T – 3 PRIPRAVA IN IZVEDBA EKSPERIMENTA
Metoda poskusov in napak ali znanstven pristop?
Andrej Telban
Eden test (preizkus) je vreden več kot tisoč ekspertnih mnenj. (Bill Nye).
Aristotel - Vse probleme je mogoče rešiti, če o njih razmišljamo.
To včasih deluje – včasih pa ne. Svojih trditev nikoli ni preizkušal.
Galileo-Skoraj 2000 let čakanja – uvedel preizkus- eksperiment v dosego znanja.
Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, da je za preverjanje idej dovolj, če o njih samo razmišljamo.
„ Preizkusimo in bomo videli"
ZNANSTVENO
RAZMIŠLJANJE
Znanstveno razmišljanje je rutinsko usklajevanje med tem kar mislimo da se bo zgodilo (teorija) in med tem kar se dejansko zgodi (praksa-
dokazi) ter neprestano prilagajanje na podlagi tega kar smo se naučili iz te razlike.
“Če rezultati potrjujejo hipotezo, potem ste opravili merjenje. Če so rezultati v nasprotju s hipotezo potem ste prišli do odkritja ~ Enrico Fermi
pričakujemo da Kar se bo zgodilo
Kar se dejansko
zgodi
Učenje
OBSTAJA PRAG ZNANJA MED VAMI IN VAŠIMI CILJI - vsakodnevno znanstveno razmišljanje za vsakogar
To je točka od katere vam niso več znana dejstva in podatki ter pričnete z domnevami
Nepredvidljivo učeče eksperimentalno
območje-inovativno ukrepanje
trenutni prag znanja
Primer: Temelji vsakega eksperimenta
Latin. “experiri”, kar pomeni probati/poizkusiti Je nadzorovana in usmerjena aktivnost,
namenjena odkrivanju novih informacij o konceptu, preverjanju hipotez ali potrjevanju oziroma zavrnitvi predlaganih teoretičnih rešitev.
Eksperimentiranje je lahko sestavljeno iz več medsebojno povezanih eksperimentov.
Kaj je eksperiment ?
5 elementov vsakega eksperimenta
POSTOPEK (A)
Možen vzrok (A)
Neodvisna spremenljivka npr:
- nov poslovni proces - nova organizacija v podjetju - nova strojna linija
ANALIZA
Dokumentirane spremembe v B
Rezultat B se spreminja z : - drugačnim vzrokom - drugimi pogoji uporabe - v drugem eksperimentu - mora biti ponovljivo
UČINEK (B)
Možen učinek - posledica (B)
Odvisna spremenljivka Merila uspešnosti npr.
– večja učinkovitost poslovnih
procesov in optimizacija procesov - povečan % končnih izdelkov, < kala
EKSPERIMENTALNA ENOTA Enota z zmogljivostjo Neodvisna spremenljivka npr:
- uporabniki nove zmogljivosti - skupine, timi, upravljavci,
eksperti
POIZKUS
VELJAVEN EKSPERIMENT ?
• je dobro oblikovan eksperiment, ki zagotavlja
zadostne dokaze za izdelavo veljavnih sklepov in zaključkov.
• veljavnost eksperimenta je tesno povezana z zmožnostjo povezave vzrokov in učinkov.
• Poznamo 4 logične zahteve za dosego zadostne
veljavnosti eksperimenta, ki podpirajo vzročne sklepe
glede zmogljivosti in njihove učinke.
4. POGOJI ZA VELJAVEN EKSPERIMENT
1. zmožnost uporabe
potencialnega vzroka, 2. zmožnost opaziti in
zaznati učinke,
3. zmožnost izolirati vzroke za opažene učinke,
4. zmožnost prenosa rezultatov
eksperimenta v realno okolje.
• Ali je eksperimentator na pravilen način dodal gnojilo?
• Ali so opažene in izmerjene razlike v višini med obema rastlinama?
• Ali se je lahko dognalo, da je naraščanje višine gnojene
rastline res posledica dodanega gnojila in NE česa drugega?
• Ali so bili rastni pogoji zemlje pri eksperimentu podobni kot jih najdemo na vrtovih, tako da lahko govorimo o uporabnosti dobljenih rezultatov?
ZNANSTVENA METODA IN PROCES RAZVOJA ZMOGLJIVOSTI IN EKSPERIMENTIRANJA
1. Identifikacija problema 2. Pregled strokovne
literature
3. Formuliranje hipotez
4. Oblikovanje empiričnega testa hipotez
5. Izvedba eksperimenta 6. Analiza podatkov
7. Evalvacija-ovrednotenje hipotez
8. Ugotovitve vpliva na problem
1. Identifikacija problema
2. Pregled literature, učenja iz izkušenj, raziskav..
3. Formuliranje hipotez, predlagane rešitve nove zmogljivosti
4. Oblikovanje empiričnega testa hipotez
5. Izvedba eksperimenta 6. Analiza podatkov
7. Evalvacija-ovrednotenje hipotez
8. Ugotovitve vpliva nove zmogljivosti na problem
Znanstvena metoda CD&E proces
RazjasnitevEksperimentEvalvacija OdkrivanjeEksperimentEvalvacija
9. Objava v znanstveni
publikaciji 9. Objava poročila
PRIMER DIGITALNE TRANSFORMACIJE 1. korak: Odkrivanje, razjasnitev..
1. Faza: Definiranje problema. ( podjetje ima veliko
stroškov, upad kupcev, upad prodaje, porast reklamacij, neustrezno skladiščenje, neustrezna promocija in
komunikacija do strank,…… )
2. faza: Pregled dokumentov literature..vizija in poslanstvo podjetja, poslovanje podjetja, bilanc, nabave, prodaje,
ponudbe, organizacije skladiščenja, analize reklamacij, motivacije strank, promocije, SWOT, načini komunikacije pridobivanja novih kupcev in zadrževanje starih, spletne strani, naše prednosti in slabosti, ………;
PRIMER DIGITALNE TRANSFORMACIJE 1. korak: Odkrivanje, razjasnitev..
3. faza: Postavljanje hipotez - predlagane rešitve:
Če koncept digitalne transformacije v podjetju s
poudarkom na novem modelu rešitve zagotovi končno povečanje produktivnosti in prodaje za 10% ter
zmanjševanju reklamacij za 5% , potem so poslovni procesi z modelom rešitve in uvedba sprememb dovolj
dobri za potrjevanje in validacijo ter neposredno uvedbo in uporabo v podjetju z manjšimi spremembami.
PRIMER DIGITALNE TRANSFORMACIJE 1. korak: Odkrivanje, razjasnitev..
• 3. faza: Postavljanje hipoteze:
• H02: Število strank, ki pridejo na spletne strani in se tam zadržujejo najmanj nekaj minut je mogoče povečati za 30%
• H03:V več kot 80% obiskovalcev najdejo izdelek v nekaj minutah (2-3).
• H04:Obiskovalci dobijo zelo hitro (2-3 minuti) odgovor na svoje vprašanje v zvezi z izdelkom, ki ga iščejo.
PRIMER DIGITALNE TRANSFORMACIJE 2. korak: Eksperiment
4. faza: Oblikovanje empiričnega testa hipotez in projektnega načrta izvedbe experimenta koncepta
• Kvalitativna/kvantitativna metodologija/triangulacija
• Zaprti odprti vprašalniki ankete, intervjuji, fokusne projekcijske skupine, igra vlog, študija primera…….
• Proučiti ali iščemo samo korelacije med prediktorji in enim kriteriji ali vzročno-posledične povezave-kar je težje pri malih vzorcih,
• Prediktor: Z inoviranjem uporabniške izkušnje povečati obseg prodaje (tržnega deleža).
• Kriteriji: več kot 80% kupcev najde izdelek v 3 min; hiter odgovor v 2-3 min; zadrževanje kupca na strani 2 min....
Načrtovanje oblikovanja proj.
dokumentacije eksperimenta
Konceptni model eksperimenta Namen
hipoteze Tveganja nevarnosti
Komponente eksperimenta
cilji
Okolje eksperimenta Zgradba eksperimenta Načrt zbiranja in analize
podatkov
Osnovni koncept, namen, cilj & naloge (zahteve razvijalcev koncepta in predlagateljev eksperimenta)
PROCESNI MODEL
Uporabnik storitvePonudnik storitveKoordinator
Nadzor učinkovitosti Oblikovanje
povpraševanja
KPI Ponudba
deljenih storitev
Zagotovitev storitve
Zahteve za storitve Zahteva za vozilo
Zahteva za vozilo
Zagotavljanje transparentnosti virov
Uparjanje zahtev z
razpoložljivimi viri Oblikovanje naročila za storitev
Potni nalog Potni nalog
Deljeni viri
Upravljanje z logističnimi viri
Potni nalogi
Tehnološki model
PRIMER DIGITALNE TRANSFORMACIJE
2. korak: Eksperiment RKiV (CDAG)
3. korak: Vrednotenje
7. faza: Evalvacija – ovrednotenje domnev, trditev in hipotez, statistične metode za male/velike vzorce, metoda analiza vsebine…
8. Faza: Preveriti in potrditi vpliv na problem – potrjevanje
• npr: veljavnosti vzročno posledičnih povezav.
• Če koncept digitalne transformacije v podjetju s poudarkom na elementih …., zagotovi končno
povečanje produktivnosti in prodaje ter zmanjševanju reklamacij zaščitne opreme , potem so poslovni
procesi in uvedba sprememb dovolj dobri za
potrjevanje in validacijo ter neposredno uvedbo in uporabo v podjetju z manjšimi spremembami.
3. korak: Vrednotenje
8. Faza: Preveriti in potrditi vpliv na problem – potrjevanje
• npr: samo KORELACIJE: med posameznimi prediktorji in kriteriji so sledeče značilne korelacije
• Prediktor:
• praktičnost/učinkovitost uporabe spl. strani
• Bogastvo informacij
• Kriterij:
• Obiski ki pridejo do nakupovalne košarice (vsaj 1 artikel)
• Zadrževanje na spl. Strani 3 min
• Povratna informacija kupca /so našli odgovore na ?/
zadovoljstvo kupca…..
• Analiza je nujni sestavni del eksperimenta. Šele analiza nam poda dovolj kvalitetne informacije, če bo koncept izpolnil zadane cilje, torej presegel pomanjkljivosti določenih zmogljivosti.
• Namen analize:
• Veljavnost
– Dovolj obsežna količina dokazov za potrditev zaključkov
• Izvedljivost
– Upoštevajoč različne ovire in omejitve
• Uporabnost
– Rezultati so uporabni in relevantni tudi v praksi
• Robustnost
– Odpornost proti kritiki
• Kredibilnost
– Prispeva k splošnemu znanju
Analiza pri eksperimentu
ANALITIČNO POROČILO
Nova organizacija avtoparkov je enostavna in optimalna,
Poslovni proces souporabe mot. vozil je učinkovit, izvedljiv in prijazen do uporabnika,
IKT storitve POVEČUJE-jo tempo in ZMANJŠUJE- jo stroške izvajanja nalog.
INOVATIVNE IDEJE IN PRIPOROČILA
• Številne nove ideje za izboljšanje,
• Priporočila za popravke poslovnih procesov,
• Dopolnila informacijskih zahtev.
URESNIČENI CILJI EKSPERIMENTA
• MEDSEBOJNE POVEZAVE PODROČIJ
• ZAKLJUČKI O HIPOTEZAH
Zakaj RKiV - CDAG ?
• CDAG ne zahteva nobenih posebnih sistemov ali posebne simulacije in je zato metoda, ki se uporablja, ko še ni smotrno novih sistemov/procesov/tehnologij vpeljevati v prakso. Ti so lahko še vedno v razvoju, niso na voljo na primernem mestu, zahtevajo preveč usposabljanja za poskus ali pa so predragi za izvajanje.
• CDAG lahko zmanjša tveganje za neuspeh koncepta, ker tega lahko preizkusi v teoretičnem, manj tveganem okolju preden se preizkusi in vpelje v prakso.
Eden preizkus je vreden več kot tisoč ekspertnih mnenj. (Bill Nye)
Trajanje: 2h 24
