1
Novi vek
Novi vek...1
16.stoletje ...3
Vedenje o prostoru in asu ...3
Evropa odkriva in osvaja svet ...4
Sre anje civilizacij ...5
Italija in renesansa ...6
Humanizem ...7
Umetnost, znanost in izobraževanje ...8
Slovenci v 16. Stoletju...10
Humanizem in renesansa na Slovenskem...11
Zgodnji kapitalizem ...12
Zgodnji kapitalizem pri nas...13
Krepitev nacionalnih držav ...14
Habsburžani ...15
Turki ogrožajo srednjo Evropo ...16
Kriza katoliške Cerkve...17
Reformacija ...18
Reformacija po Evropi...19
Protestantizem na Slovenskem...20
Protireformacija ...21
17.STOLETJE ...22
Nizozemska osvobodilna vojna...22
Tridesetletna vojna...23
Staro in novo na podeželju...24
Kme ki upori ...25
Znanost in tehnika...26
Lov na arovnice ...27
Barok ...28
Protireformacija na Slovenskem ...29
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693)...30
Absolutizem...31
Svetovni trgovci...32
Kako so živeli ...33
18.STOLETJE ...34
Evropa in svet sredi 18. stol. ...34
Razsvetljenstvo ...35
Razsvetljeni absolutizem...36
Parni stroj ...37
Ameriška vojna za neodvisnost...38
Francoska revolucija ...39
Napoleon ...40
Slovenci v drugi polovici 18. stol. ...41
Ilirske province ...42
19.STOLETJE ...43
Dunajski kongres...43
Evropa po kongresu ...44
Gospodarski razvoj v prvi polovici 19.stoletja ...45
Slovenci v prvi polovici 19. stol. ...46
Revolucije leta 1848...47
Zlata doba industrije...48
Bliš in beda industrijskega sveta ...49
Družina in šola v 19. stoletju ...50
Spremembe na evropskem in svetovnem zemljevidu...51
Habsburška monarhija v drugi polovici 19. stol...52
Boj za volilno pravico ...53
Slovenci v drugi polovici 19. stoletja ...54
Slovenci na prelomu stoletja ...55
Nemirni Balkan...56
3
16.stoletje
Evropa pred odkritji
1. Šele proti koncu srednjega veka je v Evropi prevladalo spoznanje, da je zemlja okrogla. Od celin je bila dobro poznana le Evropa, Azijo in Afriko so poznali zelo slabo.
Daljne azijske dežele in svoje potovanje je kot prvi Evropejec opisal beneški trgovec Marco Polo (1254 - 1324).
2. Suhozemske trgovske poti z Azijo in donosno trgovino z
za imbami ter drugim blagom iz Azije so obvladovali Arabci.
Od njih so to blago na Bližnjem vzhodu odkupovali Bene ani in ga potem posredovali Evropi.
3. Da bi se izognile posredništvu Arabcev in tako same pobirale im ve je dobi ke , so za ele države ob Atlantiku iskati
pomorske poti v Azijo. Taka plovba pa je bila omogo ena šele z uporabo kompasa, sekstanta, astrolaba in karavele.
4. Evropejci so za eli v novem veku uporabljati za merjenje asa mehanske ure na pero. V rabi je bil julijanski koledar.
Zaradi napak ga je dal papež Gregor XIII. leta 1582 popraviti.
Evropa odkriva in osvaja svet
1. V odkrivanje in osvajanje sveta so se konec 15.in v za etku 16.stoletja podale evropske države ob Atlantiku: Portugalska, Španija, Anglija, Francija in Nizozemska.
2. Portugalska je ustanavljala kolonije v Afriki, Indiji, Indoneziji in Braziliji, Španija v Južni, Srednji in južnem delu Severne Amerike, Anglija in Francija sta najprej kolonizirali Severno Ameriko, Nizozemci so se osredoto ili na Indonezijo.
3. Najpomembnejši pomorš aki so bili: Vasco da Gama (1498 je odkril pot v Indijo), Krištof Kolumb (1492 je odkril Ameriko), Ferdinand Magellan (1519 – 1522 je prvi obplul zemeljsko oblo), Francis Drake je drugi objadral svet.
4. Evropejci so povsod gradili mo no utrjene trgovske in vojaške postojanke in se borili med seboj za prevlado. V 16.stoletju sta bili najmo nejši kolonialni sili Španija in Portugalska, ki sta si svet razdelili po 46. poldnevniku.
5
Sre anje civilizacij
1. V Afriki so Evropejci gradili trgovska oporiš a ob zahodnih obalah in trgovali predvsem s sužnji, slonovino, zlatom, lesom in dragimi kamni.
2. Na obmo ju Azije so imeli oporiš a v Indiji in Indoneziji (Dišavni otoki – danes Moluki predvsem zaradi za imb 3. V Ameriki so Španci zavzeli državi Aztekov in Inkov. Z
maloštevilno vojsko sta Cortez (Azteke) in Pisaro (Inke) premagala zaradi nesloge Indijancev in vere, da so belci bogovi.
4. Evropejci so brezobzirno iztrebljali doma ine, jih
zasužnjevali, pokristjanjevali, ropali in izkoriš ali. Ker je primanjkovalo delovne sile, so za eli kolonizatorji voziti v Ameriko rne afriške sužnje in tako mo no spremenili narodnostno sestavo.
5. Posledice odkritij: Izmenjava dobrin med celinami, mešanje prebivalstva in spreminjanje narodne sestave, padec
vrednosti zlata, pove anje trgovine in prometa, bogatenje kolonizatorjev, širjenje krš anstva s pomo jo misijonarjev, povezovanje sveta.
Italija in renesansa
1. Apeninski polotok je bil konec 15. stoletja razdeljen na ve je število državic. Gospodarsko najuspešnejše so bile severne mestne države: Benetke, Genova, Milano, Firence.
2. To so bile republike, katerih gospodarski razvoj ni oviral fevdalizem. Obogatele so z obrtjo, ban ništvom in trgovino.
Poseben položaj so imele Benetke, ki so bile prava pomorska velesila, ki je obvladovala Jadran in vzhodno Sredozemlje. Imele so monopol nad trgovino z Levantom (Bližnji vzhod).
3. Mestu so gospodovali patriciji (mestni plemi i), ki so iz svojih vrst volili veliki svet in doža. Po odkritjih ezmorskih dežel se je težiš e trgovine preselilo na Atlantik in Benetke so za ele nazadovati.
4. Bogate družine italijanskih mestnih držav so podpirale kulturo in umetnost. Kiparji, slikarji in pisatelji so za eli odkrivati
anti no preteklost svojih mest in posnemali grško in rimsko umetnost. Poskus obnove anti ne umetnosti imenujemo renesansa.
7
Humanizem
1. Vsa miselnost v srednjeveški Evropi je bila podrejena veri, bogu in onostranstvu. Vse odgovore na življenjska vprašanja so izobraženci iskali v veri in Bibliji. Pod vplivom novo odkritih anti nih piscev so za eli renesan ni izobraženci 15.in
16.stoletja posve ati pozornost loveku in njegovemu bivanju na zemlji.
2. Novo miselnost, ki se posve a loveku, imenujemo humanizem. Gojili so ga predvsem v ozkih krogih
izobražencev in plemstva. Znanstvene razprave so pisali v latinš ini, v književnosti pa so se za eli vse bolj uveljavljati narodni jeziki, ki so postali knjižni.
3. Najpomembnejši humanisti so bili Francesco Petrarca,
Giovanni Boccaccio, Thomas More in Erazem Rotterdamski.
Humanisti ni književniki so opisovali tedanje življenje in
loveške odnose. Humanisti ni u enjaki so kritizirali loveško družbo, zahtevali spremembe v katoliški cerkvi in pri vodenju držav. Humanizem je vplival na razvoj znanosti, umetnosti, vzgoje, na izobraževanje, književnost in na reformacijo.
4. K širjenju humanizma in književnosti je mnogo prispeval tisk.
Tiskanje s pomi nimi kovinskimi rkami je izumil
nemški zlatar Johann Guttenberg sredi 15. stoletja. Prva tiskana knjiga je bil nemški prevod Biblije.
5. Tisk se je nato hitro širil po stari celini. Knjige so postale
cenejše in dostopne vsem. Prej so si knjige lahko privoš ili le najbogatejši, ker so bile ro no prepisane, zelo redke in zato dragocene. S tiskano knjigo so se širile informacije, ideje, pismenost in znanje.
Umetnost, znanost in izobraževanje
1. Umetniki so se izu ili svoje obrti pri mojstrih, kjer so bili najprej vajenci, nato pomo niki. Najbolj nadarjeni so se kmalu osamosvojili. Položaj renesan nih umetnikov je bil mnogo boljši kot položaj srednjeveških, ki so jih imeli le za obrtnike. Renesan ni umetniki so bili slavni, oboževani in premožni.
2. Renesan ni umetniki so realisti no upodabljali naravo, poznali so anatomijo, za prikaz prostora so uporabljali perspektivo. Pomembnejši renesan ni umetniki so bili Leonardo da Vinci, Michelangelo Buonarroti, Rafael, Albrecht Durer in Jan van Eyck.
3. U enjaki so za eli v novem veku razlagati pojave na
podlagi opazovanj in poskusov. Tako delovanje je cerkev preganjala. Mnoge je inkvizicija obsodila na grmado.
Pomembnejši u enjaki šestnajstega stoletja so bili Nikolaj Kopernik (sonce središ e sistema), Galileo Galilei (zemlja se giblje okoli sonca), Johannes Kepler (elipti ne tirnice) in Paracelsus (zdravnika naj vodi izkustvo, opazovanje in zdrava pamet)
4. Vzroki za vse bolj cenjeno izobrazbo:
Razvijajo emu gospodarstvu so bili potrebni izobraženi poslovneži.
Na novo organizirane države so potrebovale izobražence za državne urade.
Verski reformatorji so zahtevali, da mora vsak vernik brati
9
u iteljih. V mestih so nastajale gimnazije in obrtne šole. V ve jih središ ih so zrasle univerze.
Slovenci v 16. Stoletju
1. Po izumrtju grofov Celjskih sredi 15 stoletja je skoraj celotno slovensko ozemlje pripadalo Habsburžanom kot dedna
posest. Le Beneška Slovenija in primorska mesta so bili pod oblastjo Benetk. Po letu 1526 so postali Habsburžani kralji Ogrske in zavladali še v Prekmurju.
2. Upravno je bilo naše ozemlje razdeljeno na dežele: Koroško, Kranjsko, Štajersko in Goriško, njihova uprava pa je bila v rokah deželnih stanov. V deželnih stanovih so bili zastopani:
plemstvo, duhovš ina in meš ani. Sestajali so se v glavnih mestih dežel in odlo ali o davkih.
3. Da bi pove ali u inkovitost obrambe pred Turki, so Habsburžani povezali Koroško, Kranjsko in Štajersko v posebno upravno enoto Notranjo Avstrijo.
4. Takrat je pri nas prevladovala deželna zavest. Ljudje so se po utili Kranjce, Štajerce, Korošce. Primož Trubar se je prvi zavedel, da smo en narod. Glavno povezovalno vlogo pri povezovanju je odigral knjižni jezik, kateremu je ravno on postavil temelje.
5. V 16 stoletju je živelo na našem ozemlju okoli 700 000 ljudi.
Slaba desetina je živela v mestih in trgih, okoli 3 odstotke je bilo plemstva in duhovš ine, velika ve ina pa so bili kmetje.
11
Humanizem in renesansa na Slovenskem 1. V naše kraje se je humanizem širil prek Trsta, Kopra in
Pirana, kjer so delovali znani humanisti: Peter Pavel Vergerij starejši in mlajši ter Peter Bonomo, ki je odlo ilno vplival na Trubarja.
2. Ko je bila 1461 ustanovljena škofija v Ljubljani, je postal tudi dvor ljubljanskih škofov žariš e humanizma. Nekateri
izobraženci iz naših krajev so delovali na dunajski univerzi in pisali knjige v humanisti nem duhu.
3. Šolstvo je bilo podobno kot drugod po Evropi: mestne,
cerkvene in zasebne šole so dajale osnovno izobrazbo, obrti so se izu ili pri mojstrih. V drugi polovici 16 stoletja je dobila Ljubljana gimnazijo. Študirat so hodili na Dunaj, v italijanska in nemška mesta.
4. Renesansa je pri nas najbolj zapustila sledove v arhitekturi pri gradnji gradov, portretih plemi ev, cerkvenih
dostojanstvenikov in meš anov v slikarstvu in nagrobnikih v kiparstvu.
5. Posebno mesto v renesan ni glasbeni umetnosti si zasluži ustvarjalec duhovne zborovske glasbe Jakob Gallus.
Zgodnji kapitalizem
1. Zgodnji kapitalizem je gospodarska ureditev s proizvodnimi sredstvi v zasebni lasti z založniškim in manufakturnim
na inom proizvodnje. Kapital so sredstva, ki prinašajo
dohodek: denar, stroji, orodja, surovine. Kapitalisti so lastniki kapitala.
2. V kapitalizmu mora denar krožiti. To so spoznali Italijanski trgovci, zato so ga vlagali tja, kjer je prinašal najve dobi ka:
v trgovino(za imbe, tkanine, sol), ban ništvo (obresti) in donosno proizvodnjo (steklo, orožje, tkanine).
3. Bogati trgovci so organizirali nove oblike proizvodnje:
založništvo in manufakturo. Tako so pove ali in pocenili proizvodnjo. Obenem so sledili povpraševanju na trgu, ki mu cehi niso mogli.
4. Založništvo je na delav evem domu organizirana
proizvodnja, pri kateri je podjetnik zalagal delavca z orodji in surovinami ter mu dal za izdelek pla o.
5. Manufaktura je pod eno streho organizirana rokodelska proizvodnja z delitvijo dela na posamezne faze, tako da vsak delavec opravi del dela, ki je potreben za dokon anje izdelka.
6. Borza je ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji in blagom.
13
Zgodnji kapitalizem pri nas
1. V slovenske dežele so le po asi prodirale kapitalisti ne oblike proizvodnje. Najpomembnejši zgodnjekapitalisti ni obrat je bil vsekakor rudnik živega srebra v Idriji.
2. Založništvo se je uveljavilo v rudarstvu, fužinarstvu, platnarstvu in sitarstvu. Manufakture so nastale v Celju (topovi), v Ljubljani (topovske krogle, smodnik, steklo).
3. Zelo pomembni obrati so bile fužine, kjer so predelovali železovo rudo, izdelovali orodja in žeblje.
4. Novi duh kapitalizma je prežel tudi trgovino na velike razdalje.
Trgovali so z živino, kožami, medom, vinom, oljem, soljo, za imbami, žeblji, obrtnimi izdelki.
5. V trgovino so se poleg trgovcev in plemi ev vklju evali tudi kmetje kot tovorniki. Blago so namre tovorili s konji.
Oblikovanje nacionalnih držav
1. V srednjem veku so državo sestavljala samostojna fevdalna ozemlja, ki jih je le formalno združevala vladarjeva oseba.
Zato je bila takrat normalna deželna zavest.
2. V 16 stoletju so vladarji zlomili mo plemstva z državno upravo, rimskim pravom in najemniško vojsko. Za ele so nastajati nacionalne države z mo no osrednjo oblastjo in v njih so se izoblikovali evropski narodi.
3. Vladarji so sklicevali stanove ob uvajanju izrednih davkov, sicer pa so težili k absolutni (popolni) oblasti. Stanovi so bili nekakšni državni zbor, v katerem so bili zastopani: plemstvo, visoka duhovš ina in predstavniki meš anov.
4. Poseben položaj je bil v Angliji, ki je že takrat imela
parlament, ki je bil dvodomen: v zgornjem domu (lordska zbornica) je bilo visoko plemstvo in duhovš ina, v spodnjem domu pa predstavniki mest in upravnih enot.
5. Naziv parlament izvira iz francoš ine: parler - govoriti. V parlamentu se še danes mnogo govori. Zakaj pa iz francoš ine? Ker je bila ve ina angleškega plemstva francosko - normanskega izvora.
6. Za prevlado v Evropi sta se borili Francija in Habsburška monarhija. Habsburžani so si izborili nadoblast in vpliv nad italijanskimi državami (razen Benetk), Francija je pridobila Burgundijo.
15
Habsburžani
1. Habsburžani so bili švabska plemiška družina, ki je imela posesti ob Renu, v Alzaciji in ob Bodenskem jezeru.
2. Ime so dobili po gradu Hab(icht)sburg - Jastrebji grad v Švici ob soto ju Reusse in Aare. Orlovski nos, zna ilen za
Habsburžane morda namiguje, od kod ime gradu.
3. S spretno politiko porok in dednih pogodb so si pridobili v dedno last: Avstrijo, Tirolsko, Predarlberg, Štajersko, Koroško, Kranjsko, del Istre, Trst, Goriško, Burgundijo (s Holandijo in Flandrijo).
4. V teh deželah so bili Habsburžani deželni knezi. Upravljali so jih s pomo jo stanov. Prestolnica Habsburžanov je bil Dunaj, kjer so ustanovili osrednje urade.
5. S poroko je postal Filip Habsburški kralj Španije. Njegova sinova sta si 1521 razdelila posest. Karel je dobil Španijo s kolonijami, Ferdinand pa avstrijske, eške in ogrske dežele.
6. Habsburžani so nosili tudi cesarski naslov (cesarji svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti). V nemških deželah pa dejanske oblasti niso imeli. Tam so vladali neodvisni
deželni knezi.
Turki ogrožajo srednjo Evropo
1. Turki so imeli konec srednjega veka v svojih rokah skoraj celoten Balkanski polotok. Prodrli so do rek Une, Save in Donave. Sultan Sulejman II. Veli astni (1520-66) je hotel premagati Habsburžane in zasesti njihove dežele.
2. Leta 1521 je Sulejman zasedel ogrsko trdnjavo Beograd.
1526 je premagal ogrsko vojsko pri mestu Moha . Turki so potem zasedli ve ji del Ogrske.V bitki je padel tudi ogrski kralj Ludvik, ki je bil obenem še vladar Feške in Hrvaške. Ker je umrl brez potomcev, so po dedni pogodbi njegovo krono dobili Habsburžani.
3. Leta 1529 je Sulejman oblegal Dunaj, vendar mu ga ni uspelo zasesti. Zasedel je tudi pokrajine ob Frnem morju in severno Afriko. Po njegovi smrti je za ela turška mo po asi upadati.
4. Leta 1571 je špansko ladjevje odlo ilno porazilo turško
mornarico pri Lepantu ob zahodni grški obali. Dokon no je turško osvajanje Evrope zaustavila bitka pri Sisku na
Hrvaškem. Tam je leta 1593 združena hrvaško - slovensko - avstrijska vojska pod poveljstvom grofa Andreja
Turjaškega do tal porazila turško vojsko bosanskega paše.
5. Krš anska zmaga je mo no odmevala po Evropi, ki si je lahko oddahnila. Takrat so dokon no prenehali turški vpadi na
naše ozemlje.
6. Za obrambo pred Turki so Habsburžani ustanovili na
Hrvaškem Vojno krajino. Tja se je naselilo mnogo prebeglih Vlahov in Srbov iz notranjosti Balkana.
7. Del teh beguncev se je naselil tudi pri nas v Beli krajini, Kostelu, spodnjem Dolenjskem, Notranjskem in v okolici Ptuja. Naši predniki so jih imenovali Uskoki.
17
Kriza katoliške Cerkve
1. Cel srednji vek so se cesarji in papeži borili za vrhovno oblast v Evropi. Cerkev je imela versko oblast, bila je najve ji
fevdalec, papeži so ustoli evali kralje in cesarje, zato je zahtevala tudi najvišjo posvetno oblast.
2. Temu se je uprl francoski kralj Filip IV., ki je odstavil papeža in nastavil svojega v Avignonu - avinjonska sužnost (1309 - 1376). V katoliški cerkvi je nastopila kriza. 1414 so na
cerkvenem zboru v Konstanci zopet vspostavili enotnost cerkve.
3. Kriza katoliške cerkve se je kljub temu še poglobila zaradi:
neizobražene duhovš ine in njenega pohujšljivega življenja, prodaje odpustkov in cerkvenih služb, bogatenja visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
4. Proti taki cerkvi je nastopil angleški duhovnik John Wyclif (1324 -1384), ki je zahteval revno cerkev in kot edini vir vere Biblijo. To pa bi moral brati vsak vernik.
5. Wyclifove ideje so po Evropi raznesli njegovi u enci. Naprej jih je razvijal rektor univerze v Pragi Jan Hus, ki je zahteval lo itev cerkve od države in obhajilo pod obema podobama.
Zaradi tega so ga kot krivoverca sežgali na grmadi.
Reformacija
1. Reformacija je obnova katoliške cerkve v 16 stoletju.
Za etnik reformacije je bil nemški menih Martin Luter.
Zahteval je prepoved prodaje odpustkov, preprosto cerkev brez bogastva, mašo, pridigo in petje v ljudskem jeziku, biblijo naj si razlaga vsak vernik sam.
2. Svoje zahteve je napisal na letak in ga pribil na vrata stolnice v Wittenbergu. Uradna katoliška cerkev je nasprotovala
Lutrovim reformam in papež ga je izob il.
3. Nemška družba se je potem razklala na nasprotnike in pristaše reformacije. Na Lutrovo stran so stopile predvsem osrednje in severne nemške dežele in mesta, na papeževo stran pa cesar in južne dežele.
4. Izbruhnila je verska državljanska vojna, ki se je kon ala leta 1555 z augsburškim mirom. Tam so sklenili, da o
veroizpovedi odlo a deželni knez ( igar dežela, tega vera).
5. Zagovorniki reformacije so se že 1530 lo ili od katoliške
cerkve, zaplenili njeno premoženje in ustanovili luteransko ali evangelijsko Cerkev.
19
Reformacija po Evropi
1. Tudi izven nemških dežel se je po Evropi širila reformacija kot požar. Poleg Lutrovega nauka so se širile tudi druge oblike reformacije. Iz Švice se je širil kalvinizem (imenovan po
utemeljitelju Jeanu Calvinu) na Nizozemsko, Ogrsko, Škotsko in v Francijo.
2. V Franciji so se kalvinisti imenovali hugenoti. Tudi tu je zaradi nasprotij med katoliki in protestanti izbruhnila verska državljanska vojna. Tako so katoliki v šentjernejski no i leta 1572 pobili ve tiso hugenotov.
3. Verske vojne v Franciji so se kon ale z nantskim ediktom leta 1598. S tem dokumentom je kralj Henrik Burbonski priznal svobodo vere.
4. V Angliji je kralj Henrik VIII. uvedel protestantsko
anglikansko cerkev predvsem zaradi spora s papežem.
5. Od katoliške cerkve so se tako lo ile tri protestantske:
evangeli anska (severna in osrednja Nem ija, Skandinavija, deloma avstrijske dežele), kalvinisti na (Švica, Francija, Nizozemska, Škotska, Ogrska) in anglikanska (Anglija in njene kolonije v Ameriki.
6. Katoliška cerkev je skušala obnoviti lastne vrste na koncilu v Tridentu. Kon no so prepovedali prodajo odpustkov in služb, dolo ili obrede in izobrazbo duhovnikov. Obnovo katoliške cerkve so zaupali jezuitskemu redu.
Protestantizem na Slovenskem
1. Lutrov nauk so v naše dežele zanesli študentje, potujo i
trgovci in pridigarji. Sprejeli so ga prebivalci mest in trgov ter ve ina plemstva.
2. Kmetje ve inoma niso marali nove vere, ker jo je sprejelo osovraženo plemstvo. Raje so se zatekli k novim verskim lo inam - prekrš evalstvu in štiftarstvu.
3. Najpomembnejše orožje protestantov pri širjenju nove vere je bila tiskana knjiga. Zato je Primož Trubar leta 1550 napisal in izdal prvo slovensko tiskano knjigo Katekizem in Abecednik.
Tako je postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.
4. Poleg mnogih drugih knjig je takrat nastal tudi slovenski prevod Biblije. To je bilo življenjsko delo Jurija Dalmatina.
Adam Bohori je napisal slovnico slovenskega jezika.
Protestanti so za eli organizirati tudi šolstvo in ustanovili tiskarno v Ljubljani.
5. Kranjski deželni stanovi so zaupali vodstvo luteranske cerkvene organizacije Primožu Trubarju. Ta jo je uspešno vodil, dokler ga deželni knez skupaj s protestanti ni izgnal.
Potem je bil pridigar v Nem iji, kjer je tudi umrl. Pokopan je v mestu Derendingen, ki je pravzaprav del Tubingena.
21
Protireformacija
1. Predstavniki katoliške cerkve so se zbrali na koncilu v Tridentu, da bi obnovili cerkev od znotraj in organizirali boj proti reformaciji.
2. Prepovedali so prodajo cerkvenih služb in odpustkov in dolo ili stopnjo izobrazbe duhovnikov. Pri izvajanju
protireformacije je dobila katoliška cerkev oporo v katoliških vladarjih in jezuitskem redu.
3. Jezuitski red je ustanovil inkvizicijo - cerkveno sodiš e, ki je preganjalo krivoverce, srednje in visoke šole za izobraževanje duhovnikov.
4. Ustanovili so verske komisije, ki so preganjale reformatorje in sežigale njihovo najmo nejše orožje - knjige.
5. V deželah s katoliškimi vladarji so kmalu izkoreninili
reformacijo. Obdržala se je v severnem delu Evrope (Anglija, Nizozemska, severne nemške dežele, Danska, Švedska).
17. STOLETJE
Nizozemska osvobodilna vojna
1. Nizozemske dežele so po dedni pogodbi dobili Habsburžani.
Španski Habsburžan, kralj Filip II. je hotel ukiniti svoboš ine nizozemskih mest in njihovo samoupravo ter pregnati
reformatorje.
2. Temu so se uprle severne dežele in izbruhnila je osvobodilna vojna. Po dolgotrajnem vojskovanju so morali Španci leta 1609 priznati neodvisnost severnim nizozemskim deželam.
3. V južnih deželah so Španci ohranili nadoblast, vendar so morali priznati pridobljene svoboš ine.
23
Tridesetletna vojna
1. Trenja med katoliškimi knezi in kraljem na eni strani ter protestantskimi knezi in mesti na drugi strani so se nadaljevala tudi po augsburškem verskem miru.
2. Cesar je hotel na vsak na in izriniti reformacijo. Temu se je najprej uprlo eško plemstvo. Leta 1618 so vrgli cesarske poslance skozi okno praškega gradu. Po za etnih uspehih reformatorjev je cesar s pomo jo španske vojske leta 1620 porazil protestantsko vojsko pri Beli gori blizu Prage.
3. Protestanti nemških dežel so poiskali zaveznike v Danski, Švedski in Franciji. Izbruhnila je verska državljanska vojna, ki je terjala od 20 do 50% prebivalstva posameznih tedanjih nemških dežel.
4. Ker ni bilo odlo ilnega zmagovalca, so sklenili vestfalski mir, podpisan v mestu Munster. Ta je potrdil obstoj reformacije in neodvisnost knezov. Francija je dobila Alzacijo, Nizozemski in Švici je bila dokon no priznana neodvisnost.
Staro in novo na podeželju
1. Štiri petine evropskega prebivalstva je bilo v 16 stoletju še vedno kmetov. Njihov položaj se je izboljšal po kugi sredi 14 stoletja. Ker je primanjkovalo delovne sile, so zemljiški
gospodje opustili tlako in uvajali denarne dajatve.
2. V zahodni Evropi je bil položaj kmetov ugoden. Podložniki so imeli svoje kmetije v užitek po dednem pravu brez tlake, v vzhodni Evropi pa je bil njihov položaj slab, ker tam gospodje niso opustili tlake.
3. V Italiji se je ohranil kolonat še iz rimskih asov.
Veleposestniki so dajali zemljo v zakup v zameno za del pridelka. Kmetje so bili osebno svobodni.
4. Na Slovenskem se je položaj podložnikov slabšal zaradi drobljenja posesti, tlake, velikih dajatev in turških vpadov.
Veliko so temu pripomogli Habsburžani, ki so dajali v zakup svoja posestva. Zakupniki pa so v lovu za dobi kom izžemali podložnike.
5. Z uvajanjem novih poljš in se je po asi izboljšala prehrana kmetov. Koruza, fižol, riž, krompir, ajda so izrinili lakoto iz Evrope.
25
Kme ki upori
1. Povsod po Evropi so se kmetje upirali zemljiškim gospodom zaradi prevelikih davkov, hudega izkoriš anja, prekomerne tlake, omejevanja kme ke trgovine ter zaradi fevdalnih odnosov nasploh.
2. Zahteve upornikov so bile: odprava krivic, podložništva, fevdalnih bremen, enakost pred sodstvom, pravica do preseljevanja, lova, ribolova.
3. Vsi kme ki upori so bili zatrti, ker so bili kmetje slabo
povezani, slabo izurjeni, slabo organizirani in slabo oboroženi.
Fevdalci so se nad poraženimi podložniki strahovito znesli.
4. Tudi na Slovenskem je izbruhnilo veliko manjših krajevnih uporov in pet velikih: koroški upor leta 1478, slovenski upor leta 1515, hrvaško - slovenski leta 1573, slovenski upor leta 1653, tolminski upor leta 1713. Vsi upori so izbruhnili zaradi prehudih fevdalnih bremen razen tolminskega, kjer so se kmetje uprli zaradi prevelikih državnih davkov.
5. Najve ji upor pri nas slovenski kme ki punt 1515 (nemško Bund-zveza) je potekal v znamenju boja za staro pravdo (dajatve, ki so bile zapisane v urbarju). Za el se je na
Ko evskem in zajel skoraj celo Slovenijo. Kmetje so požigali gradove in se znašali nad gosposko. Deželna vojska je upor v krvi zadušila.
6. Hrvaško-slovenski upor je bil sicer dobro organiziran a so bili uporniki v treh bitkah poraženi. Voditelja upora, Matijo Gubca, so grozovito mu ili in raz etverili.
Znanost in tehnika
1. U enjaki 17. stoletja so delovali v duhu Galilejeve trditve (v naravi je vse mogo e matemati no izmeriti) in trditve
angleškega filozofa Francisa Bacona (do znanstvenih resnic je možno priti z opazovanjem in preizkusi).
2. U enjaki so vneto opazovali, preizkušali, merili, tehtali,
ra unali in zbirali dotedanje znanje. Zaradi svojih dognanj so prihajali v spore s Cerkvijo in univerzami.
3. Najve ji filozof 17. stoletja je bil Francoz Rene Descartes.
Svojo miselnost zgradil na razumu in dvomu v veljavne resnice (mislim, torej sem).
4. Giordano Bruno je ugotovil, da je vesolje neskon no v prostoru in asu. Vsa nebesna telesa so v neprestanem gibanju po matemati nih zakonih. Isaac Newton je odkril zakone težnosti in gibanja.
5. V 17. stoletju so izumili ali izpopolnili teleskop, mikroskop, termometer, zra no rpalko, uro z nihalom, ra unski stroj.
Pogonske stroje sta še vedno gnala voda in veter.
27
Lov na arovnice
1. V srednjem veku in v prvih stoletjih novega veka je bilo v
Evropi veliko praznoverja. Ljudi z nadnaravnimi sposobnostmi so imeli za arovnike, povezane s samim satanom, vladarjem zla.
2. Tudi za naravne ujme, nesre e, bolezni je bil kriv hudi in njegovi loveški pomo niki na zemlji - arovniki in arovnice.
Da bi izkoreninili zlo, so jih za eli preganjati.
3. Za odkrivanje, preganjanje in sojenje arovnikov in arovnic je bilo zadolženo predvsem cerkveno sodiš e - inkvizicija.
Priznanje so obi ajno izsilili z grozovitim mu enjem.
Obsojenca so potem sežgali na grmadi.
4. Tako so v Evropi v 16 in 17 stoletju usmrtili okoli 100 000 arovnikov in arovnic. To so bili nedolžni ljudje, ki so jih zatožili nevoš ljivi sosedje, neuslišani in ljubosumni ljubimci, politi ni nasprotniki.
Barok
1. Barok je umetnostni slog sedemnajstega in prve polovice osemnajstega stoletja. Za likovno umetnost tega obdobja so zna ilni: razgibanost, dramati nost, izumetni enost,
okraševanje, pretiravanje, barvitost, pozlata.
2. V slikarstvu so se poleg nabožnih tem uveljavili še krajina tihožitje, portret. Najpomembnejši slikarji tega sloga so Rembrandt, Rubens in Antonis van Dyck, vsi Nizozemci.
3. V kiparstvu se je razbohotilo okraševanje cerkva in dvorcev.
Cerkve so napolnili z razkošnimi zlatimi in marmornimi oltarji, kipi svetnikov in svetnic. Poleg tega so kiparji ustvarili veliko javnih spomenikov, najve vodnjakov.
4. V cerkvenem stavbarstvu se je uveljavil tip enovite dvorane z banjastim obokom in kupolo. Vsa notranjost je bogato
okrašena s štukaturo, poslikavami, kipi in oltarji. Na zunaj se kaže barok v raz lenjeni fasadi masivnimi zvoniki s ebulasto streho in kupolo. Najbolj znana baro na cerkev je bazilika Sv.
Petra v Vatikanu.
5. Podobno kot cerkvene stavbe so razkošno okrašeni in razgibani tudi dvorci. Najznamenitejši med njimi gotovo Versailles pri Parizu, zgrajen za Ludvika XIV..
29
Protireformacija na Slovenskem
1. Deželni knezi Habsburški so bili katoliki. Izkoristili so dolo ilo augsburškega miru in za eli preganjati reformatorje.
Protireformacijo na Slovenskem je vodil ljubljanski škof Tomaž Hren.
2. Tomaž Hren je ustanovil duhovniško semeniš e in utrdil katoliško vero s pomo jo jezuitskega in kapucinskega reda.
Za pregon reformatorjev in sežiganje knjig so bile zadolžene verske komisije.
3. Hren je zelo spoštoval materin jezik in ve ina pobožnosti za preproste ljudi je potekala v slovenskem jeziku. Napisal je tudi knjigo beril in Mali katekizem v slovenš ini.
4. Leta 1678 so v Ljubljani ponovno ustanovili tiskarno. Tam so poleg drugih del natisnili tudi zbirko pridig Janeza
Svetokriškega.
5. Leta 1693 je skupina izobraženih meš anov in plemi ev ustanovila Akademijo delavnih. Njena naloga je bilo pospeševanje doma e znanosti in umetnosti.
6. Baro ni slog je ugajal vsem slojem prebivalstva, zato so v novem duhu zgradili veliko cerkva in graš in. Tudi stare stavbe so bile v ve ini deležne baro ne prenove.
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693)
1. Izhajal je iz italijanske plemiške družine. Znanje si je nabiral pri jezuitih in nato na potovanjih po Evropi in Afriki.
2. Po vrnitvi domov je kupil grad Bogenšperg pri Litiji. Tam si je uredil grafi no delavnico in se ves posvetil raziskovanju svoje domovine Kranjske.
3. Napisal je znamenito topografijo Slava vojvodine Kranjske. V njej je opisal zgodovinske, zemljepisne, etnološke in naravne posebnosti Kranjske.
4. Opisal je tudi prebivalstvo, obi aje, gradove in mesta. Knjige je bogato ilustriral z bakrorezi. Za opis Cerkniškega jezera je dobil astno lanstvo angleške Kraljevske družbe.
31
Absolutizem
1. Absolutizem je oblika vladavine, kjer monarh vlada brez stanov.
Pri tem se opira na vojsko, državne uradnike in bogate meš ane.
Tipi ni absolutisti so bili avstrijski, pruski, ruski, španski in francoski vladarji v 17. in 18. stoletju.
2. Najve ji absolutist je bil gotovo francoski kralj Ludvik XIV. (1643- 1715). Imel je neomejeno oblast, ki jo je poudarjal z rekom:
»država, to sem jaz«.
3. Državo je skušal dvigniti v najve jo evropsko silo. Na
gospodarskem podro ju je pospeševal manufakturo, trgovino in promet. Z diplomacijo je razširil politi ni vpliv Francije. V
osvajanjih ni bil preve uspešen. Pridobil je le Alzacijo in Strassbourg. Poražen je bil v španski nasledstveni vojni.
4. Ludvik XIV. se je rad obdajal z bliš em in razkošjem. Zgradil je velikanski dvorec Versailles pri Parizu. Tam so prirejali
»pocukrane« zabave, spletkarili, prešuštvovali in se prilizovali priskledniki plemenitega rodu.
5. Razsipno in razkošno življenje pa je bilo pogubno za državno blagajno. Ludvik je svojemu nasledniku zapustil poleg bliš a tudi velike dolgove in še ve revnih podložnikov.
Svetovni trgovci
1. V 17. stoletju se je kljub gospodarskemu zastoju v Evropi mo no razmahnila svetovna trgovina. V prvi polovici stoletja je prednja ila na svetovnih morjih Nizozemska, potem pa jo je prehitela Anglija.
2. V obeh državah so ustanovili trgovske družbe, ki so si prizadevale ustvariti monopol (izklju no pravico) do
trgovanja.Iz kolonij sta uvažali poceni surovine in za imbe.
Ogromne dobi ke so vlagali v doma o manufakturo.
3. Anglija se je za ela vzpenjati v velesilo po zmagi njenega ladjevja nad španskim leta 1588. Tudi državljanska vojna ni zaustavila njenega prodora na svetovna morja.
4. Leta 1642 so se spopadli pristaši parlamenta (protestanti) na eni strani in pristaši kralja (katoliki) na drugi. Zmagali so
pristaši parlamenta. Sledila je diktatura Oliverja Cromwella in ponovna vladavina kraljevske dinastije Stuartov.
5. Ker je hotel novi kralj vladati absolutisti no, je dal parlament žezlo v roke Viljemu Oranskemu. Ta je moral podpisati
Deklaracijo o pravicah parlamenta. Anglija je postala ustavna monarhija. 1707 se je združila s Škotsko in nastala je Velika Britanija.
33
Kako so živeli
1. Življenjska doba v 16. in 17. stoletju je bila v povpre ju zelo kratka. Tri etrtine Evropejcev ni do akala 50 let. Velika
umrljivost je bila posebno med otroki in ženskami v rodni dobi.
2. Vzroke za veliko umrljivost moramo iskati v slabi prehrani, slabi higieni, veliki nesnagi , neurejeni kanalizaciji, slabi zdravstveni negi. Vse to je pripomoglo k širjenju nalezljivih bolezni in okužb. Najbolj so kosile rne koze in kuga.
3. Posebno nezdravo je bilo življenje v mestih z ozkimi, temnimi ulicami, po katerih se je valila nesnaga. Stanovanja so bila brez kopalnic in celo brez straniš . Higienske razmere so se izboljšale le v angleških in nizozemskih mestih.
4. Otroci niso dolgo uživali otroštva. Kmalu so morali pomagati staršem na polju ali v delavnici. Mnogi so morali služiti
premožnim kmetom ali delati v manufakturah. Ko so bili godni za poroko, so jim starši izbrali partnerja.
5. V Evropo so v novem veku prišle tudi nove razvade; kajenje tobaka ter pitje kave in aja. Pri jedi so za eli uporabljati krožnike, vilice in nože.
18.STOLETJE
Evropa in svet sredi 18. stol.
1. Sredi 18. stol. je bila Evropa še vedno eno samo veliko
podeželje. Velika mesta so bila le na zahodu celine (London - 700 000, Pariz-400 000, Amsterdam -200 000 prebivalcev).
Takrat je živelo na starem kontinentu okoli 140 milijonov prebivalcev.
2. Gospodarsko najmo nejši sta bili Velika Britanija in
Nizozemska. Francija in Avstrija sta bili politi no najvplivnejši na celini. Španija in Portugalska sta slabeli, Nem ija in Italija sta bili razbiti na manjše državice.
3. Evropa se je preko pristaniš vedno bolj povezovala z ostalim svetom, ga kolonizirala in obvladovala. Evropejci so poleg svoje celine takrat poznali le obalna podro ja drugih
kontinentov. Želja po dobi ku jih je gnala raziskovat naprej.
4. Najpomembnejši raziskovalec tega obdobja je bil prav gotovo Anglež James Cook, ki je odkril mnogo otokov v Pacifiku, jim dolo il zemljepisno lego in vrisal v zemljevide.
35
Razsvetljenstvo
1. Razsvetljenstvo je duhovno gibanje v 18. stol., ki si je prizadevalo za lovekov in družbeni napredek na temelju
lovekovih naravnih pravic in razuma.
2. Misleci tega asa so prišli do spoznanja, da smo ob rojstvu vsi ljudje enaki. Zato moramo imeti vsi enake naravne
pravice: do življenja, sre e, svobode, lastnine, izobrazbe, enakosti pred zakonom.
3. Razsvetljenci so zahtevali, da se zakonodajna oblast, sodna in izvršna lo ijo in medsebojno nadzirajo, da zakoni
zagotavljajo vsem enake pravice in možnosti. Vladar nima oblasti od boga, ampak od ljudstva. Zato mora vladati njemu v korist.
4. Razsvetljenci so kritizirali fevdalizem, absolutizem in posebne pravice plemstva. Zavzemali so se za versko svobodo in za šolo, ki bo vsestransko širila obzorje znanja, razvila u en eve sposobnosti in ga vzgajala.
5. Razumu in znanju so pripisovali najve ji pomen za razvoj posameznika, zato so za eli izdajati zbirke vsega loveškega znanja - enciklopedije.
Razsvetljeni absolutizem
1. Vladarje, ki so skušali utrditi svojo oblast po nasvetih razsvetljenih filozofov, imenujemo razsvetljeni absolutisti. Pomembnejši
razsvetljeni absolutisti so bili kralj Prusije Friderik II., Marija Terezija in Jožef II. kot vladarja Habsburške monarhije.
2. Friderik II. je povzdignil Prusijo v evropsko silo s pospeševanjem gospodarstva, modernizacijo vojske in uprave, z uvedbo osnovne šole in obdav enjem vsega prebivalstva.
3. Marija Terezija (1740-1780) je bila prva in edina ženska na prestolu iz rodbine Habsburžanov. Izvedla je vrsto reform:
ustanovila je državne urade in ministrstva, državo razdelila na gubernije in okrožja, popisala vse posesti (kataster), uvedla popis prebivalcev in splošno vojaško in šolsko obveznost. Njen sin Jožef II. je osvobodil podložnike.
4. Habsburška monarhija se je v 18. stoletju mo no razširila in postala evropska velesila. Pridobila je Ogrsko na ra un Tur ije, velik del Poljske in Belgijo.
37
Parni stroj
1. Anglija je bila v 18. stoletju gospodarsko najbolj razvita evropska država. Ogromne dobi ke iz kolonij so vlagali v proizvodnjo, ki je hitro napredovala.
2. V kmetijstvu so uvajali nove pasme, rastline, stroje in izboljšave.
Veleposestniki so širili svoja posestva s prevzemanjem malih kmetij. Propadli kmetje so našli zaposlitev v manufakturah.
3. Da bi pove ali proizvodnjo, so podjetniki uvajali nova orodja in stroje, ki jih je poganjala voda (tkalski stroj). Leta 1782 je James Watt izumil parni stroj. Njegova prednost je bila ve ja in cenejša proizvodnja ter namestitev.
4. Novo gospodarsko dejavnost, ki uporablja stroje za proizvodnjo dobrin, imenujemo industrija, proizvodne obrate tovarne, proces pa industrijska revolucija.
Ameriška vojna za neodvisnost
1. Na vzhodu severne Amerike je bilo v 18. stol. že 13 angleških kolonij.
Britanci so se spopadli s Francozi še za ozemlje današnje Kanade in zmagali.
2. Bremena vojne so prenesli na ple a kolonistov, ki so morali pla evati vedno ve je davke, pri odlo anju pa niso imeli besede. Temu so se kolonisti uprli (Bostonska ajanka 1773). Britanska vlada je skušala koloniste prisiliti k poslušnosti.
3. Leta 1774. so sklicali prvi kongres predstavnikov kolonij, ki so sklenili bojkotirati britanske ukrepe in poslali peticijo kralju Juriju III. Ta je ocenil to dejanje kot upor in sklenil posredovati z vojsko.
4. Z bitko pri Lexingtonu leta 1775 se je za ela vojna za neodvisnost. Na drugem kongresu v Philadelphiji 1775 so razglasili ameriško odlo enost, da se uprejo Britancem, ustanovili armado pod poveljstvom Georgea Washingtona in pozvali Britance na mirno rešitev a zaman.
5. V mnogih spopadih so kolonisti iz rpavali britansko vojsko in si po dolgi vojni izborili neodvisnost, razglašeno in zapisano v Deklaraciji o neodvisnosti 4. 7. 1776. Mir z Veliko Britanijo je bil podpisan šele leta 1783.
6. Prvi predsednik nove države je postal George Washington. ZDA so bile urejene kot zveza držav z ustavo, ki je v duhu razsvetljenstva zagotavljala enakopravnost, svobodo in demokracijo za bele koloniste. Indijanci in rni sužnji so ostali brez pravic.
39
Francoska revolucija
1. Francoska revolucija je bila nasilen prevrat, s katerim so
odpravili fevdalizem in absolutizem. Sprožili so jo predstavniki tretjega stanu (meš anstvo), ki so prispevali ve ino denarja v državno blagajno, besede pri odlo anju pa niso imeli.
2. Na zasedanju stanov leta 1789 se je tretji stan proglasil za edinega predstavnika ljudstva - parlament. Kralj Ludvik XVI. je hotel na silo obra unati z njimi, toda ljudstvo se mu je
postavilo po robu.
3. Revolucionarji so zavzeli trdnjavo Bastijo in premagali
kraljevo vojsko. Po zmagi so meš ani odpravili fevdalizem in Francija je postala parlamentarna republika.
4. V »Deklaraciji o lovekovih pravicah« so vsakemu
posamezniku zagotovili svobodo, enakopravnost, svobodo misli in veroizpovedi.
5. Nasprotniki revolucije v tujini in doma so se povezali s kraljem Ludvikom XVI. in napadli mlado republiko, vendar so jo
revolucionarji obranili, ujeli kralja in ga usmrtili.
Napoleon
1. Napoleon je bil eden najsposobnejših vojskovodij v svetovni zgodovini. Rodil se je leta 1769 v plemiški družini na Korziki in se izšolal za astnika. Navdušil se je za ideje revolucije in se odlikoval v boju z njenimi nasprotniki. S 24. leti je postal
general, leta 1799 konzul (nekakšen predsednik) in leta 1804 se je dal okronati za cesarja Francozov.
2. Francoska revolucionarna vojska je pod njegovim poveljstvom obranila novo ureditev in si podredila ve ino zahodne in
srednje Evrope. Njegove nasprotnice Velika Britanija, Prusija, Rusija in Avstrija so se bale, da bi revolucionarne ideje iz Francije spodkopale vladajo e režime v njihovih deželah.
Zato so sklenile zvezo proti Napoleonu.
3. Napoleonu je dolgo uspevalo nizati zmage proti
nasprotnikom, angleški mornarici pa ni bil kos. Francosko ladjevje je premagal admiral Horatio Nelson pri Trafalgarju ob španski obali.
4. Prvi veliki poraz na kopnem je doživel Napoleon leta 1812 ob pohodu na Rusijo. Dokon no so ga porazile združene
britanske, pruske in avstrijske enote leta 1815 pod
poveljstvom vojvode Wellingtona v bitki pri Waterlooju v
Belgiji.Potem so ga zavezniki izgnali na otok Sveta Helena ob afriški atlantski obali, kjer je leta 1821 umrl.
41
Slovenci v drugi polovici 18. stol.
1. Ve ina Slovencev je takrat živela pod Habsburžani v okviru Nemškega cesarstva in Ogrske, manjši del pa pod Beneško republiko.
2. Narodnostna sestava na našem ozemlju je bila naslednja: na podeželju in v manjših mestih so prevladovali Slovenci, v ve jih mestih pa tujci (Nemci in Italijani). Tudi plemi i so bili ve inoma tujci. Na Ko evskem, Štajerskem in Gorenjskem so bili tudi ve ji otoki nemškega kme kega prebivalstva.
3. Posledice reform Marije Terezije so se utile v razvoju obrti, prometa, kmetijstva in šolstva ter v izboljšanem položaju kme kega prebivalstva.
4. V tem asu so se Slovenci zavedli samega sebe in svojega jezika, ki je postal najmo nejše orožje narodnega prebujenja.
Med pomembnejše narodne buditelje sodi menih Marko Pohlin, ki je napisal slovnico Slovenskega jezika.
5. Za prebujanje narodne zavesti je bilo pomembno tudi delovanje krožka Žige Zoisa. Ta podjetnik in plemi je v svojem krogu zbiral ljudi, ki so pisali v slovenskem jeziku in zbirali narodno blago.
6. Anton Tomaž Linhart je prevedel v slovenš ino dve francoski veseloigri in napisal prvo zgodovino Slovencev, Valentin Vodnik je pisal slovenske pesmi, izdal Kuharske bukve, Babištvo in prvi asopis v slovenš ini Lublanske novice.
Jernej Kopitar, priznan jezikoslovec, je napisal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika.
Ilirske province
1. Ko je Napoleon leta 1809 porazil Avstrijo, je Habsburžanom vzel južni del monarhije in tam ustanovil Ilirske province z Ljubljano kot glavnim mestom. Obsegale so Koroško, Goriško, Kranjsko, Istro, hrvaško primorje, Vojno krajino, Dalmacijo in Boko Kotorsko.
2. S Francozi so prišli v naše kraje novi davki (pla evali so jih vsi, glede na dohodke), uvedli so enakost pred zakoni,
uprava in sodstvo sta prišla v državne roke. Fevdalizma nova oblast ni odpravila, zato so kmetje Francoze sovražili.
3. Francozi so reorganizirali tudi šolstvo. Slovenš ini so dali ve jo veljavo v osnovnem in srednjem šolstvu ter ustanovili univerzo v Ljubljani. Po porazu v Rusiji so Francozi leta 1813 zapustili Ilirske province. Le-te so zopet prišle v roke
Habsburžanov.
43
19.STOLETJE
Dunajski kongres
1. Dunajskega kongresa leta 1814 so se udeležili predstavniki držav zmagovalk nad Napoleonom; Avstrije, Anglije, Rusije in Prusije. Glavno besedo je imel avstrijski kancler Metternich.
2. Na kongresu so na novo za rtali meje Evrope; Franciji so zarisali meje pred Napoleonom, ustanovili so kraljevino
Nizozemsko, Avstrija je dobila Bene ijo in Lombardijo, Rusija je dobila Finsko in osrednjo Poljsko.
3. Sklenili so braniti legitimizem - nazor, ki zagotavlja oblast starim vladarskim rodbinam in stari družbeni red - fevdalizem.
V ta namen so sklenili Sveto zvezo in poostrili policijski nadzor nad državljani.
4. Da bi utrdili zvezo, so se predstavniki držav lanic ve krat sestali. Eden takih sestankov je bil tudi kongres v Ljubljani.
Kongresa sta se udeležila tudi ruski car in avstrijski cesar. V spomin na ta dogodek je dobil ime Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev.
5. V Franciji se je vrnila na oblast stara dinastija Burbonov, ki pa je morala uvesti ustavo in parlament. Po novi revoluciji leta 1830 so odšli Burboni v izgnanstvo v Gorico. Posmrtni ostanki poslednjih Burbonov po ivajo danes pod cerkvijo
fran iškanskega samostana nad Novo Gorico.
Evropa po kongresu
1. V prvi polovici 19. stoletja je meš anstvo dobivalo vse ve jo veljavo. Zaradi gospodarske mo i, izobrazbe in položaja v državni upravi je ve ina meš anov uživala lagodno življenje.
2. Nekateri meš ani, imenovani liberalci, so z rasto o
gospodarsko mo jo zahtevali tudi sodelovanje v politiki. Zato so se zavzemali odpravo policijskega nadzora, svobodo tiska, svobodo govora, ustavo in parlament. Liberalci so postali
glavni nasprotniki legitimizma.
3. V tem obdobju so se vse bolj oblikovali evropski narodi, ki so se zavedli samega sebe. Narodna gibanja so se kazala v ustvarjanju lastne književnosti, politi nem boju in vstajah zoper tuje vladarje in oblast.
4. Vstaje so izbruhnile v Španiji, neapeljskem in sardinskem kraljestvu, kolonije v Srednji in Južni Ameriki so razglasile neodvisnost, turškega jarma so se 1830. rešili Grki, notranjo samostojnost so si priborili Srbi.
5. Po novi revoluciji so si razširili pravice in oblast francoski meš ani, od Nizozemske so se odcepili Belgijci, poljski upor pa je ruska vojska zadušila.
45
Gospodarski razvoj v prvi polovici 19.stoletja
1. V svetovnem gospodarstvu sta bili vodilni Velika Britanija in ZDA. Tam se je hitro širila industrija, ker so podjetniki
podpirali uvajanje inovacij in izumov v proizvodnjo.
2. Gospodarski razvoj so pospešili tudi izumi v prometu, ker so omogo ili hitrejši prevoz blaga. Ameri an Robert Fulton je izumil parnik z lopatastim kolesom, Anglež Robert
Stephenson lokomotivo in Ameri an Samuel Morse telegraf.
3. Druge evropske države so zaostajale v industrijskem razvoju predvsem zaradi vojn z Napoleonom. Po letu 1815 so najbolj napredovale Francija, Belgija in Feška. Drugod je še vedno prevladovalo kmetijstvo.
4. Zaradi industrializacije so se v Angliji hitro širila mesta, ki so kazala veliko nasprotje med bogastvom podjetnikov in
revš ino delavcev. Ker je bilo delovne sile v izobilju, so jo podjetniki slabo pla evali.
5. Delavci so bivali in delali v slabih razmerah, brez
zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, ob pi li hrani.
Za preživetje družine so morali delati tudi otroci.
Slovenci v prvi polovici 19. stol.
1. Po odhodu Francozov so Avstrijci ponovno uvedli staro upravo in šolstvo, le sodstva niso vrnili plemi em. Kancler Metternich in cesar Franc sta uvedla absolutizem. Policija in cenzura sta preganjali politi ne nasprotnike in
svobodomiselne.
2. Na gospodarskem podro ju je bila najpomembnejša izgradnja železniške proge Dunaj-Ljubljana-Trst. V Ljubljano je pripeljal prvi vlak leta 1849. Industrija je le po asi prodirala v naše kraje.
3. Kmetje so morali še vedno opravljati tlako in dajati dajatve zemljiškemu gospodu. Število prebivalstva se je pove evalo predvsem zaradi novih poljš in in na inov obdelave. Vse ve jih je iskalo delo v fužinah, rudnikih, manufakturah in redkih tovarnah.
4. V slovenskem narodnem in kulturnem gibanju sta se
izoblikovala dva kroga ljudi: Prešernov in Bleiweisov. Prvi so dajali poudarek kulturi za uveljavitev slovenstva, drugi pa gospodarskemu napredku.
5. Prešeren je s svojo poezijo postavil slovenš ino ob bok
evropskim jezikom, Janez Bleiweis je z izdajanjem Kmetijskih in rokodelskih novic poskrbel za napredek kmetijstva in obrti.
47
Revolucije leta 1848
1. Leta 1848 so v ve ini evropskih držav izbruhnile revolucije in vstaje zaradi nezadovoljstva ljudi z absolutizmom, vladavino plemstva, zatiranjem, revš ino in fevdalizmom. To gibanje imenujemo tudi pomlad narodov.
2. Uporniki so zahtevali odpravo absolutizma, fevdalizma, plemiških privilegijev, sodelovanje v politiki, svobodo, enakopravnost državljanov in narodov.
3. Revolucije pa so bile povsod premagane in stari oblastniki so se vrnili na oblast. Edini uspeh revolucij je bila odprava
fevdalizma.
4. Tudi v habsburški monarhiji je vrelo. Za narodno
enakopravnost so se zavzemali slovanski narodi monarhije.
Madžari so se uprli in zahtevali samostojnost, vendar jih je novi cesar Franc Jožef z rusko pomo jo premagal.
5. Takrat je nastal tudi program Zedinjena Slovenija. V njem so napredni izobraženci pod vodstvom koroškega duhovnika Matije Majarja zahtevali združitev vseh Slovencev v eni pokrajini s slovenskim uradnim jezikom, ki pa bi ostala v okviru monarhije.
Zlata doba industrije
1. Po letu 1850 je doživela Evropa gospodarski in industrijski razcvet, ki ga imenujemo tudi druga industrijska revolucija.
Vzroke za to moramo iskati v ve ji gospodarski svobodi, gradnji železnic in relativnem miru.
2. Evropo so po letu 1850 na gosto prepredli z železnicami, ki so omogo ile hiter prevoz blaga in potnikov. Po eni strani je
železnica omogo ila razmah industrije in odprla nova delovna mesta, po drugi strani so propadli mnogi prevozniki in obrtniki.
3. Podjetniki so podpirali izumitelje, kajti izumi so pove ali
konkuren nost. Najve ji izumi, ki so preobrnili tok zgodovine, so bili: motor z notranjim izgorevanjem, avtomobil, generator, elektromotor in telefon.
4. Dosežke industrije so prikazali na svetovnih razstavah.
Najodmevnejša je bila v Parizu leta 1889. Ob tej priložnosti so po na rtih arhitekta nemškega rodu zgradili znameniti Eifflov stolp.
5. Leta 1873 se je za ela prva ve ja gospodarska kriza
kapitalisti nega gospodarstva, ki se v glavnem sprehaja po robu prepada. Lakomni podjetniki niso mogli ve odpla evati kreditov, propadala so podjetja, vrstili so se ste aji.
49
Bliš in beda industrijskega sveta
1. Ob koncu stoletja se je število prebivalstva na svetu in v Evropi mo no pove alo. Zelo naglo so rasla mesta, ki so jih na novo uredili. Zgradili so široke ceste, mogo ne pala e, poslovne stavbe, veleblagovnice, hotele, podzemne
železnice...
2. Premožni meš ani so imeli vse ve asa in denarja za zabavo; gledališ e, ples, sprehode, izlete, gorništvo, šport.
Leta1896 so v Atenah organizirali prve olimpijske igre moderne dobe. Delavci so se medtem borili z revš ino v zanikrnih predmestjih.
3. Na kmetijah in v industriji je prišlo do velikega presežka
delovne sile. Evropejci so se zato konec 19. stoletja masovno izseljevali predvsem v ZDA, kjer se je prebivalstvo potrojilo.
4. Zaradi bede delavstva je prihajalo do ve jih uporov in stavk.
Nastalo je tudi gibanje za izboljšanje položaja delavcev, ki sta ga vodila Karl Marx in Friedrich Engels. To je bila Zveza
komunistov. Borila naj bi se proti oblasti velikih kapitalistov in ustvarila družbo brez premoženjskih razlik.
Družina in šola v 19. stoletju
1. V prvi polovici stoletja je na kmetijah in v obrtnih delavnicah v mestih prevladovala tako imenovana velika družina. To je bila gospodarska skupnost ožjih in širših sorodnikov ter hlapcev, dekel ali pomo nikov in vajencev pod isto streho.
2. Nesporni poglavar in gospodar družine je bil o e. Vsi so ga morali brezpogojno ubogati in spoštovati. Mati je skrbela za gospodinjstvo in se ukvarjala z otroki.
3. V drugi polovici stoletja se je za ela predvsem premožnejša družina manjšati. Pod isto streho so živeli samo še ožji
družinski lani; o e, mati in otroci.
4. Glavno vzgojno sredstvo doma in v šoli je bila palica. Otroci so morali starše in u itelje vikati, brez ugovorov ubogati in jih spoštovati. Kmalu so morali poprijeti za delo v delavnici ali na kmetiji. Mnogi delavski otroci so odšli že v rani mladosti na delo. Poroka je bila možna le s privolitvijo staršev.
5. Bolje se je godilo fantom iz premožnejših meš anskih družin, ki so po brezskrbnem otroštvu odšli v šole in si pridobili
srednjo ali visoko izobrazbo. Deklice so vzgajali za bodo e soproge. Podeželski otroci so v glavnem obiskovali le osnovno šolo in redki nadarjeni so šli študirat, obi ajno za duhovnika.
51
Spremembe na evropskem in svetovnem zemljevidu 1. Z združitvijo razdrobljenih državic na Apeninskem polotoku je
leta 1861 nastala Italija. Vodilna sila pri združevanju je bilo sardinsko kraljestvo, ki je ob podpori Francije premagalo najve je nasprotnike - Habsburžane.
2. Nemške državice so se združile leta 1871 pod vodstvom Prusije in njenega kanclerja Bismarcka v Nemško cesarstvo.
Združevanju sta nasprotovali Avstrija in Francija, vendar sta bili obe poraženi.
3. Beli priseljenci so v Severni Ameriki v prvi polovici 19. stol.
osvojili divji zahod in ZDA so se razširile do Tihega oceana.
Pri tem so skoraj iztrebili prvotne prebivalce Indijance.
4. Leta 1861 je v ZDA izbruhnila državljanska vojna med severnimi in južnimi državami zaradi suženjstva, ki ga je zagovarjal jug. Po zmagi severa je bilo suženjstvo
odpravljeno. ZDA so se potem razvile v najmo nejšo gospodarsko silo.
5. V Srednji in Južni Ameriki so nastale samostojne države.
Španci in Portugalci so bili tako ob svoje kolonije.
Najmo nejša kolonialna sila je bila Velika Britanija, sledili sta Francija in Nizozemska.
6. V drugi polovici 19. stol. so se kolonialne države vrgle v osvajanje notranjosti afriške celine. Razdelile so si jo Velika Britanija, Francija, Španija, Portugalska, Belgija, Nem ija in Italija.
Habsburška monarhija v drugi polovici 19. stol.
1. Znameniti cesar Franc Jožef je vladal absolutisti no, oblast je bila še vedno v rokah plemstva, cerkve, policije in vojske.
Gospodarsko je monarhija zaostajala za zahodom.
2. Zaradi neuspehov v zunanji politiki (poraz Avstrije v vojni s sardinskim kraljestvom, izguba ozemelj) in zaradi pritiskov
meš anstva je moral cesar 1861 izdati februarski patent. Z njim je uvedel parlamentarno demokracijo, vendar samo za
premožne. Splošna in enaka moška volilna pravica je bila uvedena 1907.
3. Na pritisk Madžarov so leta 1867 uvedli dualizem: monarhijo so razdelili na dve polovici avstrijsko in ogrsko. Skupni so ostali vladar, denar, vojska in zunanja politika, lo eni pa vladi, parlamenta in notranja politika.
4. V Avstro-Ogrski so imeli Nemci in Madžari vladajo položaj in veliko ve pravic kot ostali narodi, zato je prihajalo do vedno hujših nacionalnih sporov.
53
Boj za volilno pravico
1. Po letu 1870 so v ve ini držav zahodne in srednje Evrope uvedli ustavno ureditev in parlamentarno demokracijo.
Zakone je sprejemal voljeni parlament, vlada in vladar sta jih izvrševala.
2. Splošna volilna pravica za vse polnoletne moške je bila najprej uvedena le v Franciji, drugod je bila omejena s premoženjem ali izobrazbo.
3. V za etku 20. stoletja se je splošna volilna pravica po asi uveljavila tudi v ostalih evropskih državah. Ženske dolgo niso imele volilne pravice. Prve so si jo priborile ženske na
Finskem.
4. Boj za oblast je postajal vse hujši. Vrstile so se strankarske spletke, umazane igre in podtikanja. Ob zmagi strank, ki so jih podpirali nižji sloji, so le-te sprejemale zakone v korist
delavcev in kmetov.
Slovenci v drugi polovici 19. stoletja
1. Zaradi konkurence cenejših industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov, ki so prišli v naše kraje z železnico, so za eli
propadati kmetje, obrtniki, fužinarji in prevozniki.Pri nas je bilo malo industrije, zato so se obubožani kmetje in obrtniki
izseljevali predvsem v Ameriko in zahodno Evropo ter tam iskali delo in zaslužek.
2. Tudi za asa absolutizma so se mnogi slovenski izobraženci zavzemali za uveljavitev slovenskega jezika. Najbolj vnet je bil prav gotovo škof Anton Martin Slomšek. Leta 1851 je bila ustanovljena Mohorjeva družba (založba za leposlovne
knjige).
3. Po obnovi politi nega življenja leta 1861 so po mestih ustanavljali italnice, ki so ohranjale slovensko besedo in kulturo v mestih. Ustanovljeno je bilo Dramati no društvo, Slovenska matica (založba za znanstveno literaturo) in telovadno društvo Sokol.
4. Leta 1867 so Slovenci prvi dobili ve ino v kranjskem
deželnem zboru. Vrstila so se množi na politi na zborovanja na prostem - tabori, kjer so zahtevali Zedinjeno Slovenijo.
5. Slovensko narodno gibanje pa ni bilo enotno. Razcepljeno je bilo na klerikalce (staroslovenci) in liberalce (mladoslovenci).
Prvi so bili za po asne spremembe in za zvestobo monarhiji, drugi za korenite spremembe in narodno svobodo.
55
Slovenci na prelomu stoletja
1. Oba tokova v slovenskem politi nem prostoru sta se razcepila in ustanovila vsak svojo stranko. Klerikalna je ustanovila
Katoliško narodno stranko - KNS (kasneje preimenovana v SLS). Liberalci so ustanovili Narodno napredno stranko - NNS.
2. NNS je imela podporo med meš anstvom, KNS pa med kmeti. Slednja si je pridobila zaupanje z ustanavljanjem posojilnic in zadrug, ki so pomagale kmetom v stiski. Za njihovo ustanavljanje je bil zaslužen duhovnik Janez Evangelist Krek.
3. Poleg obeh so delavci ustanovili še Jugoslovansko social demokratsko stranko. Zaradi velike podpore ve inskega
kme kega prebivalstva je imela ve ino v kranjskem deželnem zboru KNS.
4. Po potresu 1895 so obnovili Ljubljano in jo modernizirali. V tem obdobju so delovali znani slovenski ustvarjalci: Fabiani, Cankar, Kette, Grohar, Jakopi , Jama.
5. V monarhiji so se poglabljala nasprotja med narodi, predvsem Nemci in Slovani. Ker so hoteli Nemci vse ve jo nadvlado, se je med Slovenci, Hrvati in Srbi porodila misel o skupni državi, s katero bi lažje ohranili samobitnost.
Nemirni Balkan
1. V 19. stoletju je osrednja oblast v Tur iji vedno bolj slabela.
Zaradi brezvladja in nasilja turških velikašev so se vrstili upori na Balkanu. Turškega jarma so se postopoma rešili Grki, Srbi, Frnogorci, Bolgari.
2. Srbija si je izborila notranjo samostojnost, 1882. pa je postala neodvisna kraljevina, ki so ji vladali ObrenoviOi in kasneje
KaraPorPeviOi. Mnogo Srbov je ostalo izven mati ne domovine v Bosni, Vojvodini, Sandžaku, zato so na rtovali združitev vseh Srbov v eni državi.
3. Leta 1875 je izbruhnil velik proti turški upor v Bosni. Na pomo upornikom so prisko ile Srbija, Frna Gora, Bolgarija in Rusija. Po velikih zmagah Rusije nad Tur ijo so se druge velesile zbale ruske premo i na Balkanu in sklicale kongres v Berlinu (1878).
4. Na kongresu so upravo nad Bosno zaupali Avstro-Ogrski, ki jo je kmalu zasedla in kasneje tudi priklju ila k monarhiji. To seveda ni bilo vše Srbom, ki so hoteli Bosno zase. Njihovo nezadovoljstvo je še pove ala povezanost novih gospodarjev z muslimani, katerim so zaupali upravo.
