206 OBZORNIK.
Obzornik.
IV. kongres slovanskih geografov in etnografov v Sofiji 1. 1936. Po šestletnem presled k u so se lani znova zbrali slovanski geografi in etnografi k skupnem u zasedanju, topot v Bolgariji, ki j e s tem končnoveljavno p r i
stopila k sodelovanju p ri te j skupni slovanski in stitu ciji naše stroke.
Kongres se je vršil v Sofiji v času od 16. do 21. avgusta 1936 pod pokro
viteljstvom N j. Vel. k ra lja Borisa. Slavnostna otvoritev se je izvršila v nedeljo, 16. avgusta ob 10. dopoldne v dvorani im pozantne sofijske univerze ob navzočnosti N j. Vis. princa K irila, prosvetnega m inistra g. M išajkova in drugih odličnih zastopnikov bolgarskih oblasti te r institucij. O tvoril ga je predsednik organizacijskega kom iteja, re k to r sofijske univerze, g. Arnaudov.
T akoj drugi dan se je pričelo ločeno delo po sekcijah. V n asp ro tju z zad
n jim a kongresom a na P oljskem in v Jugoslaviji, letošnja p rired itev v B olgariji ni bila organizirana v obliki potovalnega kongresa, tem več so se vse seje vršile v Sofiji, n a k a r je sledila se rija ek sk u rzij v razne smeri. K akor je nedvomno res, da p ri takem načinu pridobijo seje sekcij same na sebi mnogo na tem eljitosti in zaokroženosti, im a vendar potovalni kongres svoje p re d nosti, ki bi prišle tudi v B olgariji nedvom no do izraza. V sekakor j e značilno, da se zelo in stru k tiv n ih ek sk u rzij pod odličnim praktičnim in strokovnim vodstvom velik del članov ni udeležil, m arveč je dal prednost n a lastno pest organiziranim potovanjem po Bolgariji, ki so m u dala pregledno sliko o državi nam esto b olj v podrobnosti poučnih oficielnih ekskurzij.
Delo kongresa je b ila razdeljeno na n aslednjih osem sekcij: I. Geode
zija, k arto g rafija, geofizika, m eteorologija, klim atologija, h idrografija.
II. Geom orfologija, geologija. Ш. in IV. Biogeografija. V. A ntropogeografija, ekonom ska geografija. VI. E tnografija, sociologija, dem ografija, antropologija.
VII. Regionalna geografija in m etodika. VIII. H istorična geografija in zgo
dovina geografije. V vseh sekcijah je bilo p rija v lje n ih izredno veliko število p red av an j, od k aterih p a jih j e p recejšen del odpadlo, k a r j e imelo svojo dobro stran v tem, da j e bilo p ri ostalih referatih dovolj časa za diskusije.
U reditev dela ipo sekcijah je seveda n a vseh tak ih kongresih še daleč od zaželjenega ideala. Zlasti je še težavno dobiti pravočasno od stran i gg. refe
rentov izvleček p redavanj, ki bi jih m orali udeleženci kongresa p re je ti pač že določen čas pred kongresom, da bi se dosegla idealna tem eljitost in pro
duktivnost diskusij. To j e seveda težkoča, ki j e doslej ni mogla prem agati niti organizacija m ednarodnih geografskih kongresov. N adalje bi bilo vse
k akor potrebno, da se tudi na spored slovanskih kongresov postavijo spe
cialna, v dan ašn ji geografiji posebno pom em bna vprašanja. O rganizatorji bolgarskega kongresa so skušali z dovolj uspeha v stv ariti n e k a j podobnega s tem, da so obravnavanje sorodnih snovi ali pa snovi, nanašajočih se na iste predele, določili po možnosti na isti dan in na isto sejo. S tem je m arsikatera od teh sej pridobila na zaokroženosti in tehtnosti.
Zelo zanimiv del so bile seveda ekskurzije. Že m ed potekom kongresa so se vršile k ra jše enodnevne ek sk u rzije (n. pr. na Vitošo, v tesni Iskra, v rudarsko središče Pernik) in celo ena poldrugodnevna (mimo Samokova in Č am korije n a M usalâ 2925 m). Po zaključku zasedanja pa so se 22. avgusta pričele velike ekskurzije, ki so ponesle slovanske geografe in etnografe širom vse Bolgarije. Vršile so se tr i geografske in dve etnografski ekskurziji. Od geografskih je bila p rv a posvečena porečju Strum e, Ràli, Pirinu, Rodopom in dolini Marice, druga t. zv. subbalkanskim kotlinam , Strandži in obali Č rnega m orja, tre tja pa severni Bolgariji. Od etnografskih ek sk u rzij je večino udeležencev p riteg n ila ona v južnovzhodno B olgarijo (Plovdiv—Jam- bol—Burgas). Večina slovenskih udeležencev se je p rid ru žila drugi ekskurziji, ki je nudila na svoji tako srečno izbrani ru ti (Sofija—P irdop—Kolonite v S rednji gori—Karlovo—Plovdiv-K azanlâk—p relaz Šipka—Sliven—Burgas—
Strandža-Burgas-V arna) izredno bogastvo opazovanj, v p rv i v rsti morfoloških in fitogeografskih, pa tu d i antropogeografskih in etnografskih. Posebno je treb a poudariti gostoljubnost, k a te re so bili člani ek sk u rzije deležni povsod, tudi v n ajm an jših k ra jih .
O rganizacija kongresa je bila v glavnem na višku. Za to gre od strani udeležencev n a jisk ren ejša zahvala vsem onim bolgarskim gg. kolegom, ki so zastavili vse svoje moči, da bi se kongres izvedel čim popolneje. Med njim i je še posebej tre b a om eniti glavnega se k re ta rja p rip rav ljaln eg a odbora g. Iv. Batakliev-a, prof. geografije na sofijski univerzi, n a d a lje prof. iste univerze g. N. Stojanov-a, d ire k to rja C entralnega m eteorološkega instituta g. K. T. Kirov-a, docenta g. D. Jaranov-a, šefa entom ološke stacije g. P.
D renskega, asistenta Etnogr. m uzeja g. Hr. V akarelskega te r univ. asistenta g. G. Gunčeva in D, Jordanov-a. Istočasno s kongresom je bila otvorjena velika karto g rafsk a razstava, ki je prekosila vsa pričakovanja, ki so jih udeleženci stavili vanjo.
K ar se tiče udeležbe na kongresu, je bila daleko n ajštev iln ejša poljska delegacija, dočim je število udeležencev iz Jugoslavije p recej zaostalo za številom p rijav ljen ih . V im enu Jugosl. akadem ije j e pozdravil kongres univ.
prof. A rtu r Gavazzi (Zagreb), v im enu G eografskih društev v Jugoslaviji pa prof. B. Ž. M ilojević (Beograd). Kot občevalni jezik so seveda služili vsi slovanski jeziki, m ed katerim i je p rih a ja la do veljave zlasti poljščina, v diskusijah in na ek sk u rzijah pa sta si delili približno enaki vlogi francoščina in nemščina.
208 OBZORNIK.
O ficielne delegacije iz sovjetske R usije na kongresu ni bilo. V endar je b ila na zaključni se ji sprožena misel, da b i se p rih o d n ji kongres vršil v R u
siji. Če se to ne bo moglo izvesti, bo bržkone Bratislava, k i bo prihodnjič (1940) zbrala slovanske geografe in etnografe.
O rganizacijski odbor je izdal za udeležence odlično sestavljeno knjigo
„La Bulgarie, A perçu géographique et ethnographique“ s prispevki p rv ih bol
garskih strokovnjakov (D. Jaranov, St. Bončev, St. Petkov, N. Stojanov, P.
D renski, I. Batakliev, G. T. D anaïlov, Hr. Y akarelski, M. A rnaudov, St. Mla
denov, P. Nikov). Poleg tega so izšli vodniki za posam ezne ekskurzije. Ude
leženci p a so p re je li v d ar tudi še m arsik atero drugo bolgarsko geografsko
ali etnografsko publikacijo. Svetozar Ilešič
III. m ednarodna k v a rta rn a konferenca na D unaju. Ko je bil 1928. geo
loški kongres v Kobenhavenu, so p redlagali P oljaki, n a j se osnuje m ednarodna asociacija za študij severnoevropskega k v a rta rja , k er bi na ta način ožji m edsebojni stiki in vzajem na pomoč izdatno olajšalo uspešno proučevanje diluvija. D unajski geolog G ö t z i n g e r je k tem u še predlagal, n a j se razširi ta asociacija na vso Evropo. T ako se je ustanovila asociacija (Inter
national Association on q u a te rn a ry research, skrajšano INQUA), ki si je nadela m ed drugim nalogo, da sklicuje v določenih razdobjih m ednarodne konference. P rva tak a konferenca je bila še istega leta v K obenhavnu. Leta 1932 se je vršila d ruga konferenca v Leningradu. Na tej se je poleg glacialne geologije obravnavala tudi že prazgodovina, k i ima s prvo mnogo skupnih problemov. T edaj je bil tudi stavljen predlog (prav tako od G ö t z i n g e r j a ) , n a j se asociacija, ki se je med tem razvila že v lepo ustanovo, a bila om ejena samo na Evropo, raztegne na ves svet, da se tak o čim bolj omogočijo p ri
m erjav e z visokogorskim i p redeli ostalih kontinentov, ki so bili n e k d a j tudi pod ledom. Ta predlog so na naslednjem m ednarodnem geološkem kongresu v W ashingtonu (1933) tudi sprejeli.
T re tja konferenca se je vršila n a D u n aju od 1. do 6. septem bra 1936.
Za to so se p rip ra v lja li cela štiri leta. V peljali so letno članarino, da so dobili za obširne p rip ra v e p o treben denar, zato pa d a ja li članom asociacije vsakoletno publikacijo. P rv i dan kongresa j e bil posvečen k v a rta rju A vstrije (razvoju d ilu v ija v A lpah in P red alp ju , novim vidikom glede glacialne m orfologije av strijsk ih Alp, favni in flori, jam skem u paleolitiku itd.). D rugi dan so bila p re d av an ja splošnega značaja (o klim i Evrope za časa zad n je ledene dobe, o razčlenitvi ledene dobe v Alpah, o reviziji glacialne kronologije, o um aknitvenih stad ijih v Alpah itd.), ki so prinesla mnogo novosti, saj so nastopili prvi stro k o v n jak i tega področja. T re tji dan je bila celodnevna ek sk u rzija v puhlično ozem lje W achaua (Göttweig, Krems), k je r smo si ogledali razne p rim ere sedim entacije puhlice in vmesnih ilovnatih plasti in znam enita paleolitska najdišča, ki jih je svojčas odkrival pokojni B a y e r . Ob te j p rilik i je bilo tu d i o d k ritje В а у е г ј е т е spo
m inske plošče v Spitzu ob Donavi. Č etrti in p eti dan so bila p red av an ja razdeljena po sekcijah, in sicer po glacialnogeološko-morfološki, stratigrafsko- paleontološko-paleoklim atološki in prehistorično-antropološko-speleološki. V zadnji sekciji j e predaval m ed drugim tudi prof. B r o d a r iz C elja o Potočki zijalki, naši najznam enitejši paleolitski postaji. Njegovo p red av an je je napravilo n a vse navzoče n ajb o ljši vtis. Šesti dan se je vršila ek sk u rzija v D rachenhöhle p ri M ixnitzu, o k a te ri je izšla pred leti obširna mono
grafija. Po oficialnem zaključku kongresa se je vršila n a jp re j dvodnevna ek sk u rzija v n ižjeav strijsk i W ein viertel, k je r nastopa prav tako puhlica,
nato pa še 16 dnevna e k sk u rzija skozi vse a v strijsk e Alpe in njihovo prednožje, klasična tla, na k aterih se je toliko let udejstvoval P e n c k.
Pripom nim n a j še, da je p rip ra v lja ln i odbor izdal za ek sk u rzije priročen vodnik v dveh delih (F ührer für die Q uartär-E xkursionen in Ö sterreich), v katerem so bile vse podrobno popisane od prvih strokovnjakov. Izčrpni seznami lite ra tu re na koncu vsakega poglavja in pa številni profili in slike izdatno povečujejo vrednost tega vodnika.
Za časa kongresa je bila v prostorih prirodoslovnega m uzeja razstava pod naslovom: „Ledena doba v A vstriji,“ k je r je bil zbran najlepši in najzanim ivejši m aterial iz raznih m uzejev in p rivatnih zbirk. Poleg tega so se vršili tudi ogledi raznih inštitucij (kakor paleobiološkega inštituta, speleološkega inštituta in dr.) pod strokovnim vodstvom.
P red av an ja tre tje k v a rta rn e konference bodo natisn jen a v posebnem zborniku (Verhandlungen), k i bo izšel v dveh delih. P rv i del izide letos (1937) in ga p rejm ejo vsi člani za letno članarino (10 avstr, šilingov).
I. Rakovec V rtan ja na L jubljanskem b a rju v letih 1935 in 1936. Zaradi važnejših stavbnih del na L jubljanskem b a rju in njegovem obm očju je bilo v zadnjih dveh letih izvršenih več v rta n j, k ate rih izsledki bodo p ri nad aljn jem pro učevanju geneze L jubljanskega b a rja p rav dobro služili.
Ko so delali most čez L jubljanico Podpečjo, je dala Stavbna družba d. d. p o p rej (v dneh od 18. m arca do i. aprila 1935) nap rav iti tri sondaže.
P rvo v rta n je je bilo izvršeno na desnem bregu L ju b ljan ice v bližini gostilne K avčnik in je segalo 25 m globoko. Zgornjo, k ak e 3 m debelo plast so tvorile tu posam ezne skale, pom ešane s peskom in zemljo, nato je sledila plast barske zem lje do globine 5 m, potem 9 m debela p last sive gline, nato 4 m debela plast trše gline, potem glina, pomešana z mivko, ki je bila prav tako 4 m debela, in nato m astna siva glina, ki j e segala do dna.
D ruga sonda se je napravila prav tako na desnem bregu Ljubljanice, a že bliže n jen i strugi, in je segala 20 m globoko. Tu je bila zgornja plast posam eznih skal, pom ešanih s peskom in zemljo, debela 2,5 m, nato je sledila 1,5 m debela plast barsk e zem lje, nato 2 m debela plast gline in zemlje, po
tem 10 m debela plast sive gline, pom ešane z mivko, in nato trša glina, ki je segala do dna.
T re tja sonda je bila nap ra v ljen a na levem bregu L jubljanice, in sicer 25 m globoko. Zgoraj je bila tu 4 m debela plast barsk e črne zemlje, nato je sledila 16 m debela p last sive gline, pom ešane z mivko, nato pa m astna siva glina, ki je segala do dna.
Na desnem bregu L ju b lja n ice v v rh n ji plasti nastopajoče skale izh ajajo iz podpeškega kam noloma. Ker sta bili p rv i dve sondi n ap rav ljen i na mestu, k je r se podpeški kam en že 80 let naklada na čolne, je verjetno, da je nastala ta plast v teku teh let.
D a ugotove, kakšni tem elji bi bili potrebni za bodočo univerzitetno knjižnico, so napravili na stavbišču med Gosposko in Vegovo ulico v dneh
■od 30. nov. do 31. dec. 1935 dve sondaži. Delo se je vršilo pod strokovnim vodstvom prof. N i k i t i n a , ki je tudi preiskal pri v rta n ju dobljeni m ate
rial. Na vogalu Vegove in K nežje ulice so v rta li 24,38 m globoko, na vogalu K nežje in Gosposke ulice p a 27,15 m globoko. P ri obeh v rta n jih so dognali n a jp re j 2,5 m debelo nasipino, pod katero je sledila skoraj 4 m debela plast rja v k aste ilovice. Na vogalu Vegove in K nežje ulice se j e pojavil v v rh n jih p lasteh te ilovice droben apnenčev pesek v debelini kakega pol m etra, ki
14
210 OBZORNIK.
je iprešel navzdol y ca. 40cm debelo p last proda, nato pa je sledila skoraj sama ilovica. Pod rjav k asto ilovico j e ležala od' globine 6,7 m navzdol skoraj 16 m debela plast sive finozrnate apnenčeve ilovice s p recejšn jo prim esjo sljudnih lusk in redkim i apnenčevim i prodniki. Tudi v te j so se v ečk rat po
jav ile ta n jš e plasti drobnega peska ozirom a m ivke (tako na p rim er v globini 10,5—11,35 m) in proda (v globini 21,3—21,5 m). Pod sivo ilovico je sledil od globine 23,5 m navzdol pa p ra v do dna obeh v rtaln ih lu k en j prod, ki je sestojal iz peščenjakov, skrilavcev, dolomitov in apnencev. Na vogalu K nežje in Gosposke ulice, k je r se je vrtalo sk o raj 3 m globlje, je bil v globini 26,25—27,15 m prodni plasti prim ešan droben pesek. Če rekonstruiram o na podlagi obeh sondaž profil, vidimo, da so vse naštete plasti n ag n jen e proti zahodu, to j e p ro ti L jubljanici.
Za tra sira n je avtoceste L ju b lja n a —Sušak je napravila teren sk a teh nična sekcija v dneh od 24. ju n . do 5. avg. 1936 več sondaž. P rv a skupina sondaž se je n ap rav ila na m estih, k je r so predvideni mostovi, to je p ri Cor- novem kanalu, p ri Lahovem grabnu in p ri L jubljanici, druga skupina pa v (rasi nove ceste L ju b lja n a —Ig, in sicer na tistem delu, ki p rid e v poštev za rekonstrukcijo.
P ri Cornovem kanalu sta bili izvršeni dve sondi, na vsakem bregu po ena. Sonda na levem bregu je segala v globino 15 m, na desnem bregu 16 m globoko. Pod 30 cm debelo p lastjo p rsti je ležala 1,20 m debela plast šote, nato je sledila 3,5 m debela tem norjava ilovica z malo prim esjo mivke, pod to je ležala 9 m debela p last čiste sive ilovice in končno oster pesek z malo prodca, k i je bil že p recej sp rije t in k i j e segal do dna.
P ri Lahovem grabnu sta segali sondi n a obeh bregovih 16 m globoko.
Pod pol m etra debelo p rstjo je sledila tu 90 cm debela plast šote, nato 3,6 m debela p last tem ne ilovice z malo prim esjo mivke, potem 9 m debela čista siva ilovica in nazadnje že p recej sp rije t oster pesek s prodcem, ki je segal do dna.
P ri L ju b ljan ici so napravili sonde blizu tam, k je r p rite k a Išca vanjo.
Na obeh bregovih sta sondi segali 26 m globoko. Na levem b regu so ugotovili n aslednje plasti. Pod 4,7 m debelo p lastjo rja v e ilovice, ki je bila pom ešana nekoliko z mivko, je sledila 8,8 m debela p last sive ilovice, nato 2 m peska, ki m u j e bilo prim ešanega malo proda. Pod njim je ležala 1,5 m debela plast sive gline, pod njo 1,4 m debela šota, nato 5,2 m debela p last peska, pom eša
nega z glino, nato skoraj 1 m debela plast šote in končno pesek, pomešan z glino, k i j e segal do dna v rtaln e luknje. Na desnem za 80 cm višjem bregu pa so dognali sledeče plasti. Pod 6 m debelo p lastjo rja v e ilovice, ki ji je bilo prim ešane nekoliko mivke, je sledila 7,84 m debela plast sive ilovice, pod n jo 1,16 m na debelo odložen pesek in droben prod, pom ešan z glino, nato je sledila 2,4 m debela plast sive gline, pod n jo 1,4 m šote, potem 5,4 m peska, pom ešanega z glino, 1 m šote in končno pesek, pomešan z glino, ki je segal do dna v rta ln e luknje.
D ruga skupina sond je bila izvršena v treh vzporednih sm ereh, in sicer v osi nove ceste, to j e po zahodnem b an k etu Ižanske ceste, d a lje v osi Ižanske ceste in v terenu, ki j e 3 m oddaljen od zunanjega roba zahodnega cestnega ja rk a . Vse sonde so segale 10 m globoko. Y osi nove ceste so dale sonde sle
deče povprečne rezultate. Pod 1 m debelo plastjo zemlje, pom ešane s peskom, je sledila 2,7 m debela p last šote, nato 2,3 m debela plast šote, pom ešane z ilovico in od globine 6 m navzdol sama ilovica. V osi Ižanske ceste je bila pod približno 1 m debelo nasipino 4 m debela p last šote, od globine 5 m navzdol pa
ilovica, do dna. V terenu, k i je 3 m oddaljen od zunanjega roba zahodnega cestnega ja rk a , znaša debelina plasti hum usa in šote povprečno 1 m. Pod šoto leži večinoma ilovica, ki je mestoma pom ešana s šoto.
Med vsemi izsledki je za nas najv ažn ejši v ertik aln i profil, ki je bil n ap rav ljen p ri L jubljanici, k er leži ta točka približno v tistem delu B arja, k je r lahko pričakujem o n ajvečjo debelino n ap lav ljen ih plasti, in k e r so vrtali na tem m estu n ajg lo b lje (med Vegovo in Gosposko ulico so sicer vrtali nekoliko globlje, toda tu je treb a odšteti 2,5 m debelo nasipino, ki p rek riv a n ap lav ljen e plasti). Predvsem je zanimivo, da se tu d i v tem profilu p o ja v lja ta dve šotni plasti, p rv a v globini 17—18 m, druga p a v globini 23—24 m oziroma 24—25 m, k akor jih na p rim er najdem o v znanem profilu med Žalostno goro in N otranjim i goricami, m edtem ko je na V rhniki znana samo zgornja šotna p last (cf. Geogr, v., IX, 1933, pp. 126—127). P rav tako zanimivo je n ad alje dejstvo, da niso ob L ju b ljan ici Podpečjo naleteli do globine 25 m na nobeno šotno plast, prav tako tudi ne na stavbišču univerzitetne knjižnice, k je r so
v rta li še nekoliko globlje. I. Rakovec.
P roučevanje m ednarodnih problem ov p ri Francozih. (Delo novega
„C entre d’ Études de Politique É trangère“ v Parizu.) N ikdar geografija kot ak tu aln a veda ne m ore in ne sme zanem ariti svojega pogleda v velike sve
tovne politične in gospodarske problem e. Tako zvana politična geografija je vedno ena n ajb o lj ak tu aln ih in n ajb o lj p rilju b lje n ih panog. V n jen i snovi sami pa je vzrok, da j e ravno tu najčešče težko ohraniti pravo m ejo in za
dosti oddaljeno, kritično stališče. Nem ška „geopolitika“, ki sm atra samo sebe k ot sestavni del geografske znanosti, a se le p re v e č k rat v ničem er ne raz
lik u je od dnevne politične publicistike, nam j e za to n ajb o lj značilen prim er.
Tem bolj nam je treb a poznati stališče francoskih znanstvenikov do teh v prašanj. Zato zasluži vsekakor pozornost geografa „ C e n t r e d’ É t u - d e s d e P o l i t i q u e É t r a n g è r e “, ki se je ustanovil v P arizu 1. 1935;
vodijo ga zastopniki vseh onih vodilnih francoskih znanstvenih zavodov in institucij, ki so po stroki navezani na proučevanje m ednarodnih političnih in ekonom skih problemov. G eografe in zgodovinarje bo zanimalo, da so med njim i razen drugih n. pr. naslednja znana im ena: A. D e m a n g e o n , vodilni francoski antropogeograf; A. S i e g f r i e d , profesor ekonom ske geografije na Collège d e France, znan zlasti po svojih proučevanjih angleške in am erikanske ekonom ije; L. E i s e n m a n n , profesor za slovansko zgo
dovino in civilizacijo na Sorbonne-i, generalni se k retar pariškega „Institut d ’ Études Slaves“; P. R e n o u v i n in C. B l o c h , pro feso rja sodobne zgo
dovine na Sorbonne-i, itd.
„C entre" je v k ra tk i dobi svojega obstoja pokazal izredno aktivnost.
O rganizirale so se doslej n aslednje štu d ijsk e skupine (groupes d ’ études) : za problem e Pacifika, za ekonom ske problem e S rednje Evrope, za problem e islam a, za francosko-am erikanske odnošaje, za štu d ij sodobne Nemčije, za socialne vede, za m ednarodno ekonomsko reorganizacijo. Delo sekcij, ki im ajo pogosta in tern a zasedanja, kaže veliko intenzivnost. O n jem je na k ra tk o poročal A. D e m a n g e o n v „Annales de G éographie“ 1936, str. 646 sl., posebno lepo pa je razvidno iz serije publikacij, ki jih j e institu cija doslej izdala. Te p ublikacije so tr i vrste: periodica, b ro šu re inform acijske sekcije in p ublikacije posam eznih študijskih skupin.
Od periodičnih p ublikacij j e najvažnejša re v ija „P o l i t i q u e É t r a n - g è r e“, k i izh aja vsaka 2 meseca in prinaša članke francoskih in inozemskih, prak tičn ih in teoretičnih strokovnjakov na p o lju aktualnih političnih in
14*
212 OBZORNIK.
gospodarskih problem ov. Zanimiva je p rim era z nam znano „Zeitschrift für Geopolitik“. Francoska re v ija ni nič bolj geografska kot navedena nemška, im a pač publicistični značaj; ali četudi si n e nadeva strogo znanstvene,
„geopolitične“, ali m orda celo geografske krinke, je neprim erno bolj kritična, brez vsake uporne in odvračujoče tendence, k o t jo izžareva „Zeitschrift für Geopolitik“, sk ratk a p rav a svobodna tribuna, odgovarjajoča sredini, iz k atere je vzrasla. V n je j n a jd e poleg profesorjev na Sorbonne-i prostor n. pr. tudi španski zu n an ji m inister A. del Уауо, n ek d an ji m adžarski zunanji m inister G. Gratz, pa rum unski historik in politik Jorga, itd.
P u b lik acije inform acijske sekcije im ajo svojem u nam enu odgovarjajoč značaj. D oslej so izšle brošure o v p ra šan ju K lajpede, o stališču britanskega javnega m nenja in D ruštva narodov do abesinske vojne, o poljsko-češkoslo- vaških odnošajih, o m ednarodnih sankcijah, o am erikanski nevtralnosti v 1. 1936., o nacionalnem socializmu in njegovih odnošajih do države, in o po
sebnem stališču um etnosti v današnji Nemčiji.
N ajvažnejše pa so za nas publikacije, ki jih izd ajajo posam ezne štu dijsk e skupine; v n jih se tem eljito in stvarno obravnavajo problem i, podprti z obilnim statističnim gradivom in praktičnim i pogledi v bodočnost. T ako je kot p rv i zvezek izšla štu d ija: R. L é v y , Les conséquences du développem ent économique du Japon pour 1’ E m pire français (Paris 1936). Delo načenja zanimivi problem francosko-japonskih ekonom skih odnošajev, ki so do neke m ere istovetni tudi z odnošaji japonskega gospodarstva do ostalih držav.
Močno n a ra stli uvoz japonskih produktov v F ran cijo po 1. 1930., vprašanje izvoza prem oga in kavčuka iz francoske Indokine na Japonsko, konkurenca japonskih produktov, ki polagoma izpodrivajo francoske v Španiji, U niji in Nizozemski Indiji, sami aktualni problem i, ki jih geograf nikakor ne sme prezreti. — Za nas pa je posebej važen drugi zvezek te serije: J. M o r i n i - C o m b y , Les échanges com m erciaux e n tre la F rance et les É tats succes
seurs de l’ Em pire A ustro-Hongrois (Paris 1936), delo, p ri katerem j e sode
loval tudi znani „Comité d’ Études d e l’ E urope C entrale“, sestavljen iz p a r
lam entarcev, znanstvenikov in publicistov in ki mu je ta jn ik nam dobro znani J. An c e l. K njiga tem eljito obravnava gospodarske ondošaje F ran cije s podonavskim i državam i in se na ta način v m arsičem dotakne tudi perečih splošnih gospodarskih problem ov v Podonavju. Zlasti značilno je poglavje o francosko - jugoslovanskih trgovskih odnošajih, k i so k lju b tako odličnemu političnem u p rija te ljstv u obeh držav p resen etljiv o neznatni. Zaključek iz
zveni v izrecno opravičilo jugoslovanske gospodarske politike, ki se vedno b olj nagiblje k N em čiji in Italiji, te r v obtožbo francoskih trgovinskih sm er
nic na jugovzhodu Evrope.
Zdi se, da si moremo iz n ad aljnega dela „C entre d’ Études de Politique É trangère“ obetati še obilo tehtnih rezultatov. Svetozar Ilešič.
O rganizacija m eteorološke in hidrološke službe v Ju lijsk i K rajini.
V ozem lju, ki je po vojni leta 1918. pripadlo Italiji, je prevzel m eteoro
loško službo urad, k i se im enuje „Ufficio idrografico del m agistrate alle acque“ in ki im a svoj sedež v Benetkah. Pod ta urad ne spada samo Julijska K rajina, tem več obsega njegovo obm očje na zapadu še vse porečje Adiže, levo porečje rek e Mincio do njenega izliva v Po in odtod d a lje levo porečje rek e P o-ja do njenega izliva v Jadransko m orje. O stale m e je so državne m eje Švice, A vstrije in Jugoslavije. Pod ta u rad spadajo tudi postaje na
K varnerskih otokih, in sicer je na C resu 6 postaj, 2 na Lošinju in po ena p o staja na otokih Unije, Sušak in Sv. Peter. Končno ima ta urad svojo postajo tudi v Zadru. O d vse te m eteorološke m reže nas zanim ajo pred vsem postaje na ozem lju slovenske in hrv ašk e narodnosti.
H idrološki urad v B enetkah izdaja dvojno publikacijo, nam reč p re glede za vsak posam ezni mesec „Bollettino M ensile“ in zasebni letni pregled
„A nnali idrologici“. Vsak mesečni pregled je že sam zase p re c e j velika knjiga.
O bsega 60 strani, ki so široke 35 cm in visoke 28 cm. Vsak mesečni pregled je razd eljen v Meteorologie, Pluviom etrio, Idrom etrio, F reatim etrio in Mare- ografio. Do sedaj so izšli mesečni pregledi do leta 1935. in letni pregledi do leta 1932.
V oddelku M eteorologie vsakega m esečnega pregleda so ponatisnjeni m eteorološki elem enti posam eznih „observatorijev“. O bservatoriji so postaje 1. in II. reda, oprem ljene z registrirajočim i aparati. Poleg n jih pa se opazuje še trik ra t na dan, in sicer ob 8., 14. in 19. uri, to re j ne tako kakor p ri nas ob 7., 14. in 21. uri. N jihovi opazovalni term ini so prak tičn ejši kot naši, ki izvi
ra jo iz D unajske šole. Ob 8., 14. in 19. u ri se rišejo navadno vrem enske k a rte in se tako lahko vsako opazovanje m ore p rim e rja ti z vrem ensko situacijo.
D rugič p a so ti term ini tudi za opazovalce bolj ugodni. Opazovalni term ini ob 7., 14. in 21. uri se n an ašajo samo na tem peraturo, da bi se iz teh vrednot dobilo sred n jo dnevno tem peraturo, ki pa v m oderni, predvsem sinoptični m eteorologiji silno m alo pom enijo. O bservatoriji so na Reki, v Pazinu, Ro
vinju, T rstu, Gorici in še v n ek aterih drugih k ra jih v no tran jo sti ita lija n skega ozem lja. Od vseh naštetih observatorijev pa o p azujejo zračni p ritisk samo v Trstu. O b jav ljen i so podatki za vsak dan posebej, le škoda, da samo dnevni povpreček, ne pa term inska opazovanja. Potrošeno je za vse tabele ogromno p ap irja, ru b rik e so zelo široke in vendar nim ajo podatki za po
droben studij velike vrednosti, vsaj k ar se inozem ske jav n o sti tiče. Domačini lahko v p o rab ljajo originalna opazovanja, k a r pa je za nas nedostopno. R ub
rik e so razvrščene v sledečem vrstnem redu: sred n ji zračni pritisk, srednja tem p e ratu ra te r n jen minimum in maksimum, sred n ja relativna vlaga, sred n ja brzina v etra v km na uro, prevladujoča (!) sm er v etra in m aksim alna njegova brzina te r u ra njenega nastopa zaokroženo (!) na celo uro, višina padavin in sred n ja oblačnost. Za p o staje III. reda je o b jav ljen dnevni m ini
mum in m aksim um tem perature, ki jih o p azujejo s Six-ovim term om etrom . Teh postaj je v vsej Ju lijsk i K rajin i krog 20.
Nato sledi „Pluviom etria“. Padavinske p o staje so razd eljen e po po
rečjih. Na im enovanih K varnerskih otokih jih j e 11, v Istri in na K rasu 85, v p o rečju Soče 56 in v p o rečju D rave 7. Vseh padavinskih postaj je ted aj 159. V vsej D ravski banovini jih je 175. Vidimo tedaj, da si držimo nekako ravnotežje. N ekaj pa je, s čim er se naša banovina ne m ore kosati z Julijsko K rajino, nam reč s številom om brografov. Med tem, ko jih im ajo onostran krog 50, j e p ri nas samo eden (!) nam reč na lju b lja n sk i univerzi. D alje im ajo m ontirane v gorskih p red elih tudi om brom etre-totalizatorje, to so ogromni betonski čebri, v k a te re pad a dež in sneg in v k aterih se izm eri višino p a davin samo p a rk ra t na leto. T aki to talizato rji so zg rajen i na Snežniku, na G oljakih na Trnovski planoti, na Poreznu p ri Podbrdu, na M angartu in v K arnijskih Alpah na O sterniku. P ri nas v vsej Jugoslaviji (!) nimamo niti enega totalizatorja. Padavine o p azujejo ob 9. u ri in jih vpišejo v isti dan m e rjen ja, med tem ko p red p isu je du n ajsk a šola, da se m orajo vpisati v p retek li dan. Od leta 1935. d a lje tudi p ri nas vpisujem o v isti dan m erjen ja.
214 OBZORNIK.
Padavine so o b jav ljen e za vsak dan posebej, d alje m esečna vsota in število dni s padavinam i, p ri čem er pa š te je jo kot padavinski dan samo dneve z nad i mm padavin.
У hidrom etrijskem oddelku so o b jav ljen i dnevni vodostaji rek Pivke, Raše, Mirne, D ragonje, Reke, ki jo im enujejo Timavo superiore, Rižane, Soče, D rave te r vodostaj je z era V rane na C resu. Lim nigrafov im ajo samo 4 na Soči. Sledijo dnevne „p o rtate“, to je , koliko m 3 vode gre v 1 sek. skozi rečni profil. Zanim iva je tudi „torbidità“, to je, koliko gramov b lata nosi voda v m3. Tako j e na pr. Soča p ri Solkanu 24. fe b ru a rja 1935 nosila 321 gr. blata v lm s. O pazuje se tudi istočasna tem p e ratu ra rek.
V oddelku „F reatim etria“ so o b jav ljen i podatki o višini ta ln e vode v vodnjakih. Ta opazovanja se vrše samo v F u rlan sk i nižini in opazujejo z njim i g ib an je ta ln e vode. Tako j e n. pr. 29. dec. 1935. v Cam polongu v bivši A vstrijski F u rla n iji stala talna voda 14,08 m nad m orskim nivojem . Campo- longo (furlansko Camplung) leži 16,18 m nad m orjem . Mnogo takih postaj je oprem ljenih tudi z registrirajočim i freatim etri.
In končno so v poslednjem oddelku „M areografia“ o b jav ljen i podatki' o gibanju m orskega nivoja, ki ga pokažejo m areografi. Na obali Julijske K rajine je m areograf samo v T rstu. V sakem u mesečnem u pregledu j e na koncu dodana še padavinska k a rta za dotični mesec in grafikon plim e in oseke, k a r p a so ravno p ro ti koncu leta 1935. izpustili.
Koncem vsakega leta izda u ra d „A nnali Idrologici“, to je letni pregled vseh opazovanj. Ima isto obliko kot m esečni in obsega 274 strani. Tudi tu si slede podatki po istem vrstnem redu, k akor v m esečnih pregledih. V m eteoro
loškem oddelku so poleg celoletnih mesečnih pregledov zelo zanimivi grafi
koni, ki kažejo celoten potek sred n jih tem p eratu rn ih izoplet do višine 2236 m.
O b jav ljen a je tudi frekvenca posam eznih stopenj tem perature, sm eri in brzine v e tra te r izobaričnih tipov. N eki F ab ris je nam reč klasificiral potek izobar v nič m an j kot 32 tipov. Vsi tipi se dado gru p irati v 3 razred e: p ad a
vinski, delno padavinski in brezpadavinski tip. Vsakemu dnevu prisodijo enega izmed tipov.
V pluviom etričnem oddelku je poleg celoletnih m esečnih pregledov padavin še 9 tabel, ki se z različnih vidikov bavijo predvsem z intenziteto padavin, tako glede višine kakor tra ja n ja . N a d a ljn je tabele se bavijo z višino snega, s količino padle vode v celotnih p orečjih izraženo v m ilijonih m 8 in izračunano s pom očjo izohiet. H idrom etrični pregledi n u d ijo poleg višine vodostajev, še tr a ja n je posam eznega vodostaja, njegov p ričetek in konec.
L etni potek vodostajev je podan tudi grafično.
V freatim etričnem oddelku so predvsem zanimive k a rte izofreat, to je črt, ki vežejo k r a je z enako višino taln e vode nad m orskim nivojem , in črte
„uguale soggiacenza“, ki vežejo k r a je z enako globino taln e vode pod ze
m eljskim površjem . Sledi nato podrobno čisto hidrotehnično obravnavanje hidrom etričnih opazovanj na posam eznih rekah. Zanimiv je m eteorološki in hidrološki značaj odgovarjajočega leta, zlasti k a rta izalohiet, ki kaže razliko padavin napram dolgoletni periodi 1886—1915. Končno je podan pregled kolebanja m orskega nivoja v luki Lido p ri Benetkah, in sicer v zvezi z zrač
nim pritiskom , brzino v etra in skupnim dotokom vseh rek v go rn ji Jadran.
V zvezi s tem so o b jav ljen i tudi podatki slanosti m orja. Letnem u pregledu je dodana tudi p adavinska k a rta za dotično leto.
Vse pu b lik acije se n a h a ja jo v Zavodu za M eteorologijo lju b ljan sk e
univerze. R eya O skar.
Prebivalstvo Slovenije po poklicu v 1. 1921. in 1931. Statistični podatki se v naši državi skopo o b jav ljajo , mnogo preskopo, k a r v elja še p rav po
sebno za dem ografsko področje.
Na p rim er za gospodarsko geografijo tako važni podatki o poklicu p re bivalstva se za p o k rajin e odn. banovine sploh niso uradno objavili. Priobčili so se le po zasebni inicijativi k ak o r na pr. v zagrebški „P rivredi“ v 1. 1928 (št. 8-9).
D ržavna statistična u rad a v Beogradu in v Zagrebu sta mi poslala sta
tistične podatke o poklicu, prvi zbrane na osnovi š te tja v 1. 1921., drugi za 1. 1931. Na osnovi tega j e mogoča p rim erjav a med obema števnim a term inom a.
Ako vzamemo v poštev n a jp re j samo osebe, ki same zaslužijo, odn.
delajo, moremo ugotoviti, da je bilo v Sloveniji zaposlenih v km etijstvu v I. 1921. 64'09% vsega prebivalstva, a 1. 1931. 60‘93%, v obrti in in d u striji 1. 1921.
18'62%, a 1. 1931. 21'03%, v trgovini z denarnim i zavodi te r v prom etu 1. 1921.
5‘61%, a 1. 1931. 579%, v jav n i službi te r svobodnih poklicih 1. 1921. 3’93%, 1. 1931. 3'77%, dočim so vsi ostali (vpokojenci, dijaki, bivajoči izven družine, osebe v zavodih, vojaki i. t. d.) tvorili 1. 1921. 7'75%, a 1. 1931. 8'48%.
Vzemimo sedaj v poštev poleg aktivno udeleženih oseb še njihove svojce in predstavi se nam n aslèdnja slika. V k m etijstvu je tem eljilo 1. 1921.
61'99%, a 1. 1931. 60'35%, v o b rti in in d u striji 1. 1921. 21*74%, a 1. 1931. 21’92%, v trgovini z denarnim i zavodi in v prom etu 1. 1921. 6'92%, a 1. 1931. 7'02%, v ja v n i službi te r svobodnih poklicih 1. 1921. 3‘99%, a 1. 1931. 4’03%, dočim so vsem še preostalim zgoraj naznačenim poklicnim kategorijam našteli 1. 1921.
5'66%, a 1. 1931. 6'68%, — vse to s svojci skupaj.
Ako se vprašam o, v k a teri od navedenih dveh statističnih serij se bolj verno zrcali prem aknitev v socijalno-poklicni sestavi našega prebivalstva, moram o brez dvoma priznati, da je za prim erjav o samo b o lj prikladno, ako vzamemo v poštev le one, ki resnično aktivno d elajo v poklicu. D ruga serija, ki nam kaže aktivno zaposlene skupno s svojci, to je z osebami, ki jih v zd r
žujejo, je za prim erjav o m anj prikladna. Zakaj v n je j se zrcalijo še razno
v rstn i drugi pojavi, ki zavisijo bodisi od m aterijalnih, civilizacijskih ali d ru gih dejstev, pa se m en jav ajo po pretežno tem porernih vidikih. Seveda pa je res, da celotno geografsko sliko, ako nimamo v m islih p rim erjav e, bolj odgo
v a rja jo č e predstavi skupno vpoštevanje zaposlencev in njihovih svojcev.
Ob zaključku poglavja o poklicu prebivalstva v „Sloveniji I. 2“ (str. 528 sl.) še nisem imel na razpolago p ra v k a r navedenih podatkov za 1. 1921., m arveč samo navedbe, o b jav ljen e v „P rivredi“ (1928). Toda težava je v tem, da se te navedbe nanašajo zopet na drugačno serijo statističnih razporedb in sicer na poklic družinskih poglavarjev (starešine dom aćinstva). S te perspektive pogledano kaže Slovenija za 1. 1921. 63'17% v km etijstvu, 16'45% v o b rti ter in d u striji, 8'37% v trgovini in prom etu, 4'49% v ja v n i službi te r svobodnih poklicih in končno ostalih 7'52%. Na žalost te se rije poklicne sestave ne mo
rem o p rim e rja ti z enako po poklicu družinskih poglavarjev sestavljeno sta
tistiko za 1. 1931., k e r še ni obdelana. V sekakor pa rezu ltati štetja s te p e r
spektive zahtevajo posebne osvetlitve; vodstvo drž. stat. u rad a v Beogradu je pojasnilo (s pism enim sporočilom), da se šte je jo med družinske poglavarje vse one osebe, moški ali ženske, ki im ajo svoje gospodinstvo in dejansko u p ra v lja jo družino. Zato se samci v mesečni sobi, tudi če so starejši, samo
stojni gospodje, raču n ajo med člane družine, p ri k a te ri stanujejo. Ako sta mož in žena v službi, se računa kot družinski poglavar samo eden od njih, navadno mož. Na osnovi tega nam postane jasno, zak aj izkazujejo n ekatere
216 OBZORNIK.
poklicne k ateg o rije v prim eri z zgoraj očrtanim a prvim a dvem a serijam a raz
meroma m ajhen odstotek (na pr. obrt in in d u strija), a d ruge velik delež (n. pr.
trgovina); podoba je, da izkazuje delež km etijstv a po te j se riji p re c e j točno sliko, k a r nam p o trju je p rim erjav a z deležem dejansko zaposlenih p rebi
valcev. Anton Melik.
f D r. L u jo Adamović. D ne 19. ju lija 1935 je um rl v D ubrovniku dr. Lujo Adamović v starosti 71 let. Bil je zelo zaslužen botanik in poznan širom sveta.
Pok. Adamović se je rodil 27. ju lija 1864 v R ovinju v Istri, doraščal pa je in vzgojen je bil v D ubrovniku, k je r je živel njegov oče, ki je bil po poklicu k njiževnik in pedagog, po rodu pa D ubrovčanin. Ravnotam je p re živel poslednje dneve svojega živ ljen ja, ki niso bili n ik ak o r rožnati, n ep re
stano delujoč do svoje smrti. Ko je končal svoje štu d ije na D unaju, k je r je bil njegov učitelj znam eniti K erner pl. M arilaun, in v Berlinu, k je r se je učil p ri slavnem E ngler-ju, je služil n e k a j časa n a jp re j v D alm aciji. Od tam je odšel že 1. 1889. v Srbijo, k je r je služil kot srednješolski profesor v različnih k ra jih (tako n. pr. v Zaječaru, Pirotu, G ornjem Milanovcu in v V ranju), dokler ni bil 1. 1901. im enovan za profesorja in ra v n a te lja bota
ničnega v rta v Beogradu. Že v 1. 1905. pa je opustil to službo in j e začel delovati izključno znanstveno. Vidno p riz n a n je za svoje znanstveno delo je dobil pok. L. Adamović, ko je postal priv. docent za fitogeografijo na univerzi na D u n aju in ga je Jugoslovanska A kadem ija znanosti in um etnosti im enovala za svojega dopisnega člana. — Dasi je po končani svetovni vojni ostal brez službe, pokojnine te r podpore, tako je m oral p reživ ljati sebe in svojo družino izključno z dohodki svojih publikacij, — je pok. L. Adamović ostal zvest znanstvenem u delu do svojega poslednjega dne. O pravičeno si je s svojim v ztrajn im raziskovanjem pridobil tudi v tu jem svetu sloves zelo zaslužnega in plodnega raziskovalca.
Pok. L. Adamović je bil predvsem fitogeograf. Raziskoval je v tem smislu ne le sred n jo Evropo, am pak tu d i še p rav posebno B alkanski in A peninski polotok. Proučeval je floro in vegetacijo D alm acije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, A lbanije, Podonavja, Rum unske, Srbije, Bolgarske, M acedonije in G rške, v zadnjem času j e deloval v ečk rat v Italiji. R ezultat njegovega dela so številna obsežna fitogeografska dela in razprave, z njim i se je pok. L. Adamović afirm iral po v sej Evropi k o t originalen u čen jak širokih koncepcij. K ar se tiče njegovih razp rav o vegetaciji om enjenih dežel, ga lahko sm atram o za predhodnika d an ašn je fitosociologije. Tu seveda ne mo
remo n aštev ati vseh razprav, ki jih j e napisal, om eniti hočemo le n ek atera njegovih poglavitnejših del, k a te ra služijo še dandanes kot osnova za fito
geografska raziskovanja dotičnih dežel. Tako osnovno Adamovićevo delo j e znana k n jig a „Die V egetationsverhältnisse d er B alkanländer“, ki j e izšla 1. 1909. v Lipskem kot XI. zvezek E ngler-D rudejeve zbirke „Die V egetation d er E rde“. Zelo znana je tudi njegova poljudno-znanstvena k n jig a: „Die Pflanzenw elt D alm atiens“, ki je bila tisk an a 1. 1911. v Lipskem. Za fito
geografijo je zelo važno njegovo delo „Flora jugoistične S rb ije“, ki je izšlo 1. 1911. v „Radu Jugoslovanske Akad. v Zagrebu“. L. 1915. je bil natisnjen v sija jn i oprem i Adamovićev „F ü h rer durch die N atur d er nördlichen A dria“.
Med osnovna dela spadata tudi dve njegovi k n jig i iz n ajnovejšega časa; to so „Die P flanzenw elt d er A drialän d er“ (Jena 1929) in p ra v posebno „Die pflanzengeographische Stellung und G liederung Italiens“ (Jena 1933). O stale svoje m nogoštevilne znanstvene razprave je tiskal v n ajrazličn ejših domačih
in tu jih periodičnih edicijah in časopisih tako n. pr.: v „Radu Jugosl. Akad.
znan. in um etn.“ v Zagrebu, v E nglerjevih „Botanische Jah rb ü ch er“, v
„A bhandlungen der geographischen G esellschaft“ in Wien, v „Sitzungs
berichte der zoologisch-botanischen G esellschaft, W ien“, v „D enkschriften d er A kadem ie der W issenschasten, W ien“ itd..
Z Adamovićem je izgubila naša botanična in geografska znanost močno osebnost, ki je s svojim i velikim i deli zaslužila, da se je zgodovina tra jn o spom inja. N aša lju b lja n sk a univerza pa je pok. Adamoviću dolžna še posebne hvaležnosti, k e r je odstopil tnalo p re d svojo sm rtjo tu k ajšn jem u botaničnem u in stitu tu za neznatno odškodnino večji del svoje bogate biblioteke.
S. Horvatič.
t
D ragutin G orjanović-K ram berger, geolog in paleontolog, znan po svojih delih daleč izven m ej naše države, je po daljšem bolehanju um rl 22. decem bra 1936. R ojen j e bil v Zagrebu 28. oktobra 1856. L judsko in srednjo šolo je obiskoval prav tam, univerzo p a v Zürichu in Münchenu.P rom oviral je 1. 1879. Za disertacijo, ki jo je delal pod vodstvom Z i 11 e 1 a , je obdelal fosilne ribe K arpatov (Beiträge zur K enntnis der fossilen Fische d er K arpathen. Palaeontographica, 26). Po dovršenih štu d ijah se je v rn il domov, n a k a r ga je ta k ra tn a zem aljska vlada poslala n a D unaj, da izpopolni svoje znanje. Pozneje je sodeloval tudi p ri snem anju prečnega profila skozi Vzhodne Alpe, ki ga je vodil d u n ajsk i geolog S t a e h e . Leta 1880. j e postal a d ju n k t v m ineraloško-geološkem oddelku N arodnega m uzeja. Štiri leta pozneje se je h ab ilitiral za docenta na zagrebški univerzi, 1894 je postal izredni profesor in dve leti k asn eje kot naslednik prof. P i l a r j a redni profesor in d irek to r geološkega oddelka na N arodnem m uzeju. Leta 1924.
j e stopil v zasluženi pokoj.
Bil je zelo plodovit, saj je napisal kakih 120 razprav oziroma k njig iz paleontologije, geologije in paleoantropologije. Bil j e član mnogih znan
stvenih ustanov in društev in bil za svoje zasluge večk rat odlikovan.
Med znanstvenim svetom je slovel predvsem kot strokovnjak za fosilne ribe. O n jih je izdal celo vrsto razprav. Na tem m estu n aj omenim predvsem , da je obdelal tudi večino tozadevnega fosilnega m ateriala, ki so ga našli na slovenskih tleh, v p rv i v rsti oligocenske in miocenske ribe iz Brdc pri M ozirju, iz Laškega, T rbovelj in Zagorja (Die fossilen Fische von W urzenegg bei P rassberg in Steierm ark. Jb. geol. R. A., W ien, 1880; Palaeoichthyolo- gische Beiträge. G lasnik hrv. prirodoslov. dr., I., 1886; Palaeoichthyoložki prilozi. R ad Jugoslav, akad., 106, 1891; Über fossile Fische von T üffer in S teierm ark und Ju rjev čan i in K roatien. G lasnik hrv. prirodosl. dr., 10, 1898;
Palaeoichthyologische Beiträge. Mitt. a. d. Jb. ung. geol. A., 14, 1902), pa tudi kred n e ribe s Komenske planote na T ržaškem K rasu in z M rzleka pod Sveto goro p ri Gorici (Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Ilv a ra i. M. Libanona uz dodatak o oligocenskim ribam a Tüffera, Zagora i T rifalja. D jela Jugoslav, akad., 16, 1895). Razen rib je proučeval tudi fosilne rep tile in sesalce. Ome
nim naj, da je med drugim obdelal tudi ostanke delfina (Champsodelphis carniolicus), ki so ga našli v okolici Jesenic na D olenjskem (O fosilnih cetaceih H rvatske in K ranjske. Rad Jugoslav, akad., 111, 1892).
Izm ed geoloških del n a j omenim predvsem njegova k a rtira n ja . Vršil jih je večinoma na ozem lju, ki m eji n a Slovenijo. O tem je izdal štiri geološke specialke v m erilu 1 :75.000 s pripadajočim i k om entarji (Geolo
gi jsk a pregledna k a rta k ra lje v in e H rvatske i Slavonije. I. Vinica. 1902; II.
Rogatec - Kozje. 1904; III. Z latar - K rapina. 1904; IV. Zagreb. 1908).
218 OBZORNIK.
Med širšim i krogi j e posebno zaslovel z o d k ritjem krapinskega človeka.
V letih 1899 do 1905 je vodil izkopavanja, p r i čem er je bilo izkopanih kakih 20 individuov, k i p rip ad ajo n eandertalski vrsti (Homo prim igenius). O tem je izdal obširno delo „D er diluviale Mensch von K rapina in K roatien“. 1906, pozneje pa delo o ž iv ljen ju in k u ltu ri ta k ra tn e g a človeka (Život i k u ltu ra diluvijalnog čovjeka iz K rapine u H rvatskoj. D je la Jugoslav, akad., 23, 1913).
Poleg tega je objavil o tem še mnogo m anjših znanstvenih in poljudno
znanstvenih razprav. j. Rakovec.
N ekaj novih statističnih podatkov.
Bolgarija. Ob šte tju 31. decem bra L 1934. je bilo v B olgariji 6,090.215 preb., k a r pom eni povečanje za 10'6% nap ram letu 1926., ko so našteli 5,478.741 preb. Na 1 km 2 p rid e 59 preb. S o f i j a j e s predm estji vred štela 329.933 preb. (1. 1926. — 232.901), brez p redm estij pa 287.976 (L 1926. — 213.002), Plovdiv 100.485, V arna 70.183, Ruse 49.388, Burgas 36.099, Pleven 31.764, Sli
ven 30.683, S tara Zagora 29.857. Vsa bolgarska m esta sk u p aj so im ela 1,308.128 prebivalcev. (P reb ro jav an e na naselenieto 1934. Sofija 1935.)
Zveza socijalističnih sovjetskih rep u b lik se deli po novi, v decem bru 1936. sp rejeti ustavi na 11 zveznih republik, nam esto na 7, kakor je bilo do
tlej. Sprem em be se tičejo T ranskavkazije, ki se je popolnom a ločila v tri zvezne republike, G ruzijo, A rm enijo in A zerbajdžan, te r o sred n je Azije, k je r sta se K azakstan in Kirgizistan povzdignili v sam ostojni republiki.
Za areal in prebivalstvo se n a v a ja jo sedaj (prebivalstvo za 1. 1932) naslednji podatki: R usija (RSSR) 16,535.000 km 2 (77% celotne Unije) in 104 mil. prebivalcev (64%); U k rajin a 452.000km 2; 32 mil. preb.; Bela R usija 127.000 km 2, 5,300.000 preb.; G ruzija 70.000km 2, 2,900.000 preb.; A rm enija 31.000km 2, 1,000.000 preb.; A zerbajdžan 86.000km 2, 2,600.000 preb.; K azakstan 2,976.000km2, 7,300.000 preb.; U zbekistan 306.000km2, 5,200.000 preb.; T urkm e
nistan 491.000 km 2, 1,200.000 preb.; T adžikistan 14.000 km 2, 1,200.000 preb. te r K irgizistan 197.000 km 2 in 1,100.000 preb. (Geogr. Zeitschrift, 1. 1937.)
F ran cija. Š tetje 8. m arca 1936. N ašteli so 41,905.968 preb. napram 41,834.923 leta 1931.; to rej znaša p rira ste k le 71.045 ljudi. To je doslej eden n a jn ižjih prirastkov, zabeleženih v F ranciji. Popis ugotavlja 39,452.461 F ra n cozov (prirastek za 508.461 od 1. 1931.) in 2,453.507 tu jc ev živečih v F ran ciji;
n jih število se je znižalo za 437.416. P rišteti pa je zraven 107.538 vojakov in m o rnarjev, živečih izven F ran cije. Zanimivo je dejstvo, da je prebivalstvo P ariza samega nazadovalo od 2,891.020 na 2,829.746. Celo v Seine-skem de- partem entu, ki tv o ri v glavnem Veliki Pariz, se j e število prebivalstva dvig
nilo le od 4,933.855 na 4,962.967. Silen porast pa izk azu je M arseille; im a nam reč 914.232 preb., dočim 1. 1921. le 586.341. D ruga m esta, k je r j e prebivalstvo napredovalo, štejejo : Nice 241.916, Toulouse 213.220, Nantes 195.185, S tras
bourg 193.119, Toulon 150.310, Nancy 121.301, Reims 116.687 preb. Nazadovala so sledeča mesta, ki sed a j štejejo : Lyon 570.622, B ordeaux 258.348, Lille 200.575, St. Etienne 190.236, Le H avre 164.083, Rouen 122.832, Roubaix 107.105 in C lerm ont-F errand 101.128 preb.
(Annales de G éographie, 1
.
1937. — G eography, 3. 1937).Ita lija . Štetje 21. ap rila 1936 izk azu je 42,517.561 prebivalcev (čete v Ital. Vzhodni A friki niso vštete). Prebivalstvo se j e od 1. 1931. povečalo za 2 m ilijona; Ita lija je sedaj na četrtem m estu v Evropi, pred F rancijo. P re
bivalstvo večjih ita lijan sk ih m est: Rim 1,178.491 preb., Milan 1,114.104, Neapel 876.994, T u rin 638.146, Genova 627.690, Palerm o 417.330, F irenze 330.687, Bo
logna 277.118, Benetke 265.988, T rst 252.238, C atania 243.812.
(L’ Universo, 8, 1936.) D anska izkazuje po šte tju 5. novem bra 1935 skupno 3,706.349 preb.
Poleg tega na F aeroerskih otokih še 25.744 preb. Glavno m esto Koebenhavn šte je 666.269 preb. (Peterm anns M itteilungen, 3, 1937.)
Nizozemska. Štetje 31. decem bra 1935. je izkazalo 8,474.506 preb. P ri
raste k je napram p re jšn jim letom nekoliko nižji, znaša n e k aj m anj kot 1%, t. j. 82.480 ljudi. R elativno število ro jstev je izmed vseh germ anskih n aro d nosti p ri Nizozemcih n a jv išje; znaša 20,21 na 1000 preb., dočim je 8,73 sm rtnih slučajev na 1000 ljudi. Vzrok znižanja prirodnega p rirastk a je nazadovanje rojstev in tudi m ajhno zvišanje števila sm rti. N ajm anjši p rira ste k izk azujejo velika mesta. (Geogr. Zeitschr. 3, 1937.)
L atvija. P ri šte tju 1. 1935. so našteli 1,950.502 preb. t. j. za 50.457 več kot 1. 1930. O dstotek Latišev se je povišal od 73'4% na 75'5%, dočim so Velikorusi ohranili svoj delež nesprem enjen (10'6%). O stale narodnosti so nazadovale absolutno in relativno: Nemci od 3‘7% na 3'2%, Židje od 5'0% na 4'8%, Po
lja k i od 3'1 na 2'5%, Belorusi od 1'9 na 1'4% itd. (Peterm. Mitt. 2, 1936).
Š panija je 1. 1935. štela 24,849.000 prebivalcev.
(Bollettino della R. Soc. Geogr. Italiana l, 1937.) Svobodna država Irska. P ri štetju 27. aprila 1936 so našteli 2,965.854 preb., k a r pomeni napram letu 1926. 0'2% nazadovanje, a vendar izboljšanje napram dobi 1911—1926, ko je padec znašal 5'3%. (Boli. Ital. 1, 1937.)
Luksem burg. Prebivalstvo Luksem burga j e od 1. 1930. nazadovalo za 3217 duš in je 31. decem bra 1935 štelo 296.776. Padec gre bolj na račun o d seljev an ja kot pa na račun presežka števila sm rti nad rojstvi.
(Boli. Ital. 10, 1936.) T u rčija. (Štetje 20. oktobra 1935.) Vsa T u rčija je im ela 16,188.767 preb.
(1. 1927. — 13,648.270 preb.) Na evropsko T určijo odpade 1,430.809 (1. 1935.) odn. 1,040.669 (1. 1927.). Gostota naseljenosti vse T u rčije znaša 21, samo evrop
skega dela pa 60 preb. na 1 km 2. M e s t a C arigrad (Istambul) 740.751, Izm ir (Smyrna) 170.410, A n k ar al25.414 preb. (Peterm. Mitt. 1, 1936.)
Japonska. Po štetju 1. oktobra 1935 je bilo prebivalstvo razdeljeno takole: Japonska 69,251.265 preb. K o l o n i j e : K o reja 22,898.695. Form oza 5,212.719, Sahalin 331.949, K vantung 1,134.074, Železniška zona v M andžuriji 522.689, Južni m andat 102.238 preb.. Vsega to re j 99,453.629 preb. napram 91,793.680 preb. 1. 1930. — N ajv ečja m esta so štela: Tokyo 5,875.388, O saka 2,989.866, Nagoya 1,082.814, Kyoto 1,080.592, Kobe 912.140, Jokoham a 704.290 preb. (Geographische Zeitschrift 3, 1936. — Peterm . Mitt. 2, 1936.)
M andžurija (Mandžutikuo). Na površini 1,304.292 km 2 so 1. ja n u a rja 1935 našteli 32,869.054 preb., k a r pom eni 25 preb. na 1 km 2. Število doseljencev je sledeče: 662.861 K orejcev, 76.429 Japoncev in 77.545 drugih. V ečja mesta (stanje 1 .jan. 1936): H sinking 248.426, H arbin 458.379, M ukden 443.229 preb.
(Peterm. Mitt. 12, 1936.) Šanghaj (december 1935). Mesto izk azu je k lju b internacionalnem u zna
ča ju le m ajhen odstotek (1*8) tujcev. Slika je naslednja: Internacionalni del m esta šte je 971.397 K itajcev in 36.471 tujcev, Francoski del 479.294 K itajcev
in 18.898 tujcev, K itajski del pa 2,035.313 K itajcev in 10.139 tujcev. K itajcev je to re j 3,486.004 in tujcev 65.508. Ves Šanghaj šte je sk u p aj 3,551.512 preb.
(Peterm. Mitt. 11, 1936.) B razilija. Š tetje 1. 1935. izk azu je 47,794.874 preb. napram 30,635.605 v 1. 1920. N apredovanje prebivalstva je vsekakor presenetljivo veliko (56% po
večanje v 15 letih!). O be n a jv ečji m esti im ata: Rio de Janeiro 1,700.732 in Sao Paulo 1,151.249 preb. (Geogr. Zeitschr. 1, 1936.)
Mexico. D ne 30. ju n ija 1933 so našteli 17,813.870 preb. P retežna večina (82'86%) onih nad 5 let starih govori samo špansko. Samo indijanski jezik govori le 8.45%, a oba jezika, špansko in indijansko, govori 7‘6% celotnega
prebivalstva. (Peterm. Mitt. 9, 1936.)
D om inikanska republika. Štetje 23. m aja 1935 izkazuje 1,478.121 preb.
N apredek od 1. 1921. znaša 580.716 preb., k a r je pripisati visokem u presežku števila ro jstev in velikem u p riseljev an ju . G lavno m esto San Domingo (od 1.
1936. im enovano C iudad T rujillo) šte je 71.297 preb. (Peterm. Mit. 12, 1935.) Južnoafriška u n ija. Štetje 5. m aja 1936. Vsega prebivalstva je bilo 9,530.649, od tega 1,993.734 (20'9%) belcev. V ečja m esta: Johannesburg 461.527 preb. (252.936 belih), Capetow n 322.221 preb. (165.700 belih).
(Peterm. Mitt. 1, 1937.)
V A ngleško-Egiptskem Sudanu se je (1. 1935.) p re jšn jih 13 provinc p re tvorilo v 9 novih s skupnim številom 5,816.390 preb. Mesta šte je jo : O m durm an
110.436, Kassala 51.183, C hartum 49.741 preb. (Peterm. Mitt. 12, 1935.) Italijan sk a Vzhodna A frika (Abesinija, E ritre ja in Ital. Somalija) j e ra z
deljena sedaj (z zakonom 1. ju n ija 1936) n a p et guvernij, k aterih p reb iv al
stvo je ocenjeno tako-le: E ritre ja (gl. m esto Asmara) okroglo 1 m ilijon preb., A m hara (Gondar) 2 mil., G alla in Sidamo (Gimma) 1'6 mil., H a rar (Harar) 1‘4 mil., Ital. Som alija (Mogadiscio) ГЗ mil. Razen tega šteje p o dročje glavnega mesta, Addis Abebe, okroglo 300.000 preb. Skupno število p rebivalstva v E tiopiji je to re j cenjeno na 7'6 m ilijona. (Peterm. Mitt. 3, 1937.)
Francoska Zapadna A frika šteje po sta n ju 8. m arca 1936 po p o k ra jin ah : Senegal 1,697.671 (6761 Evropejcev), M avretanija 383.098 (333 Evr.), G vineja 2,011.172 (3168), O bala slonove kosti 3,750.653 (3723), D ahom ey 1,351.511 (1014), Sudan 3,568.966 (2733), N iger 1,746.878 (558), D ak ar 92.634 (6508). Skupaj 14,702.583 (24.798 Evropcev, od teh 17.148 Francozov). (Peterm. Mitt. 3, 1937.)
Tunis. Po šte tju dne 12. m arca 1936 je od 2,608.313 vsega prebivalstva
— 2,335.623 domačinov, 59.485 Izraelitov in 213.205 Evropcev. Mesto Tunis šte je 219.578 preb. (98.877 Evrop.). (Peterm. Mitt. 3, 1937.)
A lgerija. Štetje 8. m arca 1936. Severno področje šte je 6,592.033 (978.297 Evropcev), južno področje pa 642.651 (8955 Evrop.). Skupaj 7,234.684 (987.252 Evrop.). Glavno mesto A lger im a 264.232 preb., od tega 182.503 Evropcev.
(Peterm. Mitt. 3, 1937.) Francoski Maroko. Po šte tju 8. m arca 1936 im a 6,296.012 prebivalcev, od tega 236.503 Evropcev (Francozi, Španci, Italijan i). Mesta: C asablanca 258.567 (73.549 Evropcev), M arakeš 190.577 (7112 Evr.), Fez 144.343 (9553 Evr.), R abat 83.698 (26.598 Evr.). (Geogr. Zeitschr. 2, 1937.)
Španski Maroko. 720.273 prebivalcev (1. 1933), od tega 32.804 Špancev, 12.988 Židov in 605 inozemcev. Mesto T etuân 48.347 preb. (11.481 Špancev).
(Peterm. Mitt. 2, 1935.)
220 OBZORNIK.
A vstralija. Štetje 30. ju n ija 1933 je pokazalo n aslednje število p reb i
valcev: Novi Južni W ales 2,601.104 (mesta: Sidney 1,235.367, N ewcastle 104.491), Victoria 1,820.360 (Melbourne 992.048), Q ueensland 947.789 (Brisbane 299.782), Južna A v stralija 580.987 (Adelaide 312.629), Zapadna A v stralija 438.948 (Perth 207.464), T asm anija 227.605 (H obart 60.408), Severni te rito rij 4860, F ederal- district 8947. S kupaj 6,630.600 preb. Povečanje napram 1. 1921. znaša 1,194.866 ali 21‘98% prebivalstva. Povprečna gostota: 0'86 preb. na 1 km 2.
(Boli. Geogr. Ital. 10, 1935.) Nova Zelandija. Po sta n ju 24. m arca 1936 im a severni otok 1,017.766, ju ž n i otok 557.716 preb. Skupaj šte je Nova Zelandija 1,573.483 preb. Porast znaša 1174% napram 1. 1926. (Boli. Geogr. Ital. 10, 1936.)
Prebivalstvo sveta. S tatistika D ruštva narodov za 1. 1935—36 n a v aja za 1. 1934. te-le cenitve za prebivalstvo poedinih kontinentov: E v r o p a 524,400.000, A m erika 261,430.000, A frika 145,000.000, A zija 1.135,700.000, A vstralija in O ceanija 10,280.000. Ves svet: 2.076,810.000 ljudi.
(Boli. Geogr. Ital. 1, 1937.)
KNJIŽEVNOST. 221
Književnost.
Zw itter F ran, P rebivalstvo na Slovenskem od XVIII. sto letja do d a
n ašn jih dni. Razprave Znanstvenega društva v L ju b lja n i 14. H istorični od
sek 5. L ju b ljan a 1935. Str. 112.
P opulacijski problem i so p ri nas k a j malo raziskani. Če izvzamemo U ratnikove spise in p a n e k atera poglavja M elikove „Slovenije“, se p ri nas o teh stvareh domala sploh nič še ni pisalo. Z w itter se je z velikim pogumom lotil dela te r nam na podlagi dokaj skrom nih virov p rip rav il knjigo, ki nam ne služi le kot historični pregled populacije na Slovenskem, temveč tudi kot solidna osnova za vse n a d a ljn je podrobne proučitve p ri nas, pa n ajsi jih bodo sprožili čisto znanstveni nagibi zgodovinarja ali geografa, ali pa bolj p rak tičn i nagibi sociologa, socialnega politika ali nacionalnega ekonoma.
Zwitter je v polni m eri izvršil zastavljeno si nalogo podati za poslednji dve sto letji sliko o razvoju števila našega preb iv alstv a te r njegovega gibanja (rojstev, sm rti in em igracij, to re j prirodnega in dejanskega prirastka). C ilj mu je bil zaenkrat pregled populacijskega razvoja, zato se drži v glavnem le velikih upravnih enot (bivših dežel) te r ne obravnava spola, starosti in poklica prebivalstva, pač p a m im ogrede n ačen ja razm erje med slovensko in nemško narodnostjo. Podrobnosti prepušča n ad aljn je m u raziskovanju, ki bo m arsik je tudi šele moglo pokazati p rav e vzroke n ek aterih pojavov. Posebej obravnava populacijske podatke za čas pred terezijansko dobo, za dobo prvih šte tij prebivalstva (po 1754), za dobo vojaških konskripcij, za razdobje od revolucionarnega leta 1848. do 1. 1918. in končno za čas po svetovni vojni.
Ta analiza seveda ni bila ravno lahka, če pomislimo, kako so zlasti za starejšo dobo viri nezanesljivi, po različnih k rite rijih sestavljeni in neredko si na
sprotujoči. Prišel pa je do p resenetljivih rezultatov, ki nam jih p odaja v tek stu v zvezi z zanim ivim i zgodovinskimi vidiki, razen tega pa jih ilu strira s številnim i tabelam i, zelo zgovornimi diagram i in dvem a kartam a prirodnega in dejanskega p rira stk a za dobo 1869—1910.
Odveč bi bil poskus na tem m estu podati izvleček vsaj poglavitnih Z w itterjevih ugotovitev. K njiga je na n jih prebogata in kdor se hoče količkaj seznaniti z našimi populacijskim i problem i, m ora pač seči sam po nji, česar
mu tudi ne bo žal. Saj ugotavlja razen onih razvojnih značilnosti, k i jih opažamo v te j dobi v glavnem po vsem k u ltu rn em svetu (hitro n araščan je prebivalstva, padec um rljivosti, znatnejši od padca števila ro jstev itd.), celo vrsto posebnosti za slovensko ozem lje (nenavadno m ajhen porast v p rim eru z Evropo in posam eznim i evropskim i državam i, celo s v tem pogledu „klasično“
F rancijo, itd.) in značilne razlike med posam eznim i deželami, ki tem eljijo v razlikah p rirodnega prirastk a, y slabšem ali ja č je m izseljevanju itd.
Za razlago vseh teh pojavov skuša avtor podati na zak lju čk u „nekaj sm ernic in id e j“, ki se dotikajo sociaLno-gospodarskega razv o ja našega ozem lja v zadnjih dveh stoletjih. In to je p rv a stvar, na katero je treb a posebno opozoriti, k a r se tiče iniciativnosti Z w itterjeve k n jig e za bodoča podrobna raziskavanja. Koliko bodo m orda dala ta proučevanja novih vidi
kov v potrditev Z w itterjevih domnev ali pa tudi pomislekov! Koliko pobud d a je avtor n. pr. v svojih iz v ajan jih o vplivu propada stare obrti, prevozništva in trgovine, o vplivu zem ljiške odveze, o vplivu novih državnih m eja itd.
Koliko opazovanj je še mogočih z ozirom na Hainisch-evo naziran je, ki se mu p rik lju č u je tudi Zw itter, po katerem bi srednja, težko deljiv a km etska posest v alpskih p redelih povzročala m anjše število rojstev in s tem m anjši p rirastek . Pa vpliv železnice, industrializacije, tujsk eg a prom eta in tako n a
p re j; problem i se k a r kopičijo.
D ruga stvar, s k atero je Zwitter bistveno olajšal vse delo svojih n a slednikov, je jasen in kritičen pregled vseh, zlasti starejših statističnih virov, ki služi včasih — če smem tako reči — kot p ravo navodilo za njihovo upo
rabo. P ri tem nam je odkril n ek atere vire, k i jih dosedanja razisk av an ja niso poznala, čeprav je v n jih ogromno dragocenega gradiva ne samo za prouče
v a n je prebivalstva, tem več tudi gospodarskih in k u ltu rn ih razm er („Tafeln zur Statistik d er österreichischen M onarchie“ za 1. 1829—1853). Opozoril nas je tudi na številne zelo važne razprave v „Stat. M onatschrift“, ki so bile doslej
p ri nas po večini neznane. Svetozar Ilešič.
R. B adjura, K leiner F ü h re r d urch Slowenien, П. Auflage. L ju b lja n a 1936, založil „P utnik“. — D ruga izdaja tega nem škega vodnika pom eni v p ri
m eri s prvo izdajo iz 1. 1928. ogromen k o rak n ap rej. K ajti napisan je popol
noma na novo in ima k a r štirik ra t večji obseg. O stala je samo še stara de
litev snovi na dve poglavji: prvo obravnava savsko, drugo dravsko ozemlje, k aterem u pa je vključeno tudi p o rečje S avinje in Sotle, k a r seveda ni v skladu z naslovom. Sicer pa j e avtor obdelal gradivo po svoji stari navadi izčrpno, solidno in pregledno in je tudi ob te j p rilik i izpričal izredno pozna
n je vseh delov naše ožje domovine. Moti le n e k a j stvari, k a r bi bilo potrebno p ri prih o d n ji izd aji po možnosti upoštevati. R. B adjura je zanesljiv in točen inform ator, vendar je v stre m ljen ju po pravilnem im enoslovju šel ponekod predaleč. S tem da piše dosledno Križje, K ran jsk i Storžec, V ršna Sela, G rin- tavec, Hruščica, Topolščica, Groblno itd., u stv a rja samo nepotrebno zmedo, k a jti urad n a im ena se glase drugače in so v naši lite ra tu ri v splošni rabi.
Zelo važno dopolnilo tek sta so p ri tak i propagandni kn jig i izbrane in k a ra k teristične ilustracije, k a r pa o vseh tu priloženih ne moremo trd iti (n. pr.
slika D olenjskih Toplic). Zelo potreben bi bil nov zem ljevid Slovenije; se
d an ji je že močno zastarel, saj m an jk ajo celo ceste, k je r se vrši redni avto
busni prom et (n. pr. Lesično — Sv. J u rij p ri C elju), razen tega p a ne vse
b u je niti vse Slovenije v naši državi (pol P re k m u rja m anjka!). Končno bi bilo še izpopolniti opis Slovenije ponekod na bivšem Š tajerskem (n. p r. med
