih tudi nagradi z višjimi dohodki, ni upravičen do davčnih olajšav za celotno višino OD teh strokovnjakov. To Pa predvsem pomeni, da ne stimuliramo drobnega gospodarstva za
zaposlovanje visoko izobraženih kadrov.
Skupina delegatov tudi meni, da je potrebno še naprej
sPodbujati zaposlovanje pripravnikov. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovarišica Jožica Šalamun, delegatka iz občine Brežice.
JOŽICA ŠALAMUN: Spoštovano predsedstvo, tovarišice in tovariši delegati! Poročilo tudi iz naše sredine lahko samo Pohvalimo, toda na žalost hkrati ugotavljamo, da je za Področje zlasti srednjega šolstva bilo izdelanih že več dobrih Poročil, v praksi pa se strašno počasi pomikamo pri odpravljanju nekaterih slabosti.
Opozorila bom na vprašanja, ki so bila po moji presoji v
razpravah premalo izpostavljena, so pa izredno pereča, kot na
primer obseg zajemanja generacije v štiriletne srednje Programe.
Kakšne bodo posledice na ravni višjega in visokega izobraževanja verjetno sedaj ne moremo zanesljivo odgovoriti.
Tabela na strani 4, kjer so prikazana razmerja med največjim in najmanjšim obsegom vpisa po regijah, pa nas mora zbuditi, tako v tistih regijah, kjer imamo majhen obseg vpisa in se je še ta zmanjšal, ponekod celo razpolovil, prav tako pa tudi v regijah, kjer je ta obseg vpisa še narasel. Ali je to vodilo k uresničevanju ciljev, ki smo si jih zapisali v dokumentu in ki morajo biti vsaj nam delavcem, ki usmerjamo, vodilo pri vsakodnevnem razgovoru z mladimi.
Pozdravili smo to odločitev, da vsakemu mlademu omogočimo vrsto in stopnjo izobrazbe glede na njegove sposobnosti in ne glede na kraj, v katerem živi, kdo so njegovi starši in kakšna je materialna možnost družbenopolitične skupnosti, v kateri živi. Menim, da je to tisti cilj, na katerega je posredno bilo opozorjeno tudi v uvodni razlagi dr. Frleca, da bomo le na ta način ta kadrovski primanjkljaj lahko izboljšali na vseh Področjih in ta žlahten potencial generacije, ki ga nekdo iiuenuje sivo zlato, lahko docela izkoristili in na osnovi tega dosegli to, kar želimo, kvalitetnejše življenje v vseh sredinah. Menim, da ta potencial ni skoncentriran na enem
^estu, temveč je zelo razpršen. Glede na to, kako ga bomo izkoristili, pa je pot za dosego tega cilja dosti zahtevna in zahteva poglobljen pristop, kine bo temeljil na razdrobljenosti osemnajstih posebnih izobraževalnih skupnosti
2 osemnajstimi različnimi delnimi cilji.
Kako priti do skupnega cilja, pa je izredno malo posluha in razumevanja pri usklajevanju in enotnem načrtovanju. V
razpravah o političnem sistemu in analizi o svobodni menjavi dela smo poudarjali, da ta razdrobljenost izredno slabo vpliva
ns položaj v srednjem šolstvu. V strokovnih službah teh PIS so ijudje, ki so, kar je seveda pozitivno, pripravljeni Prisluhniti potrebam združenega dela, uporabnikom, vendar v tem smislu, na kar je bilo že neštetokrat opozorjeno, da še zadosti trenutnim potrebam, in to največkrat po delavcih, ki jih bodo že drugo leto lahko zaposlili. Posledica tega je povečevanje obsega vpisa v manj zahtevne programe, zlasti v okoljih, ki so gospodarsko šibkejša. Ugotovili smo, da so te
aspiracije in interesi za stopnjo izobrazbe pogojeni tudi z
razvitostjo in ostalimi elementi. Zato menimo, da bo morali izobraževanje enotno načrtovati. Menim, da je stvar vseh nas zlasti pa delegatov zbora občin, da v vseh okoljih temu Problemu pristopimo z vso resnostjo in se z izvršnimi organi dogovorimo tudi za konkretno pot, kako bomo to stvar spremenili. Spremembe so potrebne zlasti v manj razvitih območjih, da bi z vpisi v srednje štiriletne programe mogli Pridobiti kadre za večji vpis na tehnične, višje in visoke šole.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANSEK: Hvala lepa. Besedo ima tovarišica Matilda Vahčič, delegatka iz občine Šmarje pri Jelšah.
MATILDA VAHČIČ: Tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov iz občine Šmarje pri Jelšah je na seji delegacije za zbor občin Skupščine SR Slovenije v zvezi z 2. točko dnevnega
reda glede mreže šol za potrebe združenega dela oblikovala naslednje pripombe:
Na podlagi razpisa za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1986/87 je vpisanih mest v tekstilno konfekcijsko Usmeritev v Celju 90 učencev. Ugotavljamo, da se namerava iz občine Šmarje pri Jelšah na to smer vpisati 4 6 učencev, ki imajo glede na dosedanje razpise združenega dela občine zagotovljenih 50 kadrovskih štipendij III. do V. stopnje.
Znane so tudi namere učencev v regiji kot celoti,brez občine Titovo Velenje in Mozirje, ki se izobražujejo drugje, in sicer jih je 183. Iz tega izhaja upravičena bojazen, da se
vsi učenci, katerih namere so usklajene s potrebami združenega dela, zaradi omejenega vpisa v tekstilno konfekcijsko Usmeritev v Celju v to šolo ne bodo mogli vpisati.
Menimo, da je pri oblikovanju mreže šol treba biti bolj
elastičen in prvenstveno upoštevati potrebe združenega dela.
^o je pomembno še posebej za našo občino, kjer imamo zelo nizek odstotek zaposlenih delavcev in neugodno kvalifikacijsko strukturo ter visok delež nekvalificiranih in Polkvalificiranih delavcev.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANSEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Peter Habjan, delegat iz občine Velenje.
PETER HABJAN: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Naša delegacija je obravnavala to poročilo in bila mnenja, da je poročilo dobra osnova za pristop k
^sevanju problemov na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih. Vendar pa je ob tem bila tudi mnenja, da bi moralo Poročilo vsebovati tudi konkretne akcije za razreševanje izpostavljenih problemov, zato posredujemo tudi nekatera naša
mnenja.
Potrebna je osnovna opredelitev, ali želimo na področju zaposlovanja in izobraževanja voditi socialno ali kadrovsko Politiko. Če naša družba ni sposobna razreševati socialnih Problemov in struktur, potem je šola najmanj poklicana za odpravljanje le-teh. V zvezi s tem odpade tudi vsako nadaljnje razmišljanje o koncepciji šolanja nadarjene elite oziroma koncepciji radikalnega egalitarizma.
Desetletja že govorimo o prestrukturiranju našega gospodarstva, vendar kaj bistvenega na tem področju do danes nismo uspeli. Zato je tudi razumljivo, da nam še danes manjka dolgoročna opisna politika in se še vedno naravnavamo na Potrebe združenega dela, ki so veljale ob formiranju srednjih
Če želimo mlade ljudi v čim večjem številu motivirati za izobraževanje, kakor tudi za izobraževanje ob delu, moramo uvesti ustrezno nagrajevanje po delu v smislu višja izobrazba večja odgovornost in seveda višji osebni dohodek. Dejstvo, da nizka izobrazbena raven staršev vpliva na nizke aspiracije otrok po izobraževanju, je zgodovinsko pogojeno. Ob vrsti regulativ, ki jih je naša družba na tem področju vpeljala, pa ni več razlogov, da bi do tega še prihajalo.
Večji poudarek bi bilo treba dati poklicnemu usmerjanju v osnovnih šolah in v službah za poklicno usmerjanje pri skupnostih za zaposlovanje, štipendijsko politiko pa izvajati
v smislu dolgoročnih kadrovskih potreb ter bistveno spremeniti nagrajevanje strokovnega dela. Organizacije združenega dela Morajo v bodoče vso pozornost nameniti tudi štipendiranju Posebno nadarjenih učencev, za kar daje možnost spremenjen
samoupravni sporazum o štipendiranju.
Občutno več bi bilo treba narediti na področju izobraževanja ob delu, s tem da ne bi skrbeli le za dokvalifikacijo nižjega strokovnega kadra, temveč bi posvetili
večjo pozornost tudi dodatnemu izobraževanju višjega in visokega strokovnega kadra, kar je že omenil predstavnik univerze. Ob tem bi bilo pomembno vzpostaviti tudi vertikalno Mobilnost kadrov, ki se ne bi omejevala le na napredovanje, temveč tudi na nazadovanje v primeru, ko se ugotavlja neuspešnost posameznika na določenem delovnem mestu.
Izhodišč družbenega dogovora o načelih in merilih za Razmeščanje in izvajanje vzgojno izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji se že nekaj časa ne držimo. Zaradi tega je nastajal na področju razmestitve oddelkov sredi usmerjenega izobraževanja občuten nered in upadanje kvalitete vzgojno izobraževalnega dela.
Predlagamo, da bi se mreža srednjih šol ob ustrezni štipendijski politiki formirala v večjih centrih, kjer bi bilo zaradi tehnične opremljenosti in ob ostalih pogojih tudi izobraževanje kvalitetnejše. Pogoj za formiranje takšnih centrov je vsekakor tudi koncentracija prebivalstva ter Ustrezni domovi za učence. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima tovariš Marko Gliha, delegat občine Ljubljana Center.
MARKO GLIHA: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Pri obravnavi te toke smo v delegaciji v
0bčini Center izoblikovali tudi določena stališča, ki so Predvsem izhajala iz predpostavke, da je to eno izmed resnih gradiv, ki bi ga morali prejeti vsaj pol leta prej, ko smo govorili o srednjeročnih razvojnih načrtih.
Sprijazniti se moramo s tem, da živimo v časovni in gospodarski prekretnici, ko bomo morali na šolanje mladih in
vstopanje v poklice ter v življenje gledati drugače kot doslej. Smo najbrž v obdobju, ko bistvenih novih industrij ali drugih storitev na bazi delovnih in intenzivnih proizvodenj na Slovenskem ne bomo kaj dosti več gradili. Zato bi morali Posebno skrb posvečati politiki štipendiranja v organizacijah združenega dela, predvsem za delavce poklicev druge, tretje ali celo četrte stopnje, kjer se lahko zgodi, da bomo ob koncu te petletke obravnavali drugo problematiko s stališča zaposlovanja v Sloveniji, to je, kako reševati tehnološke presežke kadrov v industrijah, k se bodo gospodarsko Prestrukturirale.
Tako kot je povedal tovariš iz Velenja, imam občutek, da enako velja to tudi za gorenjski predel, ko bo rekonstrukcija celotnega industrijskega kareja sprostila prek tisoč priučenih delavcev na pleča družbene skupnosti. Podobno bo tudi drugje Po Sloveniji.
Prej smo slišali dr. Frleca, ko je govoril, da bi predvsem korali vzpostaviti rast novih gospodarskih tvorb v tistih organizacijah storitvenih in industrijskih dejavnosti, ki bodo temeljile na inovacijski intenzivnosti. Zato je naša delegacija resno obravnavala predlog, da bi morali v regijah,
v katerih se danes srečujemo z izjemno padajočim vpisom učencev v usmerjeno izobraževanje, predvsem gledati na to, da
v teh gospodarskih okoljih pripeljemo to mladino do polne štiriletne izobrazbe. To naj bi bila splošna družbena slovenska skrb, da v teh bolj zaostalih regijah pospešeno Pripravljamo kadrovsko osnovo za tiste dele gospodarstva, ki
^o čez pet ali deset let moralo na Slovenskem postati
riapredujoče. Ne smemo se sprijazniti z zamislijo, da v teh
regijah z vsemi možnimi instrumentariji preprečujemo šolanje
na peti stopnji, da vzdržujemo strasti med regijami v boju za učence ter da vodimo širšo slovensko politiko do teh otrok.
Najbrž bi bila zanimiva analiza, ki ni bila napisana,
vendar nekajkrat slišana, koliko je dejanski prisoten vpliv dnevnega ali tedenskega zdomstva v teh severno slovenskih regijah, da se vse manj mladih odloča za nadaljnje šolanje. To 3e ena izmed zadev, o kateri bi morale predvsem družbenopolitične skupnosti in organizacije na tem področju Pripraviti posebno analizo. Najbrž ni interes naše družbe
vzgajati, da rečem banalno, ročne delavce, mezdne delavce ali hlapce za tujino. Tukaj bi morali več narediti in dejansko
večjo družbeno skrb in pozornost posvetiti severnemu delu Slovenije, ki je na razpotju meja in drugih odnosov še bolj
razprt.
Glede kadrovanja in štipendiranja bi morali ob že dosegljivih in preverjenih kadrovskih planih gospodarstva za srednje in dolgoročno obdobje spremeniti politiko kratkoročnega štipendiranja. Štipendije razpišemo za stopnjo dve ali tri, kvečjemu štiri, s tem smo zadevo "odkljukali" in tej mladini otežili šolanje na višjih izobrazbenih stopnjah.
Kako pridobiti potrebne višje in visokosolce na naše univerze ob padajočih demografskih razmerah, je podobna in še težja skrb. Zato bi morali na naših univerzah uporabljati sodobno tehniko in metode poučevanja, spremeniti pedagoške in druge prijeme, tako da ne bo izplen naših študentov 30%, ampak da bo narasel na 80%, kar je bil v preteklih petih letih eden izmed najvišjih evropskih uspehov na področju visokošolskega izobraževanja v razvitih deželah. S tem je tudi dokazano, da se te stvari lahko vzpostavijo drugače. Menim, da moramo z našo študentsko mladino začeti delati odgovorneje.
Veliko je dodatnih nalog, ki izhajajo iz tega gradiva, ena Pa je prav gotovo v odnosu do mladine v nerazvitih območjih z Možnostjo le-teh, da se došola do pete stopnje in dalje, da bo Postala moderno sodobno jedro v drobno rastočem gospodarstvu.
Čas bi bil, da bi ob tem poročilu priložili tudi vsaj prvo sintetično gradivo o srednjeročnih ali dolgoročnih kadrovskih Potrebah v Sloveniji na podlagi elementov, ki so verjetno že Pripravljeni.
Nadalje je treba vložiti napore v kvalitetno preobrazbo univerze, ki bo v večji meri dajala kvalitetne kadre in polno
izobrazbo. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala. Želi še kdo razpravljati? (Ne.) Menim, da je bilo v razpravah danih dovolj Poudarkov in pobud, ki bi jih lahko vključili v ugotovitve in Priporočila. Morda bi dodali tudi novo točko, ki bi se
nanašala na izenačevanje zaposlitvenih možnosti v Sloveniji.
Predlagam, da se delegatoma v medzborovski skupini Priključi še tovariš Cipot. Se zbor s tem predlogom strinja?
(Da.)
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ANALIZA UVELJAVLJANJA INOVATIVNOSTI ZDRUŽENIH DELAVCEV - KLJUČNA SMER STABILIZACIJE.
Analizo je skupščini predložil v obravnavo izvršni svet in
2a svojega predstavnika določil Cirila Baškoviča, namestnika Predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Uvodno obrazložitev smo poslušali na skupnem
2asedanju.
Analiza je bila objavljena v Poročevalcu št. 3.
Obravnavala sta jo odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj in medzborovska skupina delegatov za proučevanje vprašanj s Področja znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki sta zboru Pismeno poročala. Sprašujem, ali želita morda poročevalca besedo? (Ne.)
Glede na to, da so o tej problematiki tekle zelo obsežne
razprave in so bili izraženi številni predlogi, ki kažejo na to, da bi v zaključnih ugotovitvah in stališčih skupščine korali bolj prisluhniti celotnim izraženim stališčem in Pobudam v teh razpravah, predlagam, da danes ne bi sklepali o kakšnem zaključnem dokumentu, ampak bi na tej seji opravili
samo razpravo,kasneje pa bi na podlagi dosedanjih razprav, pa tudi današnje razprave pripravili ugotovitve in stališča ter o njih sklepali na seji zbora, ki bo 26. marca tega leta.
Želi kdo razpravljati o tem predlogu? (Ne.) Potem lahko Preidemo na razpravo. Besedo ima Stanislav Božič, delegat iz občine Kranj.
STANISLAV BOŽIČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Bom zelo kratek, ker je poročevalec pred
^enoj že na skupnem zasedanju povedal veliko stvari o tej Problematiki in bom zato oddal samo pismeni predlog. Hvala.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala. Besedo ima Majda Rakočevič, delegatka iz občine Ljubljana Bežigrad.
MAJDA RAKOČEVIČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Člani skupine delegatov so podprli stališča in usmeritve občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad za organizirano množično inovativno dejavnost. Člani skupine delegatov so tudi podprli ugotovitve občinskega sveta k analizi uveljavljanja inovativnih združenih delavcev, ki med ostalim ugotavlja, da je bilo na temo inovativnih dejavnosti naročenih že veliko analiz in še več razprav. Toda za odpravo sedanjega stanja bo potrebno storiti mnogo več, kajti umska lenoba ima globoke korenine. Ob dolgoletnem uvozu tuje
akumulacije in znanja smo dobesedno razvrednotili domače znanje in kreativnost. Vse to pa sovpada s sedanjo ekonomsko krizo, ki še zožuje materialne možnosti za stimulativno nagrajevanje dobrega, kreativnega dela in tudi inovacij samih.
Stimulativno nagrajevanje dela in rezultatov dela je temeljni Pogoj za povečanje družbene produktivnosti in ob tem tudi za Množično inovativno dejavnost.
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije tudi ugotavlja,
^a v analizi niso upoštevani vsi dejavniki v naši družbi, ki so obvezni voditi aktivnost v konkretni realizaciji inovacij,
^a je v materialu odstavek o sindikatu nejasen in nepopoln 'Jlede na vse aktivnosti, ki jih vodimo v zvezi z inovativno dejavnostjo, da so smeri inovacijske politike na koncu gradiva Ustrezne, vendar jih je potrebno za konkretno prakso akcijsko operacionalizirati tako, da bo dosežen konkretni učinek v Gvajanu. Člani skupine delegatov so še posebej poudarili
vlogo stimulativnega nagrajevanja kreativnega dela tako v Materialnem smislu kot tudi v moralni spodbudi. Kreativno
visoko izobražene strokovnjake moramo bolje nagrajevati, ker oodo tako motivirani za čim boljše dosežke. Na drugi strani pa ki skladno s tem morali v vseh večjih delovnih organizacijah Ustvariti ustrezne objektivne pogoje za kreativno delo
razvojnih oddelkov, prostore, sredstva in kader .ker bomo le Ua ta način prišli do visoko kvalitetnih lastnih izdelkov
Svoje tehnologije in dolgoročno gledano tudi do svoje lastne razvojne strategije.
Člani skupine tudi menijo, da smo pri izdelavi nalog nosilcev pri izvajanju akcijskega programa za hitrejši razvoj inovacijske dejavnosti preveč shematični ter splošni, kar pomeni, da bi bilo treba to podrobneje operacionalizirati. V ta namen je treba vključiti vse dejavnike na nivoju občine, in sicer izvršni svet in družbenopolitične organizacije, pa tudi organizacije združenega dela, poslovne strukture, samoupravne organe, družbenopolitične organizacije ter delegacije. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala. Besedo ima Avgust Majerič, delegat iz občine Maribor-Pobrežje.
AVGUST MAJERIČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Analiza uveljavljanja inovativnosti združenih delavcev - ključna smer stabilizacije je izredno kvaliteten dokument, ki izredno kritično evidentira obstoječe stanje ter celovito obravnava poti in sredstva za preseganje skrajno zaskrbljujočega stanja na tem področju.
Sestavljale! analize niso bili okuženi s ceneno politično frazeologijo in demagoškimi pozivi za sveto vojno proti birokratizmu in drugim dežurnim, a neidentificiranim krivcem
2a nakopičene težave in probleme, ki da so krivi, da razvojno zaostajamo in da je ta zaostanek glavni razlog naših nakopičenih težav. V tem dokumentu je jasno zapisano, da se ne obnašamo razvojno inovativno, ne kot združeni delavci in ne kot družba kot celota. Pove tudi, da se tako neinovativno obnašanje pogosto bolj splača kot razvojno in inovativno. Del
v2rokov za to vidim v tem, ker smo znanje in delovni napor nadomestili z lažno solidarnostjo, z neznanjem in nedelom.
Prav motivacija in motiviranost ljudi za ustvarjalno delo pa bo še zelo dolgo, hoteli ali ne, glavna gonilna sila napredka
^ prav tega napredka in razvoja smo kot družba krvavo Potrebni.
Posebej želim poudariti kvaliteto tega dokumenta,ki je tudi v tem, da ni le enkratni poziv in klic, da zaostajamo in
^a je nujno potrebno nekaj storiti, ker nas bo sicer čas Povozil. Tega pa nam tudi v preteklosti ni ravno Primanjkovalo. Argumentirane ugotovitve je treba torej celovito spoznati in konkretno zastaviti smeri za celovito razreševanje te problematike. Analiza predvsem ugotavlja, da 3e problem mogoče rešiti ob konkretnih spremembah celotne
ekonomske politike, v katero je treba vgraditi take ekonomsko Motivacijske mehanizme, ki bodo prisilili subjekte v združenem
^elu in družbi kot celoti k inovativnemu obnašanju.
Tovarišice in tovariši delegati! Od programa naše zveze komunistov pa do stabilizacijskega programa prisegamo na blagovno proizvodnjo in delovanje ekonomskih zakonitosti, žal Pa v praksi prevladuje parablagovna proizvodnja in taki
ekonomski pogoji, ki delujejo tako, da so stvari postavljene
na glavo. Pri takih pogojih pa ekonomske zakonitosti niso in
ne morejo biti v funkciji inovativnosti in razvoja. Priznam, da kot socialistična družba teh zakonitosti ne moremo spustiti popolnoma z vajeti v smislu njihovega delovanja v času liberalnega, prosto konkurenčnega kapitalizma 19. stoletja, česar niti v samem kapitalizmu danes ni več. Ne moremo pa Pristajati na lažno solidarnost, ki rojeva inertnost, nedelo in kot posledico politične antagonizme vseh vrste ter hkrati tudi demoralizirajoče vpliva na tiste, ki so voljni in sposobni potegniti naš družbeni voz iz vse bolj zaskrbljujočega ne le zaostajanja, ampak celo nazadovanja.
Dovolite mi, da ob tej priložnosti izrazim misel, da dvomim, da nam bo zgodovina dovolila še en popravni izpit, če bomo ta rok zamudili. Mi preprosto nimamo alternative, ampak boramo inovativnost spremeniti v množično družbeno gibanje, s katerim se ne bomo borili le za razvoj in napredek, ampak veliko bolj za naš jutrišnji obstoj. Socialistično samoupravljanje ni božji dar, ampak priložnost za socialni, kulturni, ekonomski in politični razvoj naroda, ki lahko to Priložnost spremeni v resničnost le tedaj, če v konkurenčnem boju za napredek svetovne človeške skupnosti hodi vsaj vzporedno z njegovimi najprogresivnejšimi nosilci, če že ne Pred njimi.
Trditev, da smo zgradili najnaprednejši sistem proizvodnih odnosov, ob tem pa nam proizvajalne sile dosegajo negativno
rast, pomeni politični diletantizem najslabše vrste.
Tovarišice in tovariši delegati! Ko sem prebiral to gradivo, sem pravzaprav uvidel, da to gradivo samo po sebi ničesar ne rešuje, ampak da bomo morali vsi, kjerkoli je kdo zaposlen, ali v neposredni materialni proizvodnji ali izven
rije, ta dokument temeljito preštudirati in izdelati vsaj svoj inovacijski razvojni načrt ter spremeniti predvsem našo miselnost in naše obnašanje. Ta dokument, ki ga je pripravil izvršni svet, zahteva veliko operacionalizacijo. Čeprav je Veliko nakazanega in veliko pravilno ugotovljenega, pa je za
^zreševanje nakazana vendarle samo najbolj splošna smer.
veliko je na tem področju dela za strokovnjake vseh vrst.
Predvsem za tiste, ki so sposobni in ki so voljni spustiti se v to bitko. Rekel pa sem že, veliko upanja za to, da se tej bitki izognemo, nimamo. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Želi še kdo razpravljati?
(Ne.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in predlagam zboru, da sprejme naslednji sklep:
1. Sklepanje o analizi uveljavljanja inovativne dejavnosti Združenih delavcev - ključna smer stabilizacije se odloži.
2. Zbor občin bo na seji 26. marca tega leta obravnaval in sprejemal ugotovitve in stališča k navedeni analizi.
Želi kdo o tako predlaganem sklepu razpravljati? (Nihče.)
^otem dajem sklep na glasovanje.
Kdo je za? (54 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.)
vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel predlagani sklep.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OSNUTEK ODLOKA O STRATEGIJI TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA SFR JUGOSLAVIJE Z OSNUTKOM STRATEGIJE TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA SFR JUGOSLAVIJE.
Gradivo je predložil skupščini v soglasje zbor republik in Pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
Predstavnik naše delegacije je Ivo Klemenčič, predstavnik izvršnega sveta pa Ciril Baškovič, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.
Uvodno besedo smo poslušali na skupnem zasedanju.
Sprašujem, ali morda želi kdo od predstavnikov besedo? (Ne.) Gradivo je bilo objavljeno v Poročevalcu št.4. Prejeli ste tudi pripombe izvršnega sveta. Na klop pa ste prejeli še Predlog mnenj, pripomb in predlogov, ki naj bi jih po razpravi sprejel naš zbor.
Gradivo so obravnavali odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj, komisija za varstvo človekovega okolja, komisija za Mednarodno sodelovanje in medzborovska skupina delegatov za proučevanje vprašanj s področja znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki so zboru pismeno poročali. Sprašujem, ali želijo morda poročevalci besedo? (Ne želijo.)
Pričenjam razpravo. Besedo ima Marko Gliha, delegat iz občine Ljubljana Center.
MARKO GLIHA: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Veliko je bilo že izrečenega in napisanega
0 osnutku dokumenta, ki ga imamo pred seboj. Pri tem se je
nsša delegacija globoko strinjala z mnenji in stališči izvršnega sveta kot tudi z drugimi pripombami, ki so bile dosegljive.
Poudaril pa bi rad predvsem naslednje. Vsako zadevo bi korali obravnavati kot najčistejši skupni interes združenega dela, znanosti in vseh ostalih razvojnih faktorjev, ki jih v Jugoslaviji imamo, torej vseh tistih moči, ki so sposobne dejansko osvajati nekaj tehnološko naprednejšega od tega, kar Piše v dokumentu.
Druga stvar, ki nas je zbodla, pa je, da je ta dokument
^apisan tako, kot da je vse ali pa vsaj večina stvari bila v
sirših krogih že dogovorjena, čeprav so vsi ti razgovori ali ta stališča bila menda označena kot strogo zaupna, kot vojne
ali celo državne tajne ali nekaj podobnega, kar v širšem svetu
v razpravah o tehnološkem razvoju ni niti približno v takšni
Ineri. Na vsak način bi morali delovati v tem smislu, da bi na osnovi skupnih razvojnih programov združenega dela v Jugoslaviji iskali tiste najbolj čvrste interese povezovanja,
na katerih bi lahko gradili sinergično učinkovanje v razvoju
2nanosti, gospodarstva in vsesplošnega razvoja.
Izrečeno je bilo mnenje, da je napisanih preveč programov,
ceprav menim, da lahko o tem presojajo samo za to pristojni
ljudje in strokovnjaki. Vendar je obstajala v delegaciji bojazen, da za vse naštete stvari kratko malo ne bomo imeli niti kapitalnih niti kadrovskih ali drugih možnosti, ki bi vodile v neko realizacijo in uspeh.
Pripombo pa smo imeli še v zvezi s stvarjo, ki je izjemno obravnavana, to je poglavje o tako imenovanem transferu tehnologije, za katerega smo menili, da je v marsičem čudno napisano. Kot primer bi navedel stalno bojazen o tehnološkem vplivanju tujine na naše zadeve in na naš razvoj. Po vsem, kar je bilo v mnogih analizah v preteklosti že omenjenega, je ravno pomanjkanje tehnološkega transfera z razvitim svetom vodilo k današnjemu osiromašenju stanja pri nas. Najbrž se tudi svet ne bo z vsemi temi omejitvami in klavzulami, ki jih vsebuje ta dokument, sprijaznil. Gre za mednarodno priznane Uzance o industrijski lastnini ali o podobnih rečeh, kjer bi si verjetno z našimi termini iz jugoslovanskih dokumentov v svetu nič ne pomagali.
Sicer pa smo mnenja, da bi kot razvita država morali imeti svojo skupno tehnološko strategijo. Zato je prav, da imamo na
ravni federacije komite, ki bo urejal ključne zadeve na tem Področju in ki bo predstavljal Jugoslavijo v izvajanju te strategije nas proti ostalemu svetu.
Imeli smo tudi pomisleke glede ustreznosti kriterijev pri koriščenju širših družbenih skladov za skupne tehnološke namene. Pri tem smo imeli v mislih podobne probleme, kot smo Dih imeli pri skladu za nerazvite republike in pokrajine. Na Vsak način bi se morali glede kriterijev dokončno dogovoriti, kateri naj bi bili tisti kriteriji, ki bi lahko omogočili tistim, ki stopajo v skupne programe, da bi neka povratna sredstva za svoje programe lahko tudi financirali. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAJDA POLJANŠEK: Hvala lepa. Besedo ima Franc
^aver, delegat iz občine Celje.
FRANC MAVER: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Naša skupina delegatov je pri proučevanju tega gradiva sprejela naslednja stališča.
Osnutek odloka o strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije, ki določa globalne usmeritve in naloge na izredno Pomembnem področju nadaljnjega razvoja ter osnovno intenco
^ega dokumenta sprejemamo. Imamo pa načelno pripombo, in sicer:
Odlok določa strategijo tehnološkega razvoja, kar menimo,
^a bi moral biti sestavni del in vsebina dolgoročnega plana Jugoslavije. Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije bi korala upoštevati in biti osnovana na strategijah drugih Področij družbenoekonomskega razvoja oziroma strategiji družbe kot celote. Izolirano obravnavanje tega področja pomeni, da ne
uPoštevamo dovolj usmeritve na drugih področjih, kar pa je osnovni pogoj za učinkovito realizacijo teh usmeritev in nalog.
