. .
••
POGUMNI••••
iUMBERSKIH• •
KRANJSKEM•• • • • •
IIRA\] '\:\1)11111\11 (711f.11I1(,/ ()J fiJI l '\I\(}'" ()I /.1 1/u1 H..1}.. /\ filL C(lR\/Of.l R/(,/O\
'/1w lIip,hlip,lils II/(, il/w/!,e ofllie :/./f/llfwrak J/U~/..wki« ill C;"arllio/a ill the 211d 1/{/'/()/tlte~j9t"
celfllll:l' ill 'lie ('(}/flexl of tlte so coiled ZIIIIl{)('n:/l' isslle. XlIlI/beml.!, flie horder ferrilm,), /Jet 1I'('(,JI Sloz'ell itl (f /u/ Croat fa to 'he SOWll O/G(JJjll Ilci (torill) ' /11 Croat itl), lwei heel I -blfore tl/(, (JI:~{fl/izil/g of the so ("{Illed \ bjllll /..!r{~iill(/ (J1ifilmT Frolltier) alUl l11e sefllel1lC!1lf (~t;
rejill/p's jiwn lilrks (t:slwki) ill the 16111 (:e11fIl1T -llie ferri/my o/ClIrllio/a. HOll-'ere}: al!er 111(' almlilioll of this ()/:~(/IliZ(/Ii()11 in lHG9 -INSf, ({ Cfmjlid ()cull"rec/ (IS to which CUllllfl:l' /.ulII/)emk l/'ol/Id be/oug to: the Prol'illce of Carnio/a (VII 111(' hasis of historical/aU') or /he A.-ill,f.!,t/011l of Croatia (due /0 ethnic atilten'n(:e). l1,e ron/s oflhe '''ler£'ol)1)es 011 I \'koki readl had .. ' 10 lite 171h (Til/., ii'hell l "ttll'asor (Ihe ((Ir1lio/illll I)()~)'ltislor) c/esaihet/ litem liS brat'£' but iIlIl1U'lls('(r a l l d 'fJll' S!o{'('1/(! writer" of lite 1911t C£'II/IO)' primllri~l' ell/pltasized liJeir
I1ml'elY, while tlte Germall 011('.'1 clt/illled tllm it was Oll~}' the Austrian militmy (/(Imin istra-
lioll awl (;erlll{l11 sciJooling Iltal turlled Ihe or(C4i1U111), wild Slade hm"/Jari{lIls illlo cinlized j)(,(J/,h'.
Zlllllht.'I.Ik. [ skokl. TurkIsh r.lIl\:-'
l . rtlZI)J"{f I'i l)(Jsl..·II.<;(//J/ fJl"i/..!(fzat i poe/olm Zit IIIher,~/"~ill (~ .. Im/..~ol' IIlI A.-I"(f/~iskelll l' dri~f!,i jJUlOl'i- ci 19. sto/elia I' //lL'i tJ zUI1I/Jel:{/..!('ga l'pmj~alli{f. /./(1111)('1"0/..', III(~II/() o/JlI1()('je IItfjllzJli slmlll G01:/lIJlCC'l' II/eti ,\-'OI'C'II(j(l ill IIn'a.~k() (dalles lUi Iln'{L';/.!(,lJIj)e hit jJ}'ed orgtfJliziralU'eJ}/
II~ill(, k'r{~iiJ/(' ill IUfselill'(jo IJegW1U;'l' /)Jw/1l1rki (I.'S/'!UIWl' ) l' 16 sto/e(jll krmUski lerilor{j
1m IIk'illiU', /e ()/"M{/I/iztlc(je t' /elill 1869 -I(811)(1 s('}e 1'//(4 SpOl; komI/1m fJriptlde/' deieli A'/"{I/UsN 11(1 ()SIIOl'i hisl(Jrh'llega fJr({l'tl ali JJII krtt(jerilli fl1'l'fl.\N zamdi JUlrot/1l0Slllib mzl- Of:!,OI '. A'oreJl ii/(' slcr('olilml' (J {'sko/"'ill s£'j!,tIjo I' 17. sto/., /.!o jill j£' kru Jljskl/mlill ; ... 101' 1 "ti/1'asor ol'i.,(i/ 1..'01 pOf:!,UI11Ill', {t lleiZ1J1('nlO krull.' .. Wo/'{'llsN llisci I' 19. Slo/. so pout/mja/i p1'et/('selll l~iil/(Jl'(J jIlJUl:~lI'(J ill poglllU, Ill'Ul,,;ki pa so tnlili. d{/ ... /(1 iz pn'O/HO diljib s/o{"tlllskill bar- /JtlI"OI' /lSII'{/ri!" (/l'itizimll(, (judi ,<;'e/e (/l'strijskl/ I'ojm'ka 1I1JJ'(/('l/ ill llelll.<;'lw ,~()/m~ie
»'Cudni /judje so /0, ' izpregovoril je, 'in moj brat, ki je sluzil v granici, mi je pravil, da iro se surovo meso, Bog pomagaj!'.l
223
Hribovita dezela na juznem pobocjll Gorjancev, za katero je znano, da je pred uskosko naselirvijo in organiziranjem Vojne krajine v 16. stoletju pripadala vojvo- dini Kf3njski,2 je v letih razpuseanja te davno prezivete institllcije (1869-1881), se pravi ,Krvave koslllje" takala novega gospodarja. Vprasanje, ali bo to vojvodina Kranjska on osnovi zgodovine, ali pa hrvaska kraljevina nJ. osnovi etnografskih in prakticnih razlogov, ni zaposlovalo zgolj politike v Ljllbljani in Zagrebu. Obmejna lega Zumberka med obema polovicama monarhije je pahnila pozabljeno dezelico na tnalo visoke politike, kjer so prihajali do izraza tudi zapleteni odnosi med Dunajem in Budimpesto.
Siovensko politicno srenjo je problematika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogove Prikljucitev Zumberka historicni dezeli Kranjski se nikakor ni skbdab z zahrev:lmi slovenskih narodnjakov po razbitju zgodovinskih meja in vzpost;1viCYi Zeelinjene Siovenije. Nenazadnje so ziveli v Zlimberku lInijatski Uskoki, ki so jih imeli bodisi za Hrvate, bodisi za Srbe, taka da bi bila rovrstna aneksija v nasprotju Z naravnim pravol11, za katerega so se slovenski buditelji taka gorece zavzemali.
lzrazita jugoslovanska usmerjenost slovenske politike, ki je bila v glavnem posleel- iea nemskega pritiska, je pripomogla k temu, da juzne slovenske meje l1i50 obrav- navali kat .prave« meje, ampak balj kat vez med bratskima jugoslovanskima nar- odoma, ki naj bi si v svetli prihodnosti veselo skocila v objem. V premikanjll meja v skodo slovanske Hrvaske enostavno niso videli slovenskih interesov. Kljub temu so slovenski politiki od tega nacela vcasih odstopili, se zlasti, ce so jih premamile materialne koristi in trenutna politicna situacija, veckrat pa tudi pristni kranjski patriotizem. Tega se je krcevito oklepal ravno naprotni ustavoverni oz. nemski tabor, ki je v zagovarjanju kranjske elezelne tradicije vielel nekaksno protiutez Zedinjeni Sioveniji. Dezelo Kranjsko si je v glavnem preelstavljal kot branik in pomnik nemske kulture na meji z barbarsko-slovanskim svetom.
* * *
Ilv::tn Tavcar, zgodovinska poveslJancz Solnce (Slovenski narod 1885/86), povzelo po: Miran Hladnik, Slovani v slovenski zgodovinski povesli, objavljeno na svelovnem splelu: httpj /www.ijs.si/lit/slovanLhtml.
2 Prve skupine Uskokov so se n::tselile v ZlImberak leta 1530, leta 1540 je cesar Ferdinand osnoval1:umber~ko k::Ipelanijo Oosip Mal, Zllmberk in Marindol, Dom in Svet, 19] 1, sIr. 267; Josip Mal, Uskoeke seobe i slovenske pokrajine, Srpski etnografski zbornik, knjiga XXX, Ljubljana 1924; !arko Strllmbl, uskoki na slovenskem in v Zumberku, Arhivi, St. 1/2, Ljubljana 1991 idr.).
224 Marko Zoic: Dobri pogumni zli
V nadaljevanju se bomo posvetili predvsem vprasanju, kako so na tedanjem Kranjskem gledali na zumbersko prebivalstvo, ki naj bi si v prihodnosti pridobilo status sodezelanov. Ne preseneea dejstvo, da opisi kranjskih povedo (tako sloven- sko kot nemsko usmerjenih piscev) vee 0 njih samih, kot pa 0 prebivalcih obme- jne pokrajine. Najveckrat so se pisci pOigravali s starimi stereotipi, ki izvirajo se iz casa tuskih vajn, zatD je za ilustracijo teh nazarov taka rekoc nui110, da se potopi- mo globlje v preteklost, vsaj tja do prieevanj polihistorja Valvasorja v drugi polovi- ci 17. stoletja. Njegov opis v ,Slavi, je za kasnejso historiografijo 0 teh obmoejih izredno pomemben, saj predstavlja edini knjizni opis Zumberka iz 17. stoletja.
Valvasor je opisal grad Zumberak (Sichelberg) kot kapetanijo, ki lezi v osrednji Kranjski na visokem hribu sredi Uskoskega hribovja pri potoku KupCina, ta pa izvira pod porusenim gradom »Prieseck«. To hribovje je neravno in skalnato, na njem se nahaja okoli 900 starih his, poleg teh pa se mnogo novih. Hise niso tako blizu druga drugi, da bi jih lahko porazdelili v vasi. V vsaki od teh his stanuje tri, stifi do pet porocenih oseb in taka se najde v posameznih hisah nenavadno veliko Ijudi in otrok. 0 Uskokih Valvasor ni imel najboljsega mnenja. Imel jih je za vrle vojake, ki pa brez ropanja in ubijanja ne morejo dolgo ziveti. Ostrejse ko ravna z njimi veliki kapetan, rajsi ga imajo. V razlicnih easih je toliko Uskokov pribeblo na Kranjsko, da so se morali naseliti tudi pri reki Kolpi med Vinico in Pobrezjem (Freyenthurn), kjer so napolnili cele vasi. Kljub temu so vsi podrejeni zumberski kapetaniji. V dokaz uskoskega barbarstva je Valvasor navedel incident iz leta 1621, ko so se Uskoki uprli in grozovito ubili svojega kapetana Vivo. Neki krvoloeni Uskok mu je razbil glavo s senjsko sekiro (Zengerischen Hacken), ostali pa so razsekali truplo na drobne kose, jih zavili v preprogo in vrgli skozi okno, kjer jih je zmrcvarila besna mnoiica uskoskih zensk s palicami in gorjaeami.3
Ce na kratko povzamemo Valvasorjeve vtise, lahko na eni strani opazimo vrlost in pogum, na drugi pa krvo)ocnost, nasilje in barbarstvo. Na katero str~In se je baroeni znanstvenik nagibal, je bolj ali manj ocitno. Podobno izrazoslovje zasledimo v drugi polovici 19. stoletja tudi pri kranjskih piscih, kar ni presenetlji-
YO, saj so v veliki meri povzemali pray Valvasorja. Med seboj so se razlikovali pred- vsem po tem, da so nekateri poudarjali temno, drugi pa svetlo plat zumberskega karakterja, eeprav stvar Ie ni bila tako preprosta.
Med slednje je kot slovenski rodoljub spadal jezikoslovec Ivan Navratil4, ki je januarja 1866 v Siovenskem glasniku objavil ertica 0 Uskokih na Kranjskem. Ze
• • •
3 Johann Weikhard Valvasor, Die Ehre des Herzogthum Krain, 1877-79, Rudolfswerth, 4. del, (knjige 12-15), 12. knjiga, 10. pogbvje, XXI Sichelberg (oder Shumberg), sir. 74-77. Slika gr:ldu Sichelberg se nahaju tudi v nje- govem dell! Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz lela 1679, reprodukcija, Ljubljana 1970, s predge- vorom dr. Branka Rai~pa. Glej ludi: Radosbv lopaSic, Zumberak, crtice mjestopisne i povijesrne, Dionicka tiskara, Zagreb 1881, sir. 39 in Nikola Badovinac, Zumberak in Marindol, Z:lgreb 1896, sIr. 10, 11.
4 Ivan Navratil (1825-1896), urednik, slovnicar in narodopisec. Enciklopedija Siovenije, knjiga 7, Ljubljana
1993. sIr. 346.
Razorave in ~radiva Ljubljana 2003 sl. 42 225
sama dejsrva, da je zumberske Uskake imel za kranjske, kaze na ta, da je obstajala zavest 0 tem, kam ta obmejna dezelica spada. Drzavnopravni ozir ga ni pretirano zanimal, vseeno pa ni pozabil omeniti, da je bila )liz vsega tega prostora okoli Zumberka osnovana prva slovenska vojaska me;a ali granica.«5 Navratil je Uskoke aeitno visoka eeniL .Kedarkali je bilo treba, hrobro so se bajevali s krvaloenim Tureinam in ga odbijali ad mej nasega eesarsrva, da jih ni magel vee teka lehka prekaraCiti in lamastiti v dezela. Dakler sa nasi spredniki sladka spali na mehkih blazinah, bili sa se junaski Uskoki brez strahu za nje in taka tudi za nas. Bodimo jim torej hvalezni!«6 Navratil je tore; spomnil narodno bralstvo na prelivanje krvi in zrtvovanje Uskokov na braniku slovenske domovine, vendar je »pozabile:
omeniti njihove necednosti.
Njegov prispevek je zanimiv tudi zato, ker na slikovit naCin prikazuje iden- titetne zagate tega obmaeja v 19. staletju in jih primerja s stanjem pri Slavencih.
Nostalgiena ga je zaneslo v case svaje mlndasti, ko se je kot Belokranjee vsakad- nevno sreceval z Uskoki: »Enajsto leto potem, ko sem bil ze sam svoj, prisel sem spet (z Dunaja) domu pogledat, imel sem priliko v damaCi hisi s tremi Uskoki gavariti. Vprasal sem jih, znaja Ii, ad kod sa prisli nihavi spredniki v nase kraje.
Pa sa admajevali vsi trije. Debelo sa gledali, ka sem jim pavedal, da so se preselili pred 300 leti iz turske Bosne in Hereegovine, kjer zdihujejo se danes od turske sile njihovi ubogi bratje, ki govore ravno tako (srbski ali hrvaski) kakor ani, ki popevajo ravno take narodne pesmi kakor oni: 0 kraljevicu Marku, Milosu Obilieu itd. Pavprasam jih, kaka pa zoveja oni zdaj sebe' - 'lumbereani'. 'A kaka nazivate svaj jezik, to jest, kaka govarite?' (zavijem malo pa njihovem) 'lumbers- ki, a nekaji kazeju i Hrvatski" Ulalila se mi je pri teh besedah. Taka pazabi - zdi- hnil sem - yes rod, kteri se loci od bratov svojih, od naroda svojega, scasoma celo svoje narodno ime, pa zacne imenovati sebe in svoj jezik Ie se po dezeli, v kateri live; npr. Kranjei - kranjski jezik (da ne reeem kranjska sproha) itd. Samo Korasei in Stajerci so ohranili stare castitiljivo ime: Siovenci - slovenski jezik, ki rabi zdaj spet vsem omikanim Siovencem, pa tudi po novih knjigah .• ;7 Navratil pac ni imel razumevanja za zumbersko nacionalno mlacnost.
Patem ka se je leta 1869 na nekaterih abmacjih zacelo ukinjanje Vajne krajine, je v kranjskem dezelnem zboru ustavoverni poslanec Savinschegg, sicer metliski posestnik, zahteval uveljavitev historienih kranjskih pravie in stem prikljueitev lumberskega akraja. Pri tem sa go padprli tudi slavenski poslanei. V dezelnozborski razpravi je na povrsje priplaval »nemskutarski« odnos do tega ozemlja. Na deleliea na saneni strani Garjaneev so gledali predvsem skazi priz-
* * *
5 J. Navratil, Uskoki na Kranjskem, Slovenski gl:1snik, janu:l.r 1866, str.14. 6 Ibid., str. 20.
7 Ibid.
226 Marko Zaic: Dobri pogumni zli
mo bpita"'. Tako se je Savinsehegg se zlasti navduseval nad dobrim stanjem zumberske zivinorejeo .lmajo vec kot 1000 krav in 800 volov, ovae 1300, koza preko 1000, prasicev okoli 2000; iz tega se lahko razbere, da ta okraj ni tako ubog, kot se oa splosno govori; ima zivahen peamer s Kranjsko, zivahnejsi kat s Hrvasko.
Se zlasti so Zumbercani navzoci l1a sejrnih v Kostanjevici, Rudolfovem, Metliki in tudi na Stajerskem /. . ./,8 Najbolj pa so Savinsehgga zbodli v oCi sirni gozdovi, ki bi po prikljucitvi postali last dezele Kranjske. Stem je odpr/ temo, ki je burila duhove vse do prelomnega leta 1918.
Prieakovali bi, da bo Savinsehegg kot zagovornik nemske kulture imel Uskoke za divjake, vendar to ni bilo tako. Civilizaeijske razlike med Kranjsko naj ne bi bile prevelike, saj ./. . ./ zumbersko obmocje ni tako zaostalo v kulturi, kot se mogoce misli. Tam se nahaja 9 sol, ki so zelo dobro organizirane. Nadalje je tam 11 duhovnikov, med njimi 3 katoliski in 8 unijatskih /. . ./ Ce bi potovali po Zumberku, bi nasli veliko ljudi, ki znajo v obeh jezikih, nemskem in slovanskem, pisati in brati.«9 Zanimiva je tudi njegova reorija 0 izvoru Uskokov in njihovega imena: INa jugu nase dezele, kjer lezi pokrajina Zumberk, se razprostira mogocen gorski masiv, ki nasi ime Uskosko gorovje. Odkod izvira (0 ime? Ime izvira iz pie men a, Cigar zgodovina ni dolga, ampak vseeno zelo pomembna. lme prihaja od besede 'Skoko - begunee' in je bilo prvotno pripisano Liburnijskemu plemenu, ki je bil pod tursko vladavino.,10 Ti Liburnijci so zaradi trpljenja zapustili TurCijo in se naselili v Zumberku, kjer so jim daB Habsburzani prastor za I1Jselitev v zameno za obrambo peed Turki. Z naselitvijo priSlekov in njihovirn organiziranjem v obrambno vojsko so Habsburzani po mnenju Savinsehgga pred dednim sovraznikom resili nic manj kat celotno evropsko civilizacijo 5 krscansrvom vred.
Obramba pred Turki je bila po padeu Konstantinopla pac zgodovinska nujnost.ll
o
tern, s cim se je uskosko pleme prezivljalo, govornik ni zelel na siroko razla- gati. Na ropanje je namignil stem, ko je omenil, da je uskosko pleme na Jadranu imponiralo eelo vsemogocni Beneski republiki .• Ko se je kasneje Ferdinand Avstrijski zapletel z Benesko republiko v vojno, so se ti obmejni prebivaki vedno bolj sirili /. . .;. v notranjost ./. . ./ in med njimi so bile tudi tiste druzine, ki so se naselile na Gorjaneih.,12 Na teorijo 0 senjskem poreklu Zumbercanov bomo kas- neje se naleteli. Postavlja se torej vprasanje, kako to, da Savinsehegg ni poudarjal prislovicne divjosti. Odgovor sledi kasneje. Na koneu si je privoscil se make vzne- senega dezelnega patriotizm" ,Na obeh obmocjih zivijo Ijudje, ki so se v naju-* * *
8 Obravnave kr:mjskega detelnega zbora, zasedanje 19. 10. 1869, sir. 174.
9 Ibid.
10 Ibid.
11 Ibid.
12 Ibid.
Razprave in grodivo Ljubljana 2003 sl. 42
227
sodnejsih casih pogumno borili za Avstrijo. Bili so in so del tistega Ijudstva, ki je nosilec driavne ideje - avstrijske ideje.,i3
ZumberSko vprasanje je maja 1871 obravnavala tudi gosposka zbornica avstri- jskega parbmenta. Ustavoverni poslanci so se zavzemali za prikljuCitev Zumber- ka, avtoriteta dunajske slavistike Fran Miklosic pa je zavzel drugacno stalisce.
Poslance, ki se jim 0 razmerah na kranjski meji ni dosti saojalo, je poucil, da na severu in na jugu Gorjancev ne zivi is to slovansko pleme: »To vsekakor ni pravil- no. Na severu zivi slovensko, na jugu pa v gbvnem srbsko pleme.« Stem se je drial svoje jezikoslovne teorije, po kateri so kajkavski Hrvatje etnografsko Siovenci, stokavski pa Srbi. Miklosic ni bil zagovornik misli, da so si jugoslovans- ki narodi kulturno blizu. Krajisniki se mu enostavno ne zdijo primerni za zivljen- je v avstrijskem delu drzave. 'Ljudje, ki poznajo dezelo in Ijudi menijo, da naj bi bilo pray to Ijudstvo /"./' neprimerno za vkljucitev ./ .. ./v organizem, ki obstaja v cislajtanskih dezelah. Stem bi se povzrocilo deieli Kranjski samo zadrego.,14 Nastal je zanimiv paradoks. Nemski zagovorniki prikljucitve, ki so imeli vse, kar je slovanskega za barbarsrvo, so hvalili zumbefsko civiliziranost, slovenski ucenjak pa je menil, da so Uskoki na kulturni lestvici. stopnicko nitje.
Mladoslovenski S/ovenski narod je v odmevih n3 to razpravo nakazal, zakaj so nemski liberalci Zumbereane tako visoko cislali. Navedel je dunajski casopis Neue jreie Presse, ki je nemsko liberal no obcinstvo blagoslovil s kratkim zgodovinskim pregledom. Slednji vsekakor ni pozabil poudariti, da so granicarji bolj izobrazeni od svojih rojakov v civilni Hrvaski, kef so se »v nemskih salah uCili.«15 Pri Slovenskem narodu so prikljuCitvi naspfotovali tako iz narodnostnih kot tudi iz prakticnih razlogov: ,Zumbrek je pust nerodoviten kraj, treba ga kultivirati:
Kranjska nima dosti denarja Za to, torej kdor vzame rodovitne dele, naj vzame se nerodovitne / .. ./,16 Pa se _/ .. ./ inteligencije je tam pray malo. Popi (Zumbercanje so po vecem unitarci) in oficiri, druga nie, torej je tudi politicne agitacije malo.«17 Po dokoncni zdruiitvi Vojne krajine s Hrvasko leta 1881 sta bila Zumberak in Marindol zaeasno podrejena hrvaski upravi. Jeseni istega leta se je to vprasanje obravnavalo v kranjskem dezelnem zboru. Siovenski poslanci so bili tokrat proti prikljueitvi Zumberka, zahtevali so Ie Marindol in ureditev meja. V zameno za Zumberak so si hoteli izposlovati dolenjsko zeleznico. Nemsko-ustavoverna stran je zagovarjala aneksijo, kar je bilo zaradi njene vecine tudi sprejeto.
* * *
13 Ibid.
14 Stenographischen protokoHen des Herrenhallses, zased.tnje 11. maja 1871, str. 208.
15 Slovenski n:lrod, 23. 5. 1871.
16 Ibid.
17 Ibid.
228 Marko ZOiC' Dobri pogumni zli
Casopisna porocila pred to razpravo dokazujejo, da slovenski politiki niso vedeli, kaj naj stem vprasanjem pocnejo. V Siovencu so tako maja 1881 oznacili Uskoke za ,Srbo Hrvate" ceprav so jih imeli tudi za Belokranjce, zato naj bi bilo vseeno, kam bo Zumberak prikljucen. Prokranjski liniji so, kot je bilo pricakovati, sledile Novice, ki so napisaie, da je nastopil pravi cas, 110 Zumberku in Marijinem dolu v razmeri s Kranjsko spregovoriti nekoliko besedi .• Poleg drobnega geografskega opisa so pri Novicah opisali tudi psiholoski karakter tamkajsnjih prebivalcev: »5tanovalci teh ozemelj so bistroumni, hrabri in zaradi imenitnih vojnih zaslug so bili mnogokrat od vladarjev pohvaljeni .• Kmetijsko rokodelske Novice ne bi bile vredne svojega imena, ce ne bi omenile zumberske zivine, katero IIgonijo na sejme po Dolenjskem«, sa; IIgeograficna lega in druge okoliscine nanasajo, da yes pramet tezi na Kranjsko.«IS
Podobno so razmiSljali tudi pri Siovenskem narodu avgusta 1881, kar je pre- senetljivo glede na to, da so slovenski poslanci dva meseca kasneje zagovarjali diainetralno nasprotno stalisce. Zumbercanom so zagotovili, da se jim glede naf- odnosti »ni treba nicesar bati, ce se zumberski ok raj zedini s Kranjsko: oni boda tudi patem ostali Hrvatje, ostali - Slovani.« Nas dopisnik je [orej na svojevrsten naCin »kopiral« zagotovila hrvaskih narodnjakov, po katerih bi Slovenci v razsir- jeni Hrvaski lahko brez telaV zadrZali svojo narodnost, in ga uporabil za zumbersko obmocje v slovensko korist. Slovanska vzajemnost bi torej preprecila morebitne spore.19
Glasilo kranjskih »nemskutarskih*< ustavovercev Laibacher ~'(Iochenblatl pa je razkrilo, zabj so imeli ti Uskoke za bolj kulturne kot ostale prebivalce Hrvaske.
Zgodovinska pripoved, ki so jo prepisali iz Wiener Allgemeine, vsekakor pred- s[avlja izvirno razlicico zumberske zgodovine. Neznani zgodovinar je zumbersko preteklost navezal predvsem na zgodovino senjskih Uskokov. Pravzaprav je sled- njim posvetil vecino feljtona. Ze na zacetku je Uskoke oznacil kot slovanske pre- bivalce balkanskega polotoka, ki niso hoteli skloniti glave pred tursko tiranijo in so rajsi na tujem zaceli svoje uspesno roparsko zivljenje. Senjski Uskoki bi morali braniti obalo pred Turki. Tako so vsaj obljubili nadvojvodi Ernestu, vendar se niso drzali sarno te naloge. Scasoma so post ali l1avadni morski roparji, ki nisa prizanasali nikomur. Njihov lopovski sloves naj bi segal vse do daljne Skotske. Se zlasti so pri tern trpele Benetke. V prvem neuspesnem poskusu nadvojvode Ferdinanda, da bi na zahtevo Benetk preselil uskoske razbojnike v notranjost, naj bi ti pokazali vso svojo krutost. Uprli so se svojemu poveljniku, mu odsekali glavo in razstavili njegovo strahotno pohabljeno truplo v cerkvi, kjer so njihove zenske lizale kri, ki je tekla iz zijocih ran.
* * *
18 Novice, 24. 8. 1881.
19 Sloven ski narod, 7. 8. 1881.
Razorave in gradiva Ljubljana 2003 51. 42
229
Njihov krvavi roparski pies se je po zagotovilih Laibacher Wochenblatta nadal- jeval po celotnemJadranu. Avtor je poclrobno nasteval grozodejstva, ki so seaso- rna pripeljala do lega, da so Benelke napovedale vojno Avstriji. Triletna vojna vihra se je koneala z obljubo Avstrijcev, da bode Uskoke preselili v notranjOS!. Ker so imeli Habsburzani takrat na Hrvaskem in Ogrskem nadvse negotovo posest, je nadvojvoda Karel nekako pripravil kranjske dezelne stanove do tega, da so mu za naselilev enega dela senjskih Uskokov izroeili od Turkov opustoseni Zumberak.
To naj bi se zgodilo pod pogojem, da bo la dislrikl po razpustitvi Vojne krajine spel pripadel deZeli Kranjski.20 Naselitev Zumberka naj bi se sodee po lem clanku zgodila sele po koneani avslrijsko-beneski vojni, ki se je konbla leta 1617 z madridskim mirom, kar je dalec od resnice.
V tej pripovedi so bili Uskoki neizmerno pokvarjeni in kruti. Vendar pa se je njihov roparski karakler seasoma Ie unesel: ko je prisel pod blagodejni vpliv avstrijske vojaske uprave, ki je dobila veliko nalogo, spremeniti clivje Ijudstvo v civilizirane drZ3vljane. Pri ustavovernem casopisu ne dvomijo, da je ta uprava, tako kOI v drugih predelih Krajine, tudi v Zumberskem distriktu posadila zvesto- bo cesarju in monarhiji ter sposlovanje zakonov. Poskrbela naj bi tudi za sposob- no solstvo. Wohenblatt je zakljueil z mislijo, da lahko te Ijudi, ki se bodo kmalu steli za »nase zahodnoavstrijske rojake, pozdravimo kot prirastek k drzavotvorni sili«. V clanku se sicer ne omenja, vendar Iahko predvidevamo, da so imeli pri tern casopisu civilizacijo, ki je spreobrnila barbarske Slovane, za nemsko civilizacijo.21 Istega mnenja je bil tudi dunajski easopis Neue freie Presse, ki je nekdanjo divjosl tamkajsnjega prebivalstva omen ii, se preden je zakljueil splosen geografs- ki opis. Obmoeje naj bi bilo nerodovitno in neprimerno za poljedeljstvo, zalo Sla bila v prejsnjih sloletjih zivinoreja in ropanje glavni zaposlitvi prebivalcev, nad katerimi se je neka drzavna listina se ob koncu 18. stoletja pritozevala, da imajo zelo divje obieaje. Nadaljeval je z naselitvijo Uskokov, ki jo je poslavil v leta 1530-1541 in z Valvasorjevimi opisi zumberskih hisnih zadrug. Oboroten je bil tudi z nekaterimi statislienimi podalki, kar kate na to, da je tej temi posvetil veliko pozornosti: Leta 1752 naj bi to obmoeje stelo od 5 do 6.000 dus, leta 1835 po Frasu 6.965 prebivalcev, med njimi 4.440 Uskokov."
Zaradi neprestanega boja s Turki, pise Neue freie Presse, je to Ijudstvo povsem 'podivjalo,. Vsekakor je po njihovem mnenju pray, da se avslrijski vladi pripisuje velike zasluge, da je iz razbojnikov izobrazila pogumne in zveste euvaje meje.
Vojaska disciplina je obrzdala grobo naluro in jo poslavila v slutbo visjih
* * *
20 Laibacher WochenbJau, 16. 6. 1881 in 26. 6. 1881.
21 Ibid.
22 NeueJreie Presse, 22.7.1881.
230 Marko Zoic: Dobri pogumni zli
drzavnih in kulturnih interesov. Civilna oblast pac ni bila v stanju, da bi krotila divje Ijudstvo, saj je ze Valvasor zapisal, da jih lahko obrzda sarno .zelezna moc •. 23
Avstrijska vojaska uprava je za ustavoverce nekaksen stroj, v katerega vtaknemo brezobzirnega jugoslovanskega barbara, yen pa potegnemo civi- liziranega drzavljana, pripravljenega oa zivljenje v kulturni Evropi. »GorivQ« tega strajn je seveda »nemska kultura«, »mazivQ« pa avstrijski solski sistem.
Omenili smo ze, da je oktobra 1881 nemska veCina v dezelnem zbaru podprla prikljuC':itev, slovenska manjsina pa jo je zavrnila. Poracila upravnega odseka, v katerem so imeli Nemci vecino, je poleg prometnih in geografskih razlogov za zumbersko prikljucitev vsebovalo tudi svojevrstno ideolosko sliko Zumberka, Vojne krajine in njune zgodovine nasploh. Potem ko je vojska Uskoke razresila obveznosti, se jim je nJ naravnem in mednarodnem pravu zdelo utemeljeno, da so nekdanji Krajisniki pripadniki tistih detel, na katerih tleh se je osnoval krajiSki institut. [z bistva mejnega instituta tudi izhaja, da ta ni bil nikoli nic drugega kot ddavni institut, kat cesarsko-avstrijski institut v polnem smislu svojega visokega pomena, nacionalnega karakterja pa oa; ne bi imel. »Zvesto in posteno so se borili Krajisniki in z njimi Zumbercanje in Marindolci za cesarja in drzavo in pogumno so sledili crno-zeleni zastavi. HiSo in domaCijo, zensko in otroke so zapustili, da bi svojemu cesarju na bojiscih na severu in jugu pripomogli do zmage!«24
Seveda ustavoverni fukcionarji niso pozabili na blagodejni ucinek avstrijskega izobrazevanja. S civilizacijo, ki je bila Uskokom dostopna preko vojaskih sol z zglednim vodstvom, naj bi se nekdanji Krajisniki cutili poslej v prostosti pray tako Avstrijce kot prej.
Vecina je se poudarila svoje strinjanje z no to ogrskega ministrstva, v kateri se omenja, da sta pravna in politicna organizacija hisne zadruge avstrijskim dednim dezelam po pol noma tuja. Toda po njihovem nazoru je to lahko za Zumberak in Marindol same dobro, kajti odprava hisnih zadrug naj bi bil eden od prvih pogo- jev za njihovo boljso materialno eksistenco.
Glede na to, da je zakon z dne 8. junija 1871 povsem ignoriral odskodnino Kranjski za vecstoletne investicije v nekdanjo Vojno krajino, da je Zumberak kot naravna trdnjava nespornega pomena za razmejitev kranjske proti Hrvaski in Ogrski, da so prometne povezave teh obmocij s Kranjsko zelo zivahne, da zaradi izbocene meje vzdolz metliskega sodnega okraja nastajajo vsestranske tezave, poziva vecina upravnega odbora dezelni zbor, naj vztraja pri '/. . ./ priznanih kran-
* * *
23 Ibid.
24 Bericht der verst:lrken Verwa!tungs-Ausschusses aber die Regierungsvorlage Nr. 27, betreffend den ehema- ligen Militargrenzdistict Sichelberg und die Gemeinde Marienthal, Bei13ge 54, Obravnave kmnjskega dezelne- ga zbora 1881, Priloge, str. 585.
Rozprove in grodivo Ljubljana 2003 sl. 42 231
jskih pravieah z drzavnim zakonom z dne 8. junija 1871 St. 49 do zumberskega okraja in obCine Marindol v polnem obsegu nekdanje pripadnosti.,25
Ceprav je slovenska manjsina zavracala prikljucitev iz nacelnih razlogov, je vseeno priznavala, da jma Kranjska do Ituskoskih selisc.: zgodovinsko pravico:
"Tudi manjsina je do konea uverjena, da je praviea kranjske dezele do Marijindolske obCine ter do zumberskega okraja zgodovinsko dokazana, in da 0
tern njj dvombe nikakrsne, da ima zatorej Kranjska dezela pravico zahtevati reinkorporacijo vsega Zumberskega ok raja in da se jej ta praviea ne sme kratiti, ker drugace bi se praviea pray zalila.,26 Poudarili so, da so se ta obmocja narod- no, versko in adrninistrativno povsem odrujila in da je v tamkajsnjem Ijudstvu nastala zavest pripadnosti Hrvaski, kar je treba upostevati.
Zivahna razprava v dezelnem zboru je skristalizirala tako slovensko kot nemsko stalisce. Dr. Valentina Zarnika je zmotilo prepricanje nemske vecine 0
tem, da starovne hisne zadruge kot oblika druzinskega zivljenja niso primerne za zivljenje v modernem 19. stoletju: Po njegovem se kaj takega ne more dokazati.
"Literatura srbsko-hrvatska je jako bogata glede tega vprasanja, ki se je raz- motrivalo na des no in leva / .. ./ In tudi drugi narodi so se zaceli zanimati za to vprasanje, kakor Nemci, Francozi, in so se z entuzijazmom izrekli za zadruge. / .. ./
Slvar torej ni dognana, vsi pa pripoznavajo to, da je zadruga star slovanski institut, kjer je popolnoma izkljucen proletarijat.,27 Njegov nazorski nasprotnik Luckmann sicer ni deli! mnenja 0 koristnosti pras!ovanske zadruge, Zato pa se je navdujseval nad uskoskim znanjem nemsCine: "In ce boste priSli v Krajino / .. ./
boste preseneceni, kako veliko, kako dobro in kako Ie po tam nemsko govorijo.
Tamkajsnja sodisca so bila do pred kratkim povsem nemska in po mojem mnen- ju tamkajsnji prebivalci strahu pred germanizacijo ne bode imeli. / .. ./ ' Kot se je v Granici germaniziralo, tega se vi na Kranjskem hvala Bogu, ali rajsi bi rekel 'zal', nimate za bati.~28 Temperamentni Zarnik je sicer pripisoval Uskokom mnogo vrlin, a znanja nemscine, 0 katerem je govoril Luckmann, ni bilo med njimi:
»Akoravno je germanizem navaljival naje 200 let, vendar ni nic opravil, in narod se niti za crrieo ni pokvaril. / .. ./ Sedaj se pocutijo kakor clovek, ki pride iz suznosti v do mac kraj. Ako bi jim suznost ponujali, ne vern ali bi jo sprejeli. Gospod Luekmann je tudi rekel, kako lep nemski jezik je slisati v Graniei. Znano je, da je v vseh nemskih humoristicnih listih stojeca figura: 'Bruder Jovo, wenn er deutseh sprieht.' In ta 'Bruder Jovo' tako nemsko tolce, da bi dobro bilo, ko bi graniearji
* * *
25 Ibid., SIr. 591
26 Pred!og manjsine pomno1enega upravnega odseka 0 2. resoluciji v zadevi nekdanjega tumberskega okra- ja in obcine Marijindo(, priloga 54, Ob1.lvnave kr:mjskega dezelnega zbora, Priloge, 1881, SIr. 593.
27 Obr:lvnave kr::mjskega defelncga zbora 1881, zasedanje z dne 21. 10. 1881, su. 235.
28 Ibid.
232 Marko Zoic: Dobri pogumni zli
tukaj poslanca imeli, da bi nemsko govoril.,29 Zarnikov poslanski kolega Ivan Navratil se je stem popolnoma strinjal. Navedel je primer, ko je neki Uskok prevedel izeaz »ministrstvo za bogocastje in nastavo« (Ministerium fur Kultus und Unterricht) v lIMinisterium fur Gottesverehrung und Fortsetzung (ministrstvo za bozje cascenje in nadaljevanje).
Voditelj kranjskih ustavovercev Karel Deschmann je zbodel slovenske narod- njake tam, kjer jih je moralo zaboleti. V obraz jim je vrgel trditve hrvaskih etno- grafov: ,Nasi 'Seli Kranjci' niso nic drugega kot Hrvati in gospodu poslancu Zarniku, ki je v slovanski etnografiji zelo dobro podkovan, mora biti znano, da najodlicnejsi slovanski etnografi stejejo Belokranjce k hrvaskemu plemenu in da je meja hrvaskega plemena potegnjena vzdolz kocevskih hribov na obrobje crnomaljskega obmocja.,30 V obrambo svojih trditev pa je n,vedel najnovejse delo znanega hrvaskega zgodovinarja Radoslava Lopasica z naslovom Zumber- ak.!! Zarnik se ni strinjal: 'laz sem Lopasicu oseben prijatelj ali ga nimam za tako avwriteto, da bi ga navajal kat etnografa, meni je prva avtoriteta za vse Slovanstvo Miklosic. In Miklosic pravi, da segajo Slovenci do Zagreb a, vmes je nekoliko Srbov, Hrvatje so v Reski zupaniji, v Granici in Dalmaciji. On je to po jeziku dokazal, se ve, da si je nakopal stem veliko borbo na glavo, ki se sedaj ni resena. Zagrebski, krizevski in varaZdinski Hrvatje so torej etnograficno Slovenci, kakor prebivalci metliskega in crnomaljskega okraja, ali historicno so postali Hrvali /. . ./,32 Zumbercani in Marindolci so oboji, kot trdi Zarnik, izkjucno Srbi, torej niso prebivalci Zumberka zaradi unijatstva Belokranjcem nic blizji. .Marindolci pravi- jo 0 njih, to so nasa braea, ani so zapustili peavo vero, pa so sli k rimokatolikom in zata jih strastno sovrazijo, kef so njihova vero zatajili.«33
Poleti 1883 je mesana ogrsko-avstrijska komisija raziskala razmere na mestu sam em. Kranjska clana sta predlagala delitev Zumberka, ogrska pa sta to ostro zavrnila.34 Neuspeh mesane komisije ne preseneca, ce verno, da 5ta bila njena clan a tudi Nikob. Badovinac in Savinschegg, sicer najvecja »jastreba« Z obeh strani.
Ogrska komisarja nista bila pooblascena, da bi razpravljaJa 0 driavnopravnih vprasanjih, avstrijska clana pa sta imela to vprasanje za reseno v korist Kranjske, saj je ogrsko ministrstvo s pridrzkom priznalo kranjske pravice.
* * *
29 Ibid., sIr. 240.
30 Ibid.
31 G!ej: Rados!av lopasic, Lumberak, Zagreb 1881, sIr. 11 in 12.
32 Obravnave kranjskega de1:e\nega zbora 1881, zasedanje z dne 21. to. 1881, str. 240.
33 Ibid.
34 Hrvalski dr!avni arhiv (HDA), Predsednis{Vo zema!jske vlade (PRZV), sk. 238, PrOlokoll aufgenommen wr
PrOfung der Sichelburger-Marienthaler Angelegenheit in def Richtung einer evenruell durchzufuhrenden Granzregulierung.
234 Marko Zoic: Dobri pogumni zli
prikljueitev upravieeno tudi iz naravnopravnega vidika, kar naj bi dokazovale nji- hove .zelje •. Otipljivejsih podatkov 0 tem, kako se izraz.ajo te ,zelje" nam Siovenec ni zaupaJ.
Zumbersko vprasanje so v kranjskem dezelnem zboru leta 1896 na pobudo konzervativno usmerjenega kanonika Kluna ponovno obudili pripadniki Katoliske narodne stranke. Katoliski posbnci so izkoristili pogajanja 0 novi avstro-ogrski kvoti in zahtevali prikljueitev Zumberka. Liberalni poslanec Tavear sicer oi zagovarjal prikljuCitve in historicnega pravJ, vendar so liberalci vseeno glasovali za aneksijo. Najverjetneje je no njihovo glasovanje vplival sporazum s kranjskimi Nemci.
Katoliske politike je v tem primeru bolj kot bJagostanje Zumbereanov skrbelo materialno stanje vojvodine Kranjske po katastrofalnem potresu 1895, ki bi ga lahko izboljsali z izsekavanjem zumberskih gozdov: ,Toda eemu bi se zakopavali v dolgove, /. . ./, ko imamo v zumberskem okraju najboljse sredstvo, s katerim bi se mogla nasa porusena dezeJa zopet nekoliko opomoei..38 V dezelnozborski razpravi 8. februarja 1896 je rahlo neusklajeno izvenel govor Ivana Tavearja, ki je govoril proti prikljueitvi, gJasoval po je za. Po njegovem preprieanju je Zumberak revna dezeb, s btero bi imeJa Kranjska samo probleme: ./. . ./dalje pa bodo /. . ./
tudi Zumbereoni prisli pred visoko zbornico in zahtevali vodovode, vodnjake, okrajne ceste in pota. /. . ./ In koneno /. . ./morali bomo za 11.000 Hrvatov preskr- beti tudi hrvatsko solo. Dva jezika imamo dandanes v dezeli in ze sterna imamo zadosti sitnosti, sedaj pa naj pride se tretji in naj pride tudi se tretja vera, ko imamo ze z dvem:l dovolj sitnosti in prepirov!.39 Paslavlja se vprasanje, ali se splata zaradi malega Zumberka post;lviti v nasprotje s celim hrvaskim narodom, ki ima pravico do njega na osnoyj naravnega prava. Kljub temu bo za resolucijo
glasovaJ. Vsa zmesnjavo okoli tega obmoeja dezele Kranjske ne zadeva in ,ako je kanonik Klun govoriJ in sanjal, do se bo iz Zumberka dal za naso dezelo izerpati tisti milijon, ki ga sedaj potrebujemo, so to Ie gole sanje. Vprasanje, eigavi so goz- davi, to vprasanje interesuje sarno nasa drzavo kat tako. Kajti, cetudi Zumberk pripade h Kranjski, ne bo posledica to, da bi bili gozdovi last Kranjske dezele, ako bi tako biJo, dobro, potem zahtevajmo Zumberk, in ce ga nam Ogri z lepa ne dajo, prisiJimo jih z vojsko (Veselost.)!.40
Tavearja je zavrniJ katoliski poslanec Schweiger, sicer duhovnik v belokranjski fari Radovica, ki mu je zagotoviJ, da novopeeeni Kranjci ne bodo zahtevali vodn- jakov .• /. . ./ imojo jo vee, kot je treba, toliko, da pripovedujejo, da no Gorenjskem
***
37 Ibid.
38 Slovenec, 28. 1. 1896.
39 Ibid., sir. 331.
40 Ibid.
Razprave in grad iva Ljubljana 2003
sl
42 235molijo za tiste, ki zive pod Uskoki, da bi jih Bog obvaroval nesrece, ces, svojeeas- no jih bo preplavila voda iz Gorjancev .• 41 Pray tako je neutemeljen Tavcarjev strah pred novo vero, saj so Zumbercani pray (ako katolicani. Na (0 pripombo mu je Tavcar kar iz svojega sedeza zabrusil: »Bojim se! Kaj pa je to slabega?j( vendar Schweigerja to pri opisovanju verske idile ni motilo: .Z njimi zivimo, gospoda moja, v tako lepem miru, da se mnogokrat zgodi, da si duhovniki med sabo pomagamo drug drugemu. Kadar sosednjega zupnika ni do rna, grem, ako je potrebno, jaz tja in opravim duhovno sluzbo .• 42 Strahu med prebivalstvom spornega obmocja glede Kranjske sploh ni. Ravno nasprotno. Preden je sei v Ljubljano, so ga obiskali .Zumbercani in prosili, naj dela za to, da bi posta Ii Kranjci.
Siovenski Casopisi se tokrat v zumberski spor niso poglabljali. Liberalni S/ovenski narod nad prikljucitvijo Zumberka ni bil navdusen. Zbodlo ga je pred- vsem hudovanje hrvaskih casopisov nad predlogom slovenskih katoliskih poli- tikov .• Ker je pa v narodnem interesu zeleti dobrih odnosajev z brati Hrvati, je vsekako vprasanje, ce je povsem umestno, da se bi vpr3s3nje sedaj resevalo.« Brez obtozevanja »klerikalcev« enostavno niso mogli: »Do sedaj je nasa dezela skoro cisto rimsko-katoliska, a Zumbereanje pa so grski katolieani in bati se je kacega verskega razpora, posebno ker je mogoce, da bi jih pregoreci nasi duhovniki skusali pridobiti Z3 rimsko katolicanstvo. Da ta nas strah ni neupravicen, kaze pogled v Galicijo, kjer je mej Rusini in Poljaki tudi hud verski razpor, ce tudi se locijo Ie po obredu. Mnogi poljski duhovniki vzlic papeievim prepovedim love Rusine za rimsko katolicanstvo. Kranjska pa ima ze dosti razporov in ji ni treba se novih.«43
Na predvecer prve svetovne morije je slovenski politik Fran 5uklje44 priSei na idejo, da bi sam raziskal skrivnostno zumbersko dezelo. »Komaj en mesec pred tern usodnim dnevom (zacetkom 1. sv. vojne: op. M. Z.) sem se vrnil z zelo zan- imivega potovanja iz pokrajine, ki lezi pred nasimi durmi, je dobesedno kos nase grude, pa jo manj poznamo nego visoko planoto centralne Afrike. PrEiel sem iz slavnega Zumberka (poudaril Suklje)l, Veckrat ga je ze mikalo v te kraje.
Nenazadnje je bil na bliznjo Belo krajino navezan tudi zato, ker je bil njegov oce Belokranjec. Nekajkrat jo je ie mahnil po zumberskem robu s Trdinovega vrha,
* * *
41 Ibid.
42 Ibid.
43 Siovenski narod, 28.1,1896.
44 Fran Suklje (1849-1935), polilik in zgodovinar, drzavno-in ddelnozborski posianec, 1885, je v narodni slr-,tnki nasprOloval radikalom in POSlal voditelj zmerne struje (elastik::lrji), Povezoval se je zlasti zJ. Kersnikom, siaini naspromik mu je bil I. Hribar, v drzavnem zboru je bil pomemben Slovenec v Hochenw.lrtovem klubu.
Sprw liberalno usmerjen, 1903 ga jc kandidirala kutolisb SLS v drz:lvni zbor, ad 1908 do 1911 kranjski dezelni glavar. Enciklopedija Siovenije, knjiga 13, Ljllbljana 1999, str. 164.
236 Marko Zaic: Dobri pogumni zli
»kakor so v novejsem casu prekrstili Sv. Gero /. . ./« skozi revne gorske vasi Bulice in Sekulice v Metliko.45
Razlog za zumbersko »ekspedicijoK ni bila samo "divna pokrajina z naravno lepoto" s politiko obsedeni Suklje se je hotel na mestu samem prepricati, ali bi morala Kranjska ta koscek uskoske zemlje prikljuciti svojemu teritoriju, .Radovednost mojo je pa pred vsem vzbujalo dejsrvo, da je bil kranjski deZeini zbor I.e dvakrat, leta 1881 in 1896, nacel vprasanje iumberske pripadnosti, zalibog vedno ob Casu, ko bas nisem bil deielni poslanec., Neskromni Suklje se ni bra nil povedati, kako kaksno stalisce bi zavzela njegova oseba, ce bi takrat sedela v dezelnem zbont ,Obakrat je nas dezeini parlament nazaj zahteval odtujeno mu pokrajino, obakrat bi jaz brikone ugovarjal, da bi bil tedaj clan dezelnega zastapa,\( Veliki driavnik pray taka ni magel mimo dejstva, da zacasen status Zumberka njegovim prebivalcem onemogoca politicno udejsrvovanje, ,Poleg tega pa so bili Zumbereani odl. 1870 sem vprav evropska zanimivost, kajti se pred pricetkom 20. stoletja so bili oni edini Evropejci (poudaril Suklje), ki niso imeli nobenih ustavnih pravic ter niso nikamor posiljali svojih zastopnikov .• 46
In tako je SUklje junija 1914 sestavil ,ekspedicijo Za raziskovanje iumberske dezele, skrbno se pri njeni sestavi ozirajoc nJ. kakovosti posameznih clancv . .: ))5 pogledom na kmetijsrvo in zlasti na vinarsrvo sem si pridruzil milega mi prijatel- ja Bohuslava Skalickega, za prometne razmere mi je slusil kot izvedenec mnogo- letni nacelnik metliskega cestnega odbora, prijatelj Ivan Golia, sedaj metliski mestni zupan, in kot folklorist in poznavatelj narodnih seg in nos nam je sluzil viniski naduCitelj Lovsin.« .Pristulil. se jim je tudi tedanji crnomaljski glavar, nad katerim pa Suklje ni bil navdusen, saj ga je vCasih motila njegova prisotnost.47
Zumberak je s svojo ,zgodovinsko romantiko, razburkal Sukljetovo bogato domisljijo, tako da se je veckrat zasanjal v one dobo, ./. . ./ ko so predniki sedanjih 'Vlahov', oni Cistokrvni srbski 'Uskoki', vajeni rednih bojev z divjim TurCinom, s svojega orlovskega gnezda odtod gledali in prezali, ali se odkod zopet javi turska nevarnost ali pa tudi, ce ne bi bila sedaj ugodna prilika, udariti jo na tursko ozeml- je ter se tam nekoliko odskodovati za pljackanje in za pokol, ki so ga trpele slovenske in hrvatske dezele neprestano od divjega nasprotnika.,48
V Sosicah so na njihovo cast improvizirali pravo malo n3rodno veselko .
• Gradski nacelnik in zupnik, ucitelj in obcinski tajnik, ne pozabiti pray fletnih in veselih uciteljic, vse se je radovalo nasega prihoda .• Kljub velicastnemu sprejemu
* * *
45 Fran Suklje, Iz mojih spominov, II. del, Ljubljana 1995, sir. 246.
46 Ibid., str. 247.
47 Ibid.
48 Ibid., sir. 248.
Razprave in gradivo Liub1jana 2003 51. 42 237
Suklje ni skrival svajega namena, da haee prestudirati Zumberska vprasanje.
Ceprav je bil navdusen zgadavinar, se je V iumberskem primeru adrekel histari- ji in drzavnemu pravu: »A ze isti dan, mnogo izraziteje pa drugi dan nasega popo- tavanja sem se magel uveriti, da agromna veCina zumberskega prebivalstva adlaena adklanja zdruienje z materja zemlja, priklapitev h Kranjski. In ta adlab' Kaj pomenijo temu nasproti zastarele listine, zapraseni pergamenti, iz katerih pac lahka neavriena dakazema, da je Zumberk integrujae del Kranjske, ter da se to ni nikali adpavedala svajih lastninskih pravic! Kaj pamenija vsa ta pravna dakazi- Ja nasprati jasnemu dejstvu, da 5i tele kveejemu tiste vasi, ki vise prati MetIiki, pad Kranjsko, docim yes drugi svet 0 taki drzavnopravni spremembi nieesar neee slisati. Predvsem pa jej odloeno nasprotuje odvazen stan: vsa duhovscina, ozenjeni unijati nie manj nego rimsko-katoliski zupniki!1(49
Suklje in njegava druseina sa se vrnili damav dan pred 28. junijem 1914, ka sa v Sarajevu paeili usadni streli. Vajna, ki je sledila, je s krvja in jeklam razbila stara monarhijo, stem pa so historicne kranjske pretenzije postale nesmiselne.
Nenazadnje je deiela Kranjska cela prenehala abstajati. Zumbereani sa se svaje- ga zacasnega statusa resili sele takrat, ko je umrla dr.zava, ki so ji stoletja sluzili.
* * *
49 Ibid.
