• Rezultati Niso Bili Najdeni

DIPLOMSKA NALOGA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "DIPLOMSKA NALOGA"

Copied!
101
0
0

Celotno besedilo

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo

Iris Žabota

Portorož, januar 2022

(2)
(3)
(4)
(5)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo

Iris Žabota

Portorož, januar 2022

(6)
(7)

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

DIPLOMSKA NALOGA

Usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo

Mentor: dr. Peter Jenček, univ. dipl. inž. tehnol. prom.

Študent: Iris Žabota

Jezikovni pregled: prof. Senija Smajlagič Vpisna številka: 09180031

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Smer študija: Prometna tehnologija in transportna logistika

Portorož, januar 2022

(8)
(9)
(10)
(11)

I

PREDGOVOR

Že kot mladostnica sem veliko razmišljala o tem, kaj želim postati, ko odrastem. Že takrat sem bila prepričana, da si želim na svoji karierni poti veliko novih izzivov, ki ne bojo ovira, ampak pot do nove zmage. Ker zelo rada delam z ljudmi, še posebej z mladimi, sem se odločila, da si po dolgih letih dela v butični trgovini postavim nove izzive in tako sem začela svojo pot v šoli vožnje Ferdo.

Z vožnjo se sreča prej ali slej vsak, saj je ta del našega vsakdana. Ko sem delala izpit, sem bila navdušena nad osebo poleg mene, ki me je učila o vožnji. Pomembno se mi zdi, da ljudi seznanjam z varno vožnjo na cesti. Želim si, da bi bralec diplomske naloge bolje spoznal delo avtošole in kako dolg in težaven postopek je pridobljen izpit.

ZAHVALA

Ker je življenjska pot predvsem nepredvidljiva in polna presenečenj, se je potrebno prepustiti toku. Študentsko obdobje predstavlja pomemben del te poti, ki nas zaznamuje. Menim, da so bila ta tri leta pomembna odskočna deska. Veliko je bilo ovir, vendar sem jih premagala.

Želela bi se zahvaliti svoji družini, ki me je podpirala in vzpodbujala med študijem, da nisem obupala. Za ažurnost, spodbudne besede, pomoč in podporo pri pisanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem dr. Petru Jenčku.

Nenazadnje se zahvaljujem sodelavcem, predvsem direktorici Nataši Bučinel za objavo podatkov teoretičnega in praktičnega dela usposabljanja kandidatov na vozniških izpitih, ter vsem profesorjem na fakulteti, ki so mi posredovali veliko znanja, tako praktičnega kot teoretičnega in življenjskih izkušenj, ki so jih delili z mano ter me tako navdušili nad prometno tehnologijo in transportno logistiko.

(12)

II KAZALO

1. UVOD ... 1

1.1 Opis področja in opredelitev obravnavanega problema ... 1

1.2 Namen, cilji in osnovna trditev raziskave ... 2

1.3 Predpostavke in omejitve pri delu ... 2

1.4 Predvidene metode dela... 3

2. VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA ... 4

3. PROMETNA VARNOST VOZNIKOV ZAČETNIKOV IN MLADIH VOZNIKOV ... 7

4. USPOSABLJANJE ZA VOŽNJO MOTORNEGA VOZILA ... 10

4.1 Pridobitev vozniškega dovoljenja ... 10

4.2 Pridobivanje kompetence za varno vožnjo motornega vozila ... 10

5. USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL IN VOZNIKOV ZAČETNIKOV V SLOVENIJI ... 14

5.1 Pravna ureditev področja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov začetnikov v Sloveniji ... 14

5.2 Zdravstveni pogoji kandidatov za voznike motornih vozil ... 15

5.3 Šole vožnje ... 16

5.4 Program usposabljanja kandidatov za voznike ... 17

5.4.1 Teoretični del usposabljanja ... 18

5.4.2 Praktični del usposabljanja ... 19

5.5 Izjeme usposabljanja ... 21

5.6 Zdravstveni pogoji za usposabljanje ... 22

5.7 Opravljanje vozniškega izpita ... 22

5.7.1 Teoretični del vozniškega izpita ... 23

5.7.2 Praktični del vozniškega izpita... 23

5.7.3 Predpisana starost za vožnjo motornih vozil ... 23

5.7.4 Ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja po izrečenem prenehanju ... 24

(13)

III

5.7.5 Zamenjava vozniškega dovoljenja ... 24

5.8 Vožnja s spremljevalcem ... 25

5.9 Dodatno usposabljanje voznikov začetnikov ... 25

5.1 Odločanje za šolo vožnje in urejenost šol vožnje ... 27

6. USPEŠNOST KANDIDATOV NA TEORETIČNEM IN PRAKTIČNEM DELU VOZNIŠKEGA IZPITA V SLOVENIJI ... 28

7. ANALIZA USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL V ŠOLI VOŽNJE FERDO ... 33

7.1 Predstavitev šole vožnje Ferdo ... 33

7.2 Vrste usposabljanj, ki se izvajajo v šoli vožnje Ferdo ... 34

7.3 Vozni park šole vožnje Ferdo ... 35

7.3.1 Simulator motornega kolesa ... 37

7.4 Analiza podatkov o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo 38 7.4.1 Uspešnost kandidatov pri teoretičnem delu vozniškega izpita ... 38

7.4.2 Uspešnost kandidatov pri praktičnem delu vozniškega izpita ... 40

7.4.3 Vpliv pandemije COVID-19 na usposabljanje kandidatov ... 54

7.5 Ključne ugotovitve in predlogi izboljšav pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje ... 55

8. ZAKLJUČEK ... 57

9. VIRI IN LITERATURA ... 60

10. KAZALO SLIK ... 63

11. KAZALO TABEL ... 65

12. PRILOGE ... 67

(14)
(15)

V POVZETEK

Teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za voznike v šoli vožnje je kompleksen proces. Predavatelji cestno prometnih predpisov in učitelji vožnje se morajo pri predavanju in poučevanju držati zakonsko določenih navodil in smernic, ki so določene v pravilniku o programu usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil.

V diplomski nalogi sem podrobno predstavila celoten potek poučevanja kandidatov od trenutka, ko se vpišejo v šolo vožnje, do trenutka, ko opravijo vozniški izpit pred izpitno komisijo. Osnova za razlago je zakon o voznikih, v katerem so točno določeni pogoji za delovanje šole vožnje.

Ključne besede: šola vožnje, avtošola, voznik začetnik, varna vožnja, inštruktor šole vožnje, karton vožnje, vozniško dovoljenje

SUMMARY

Theoretical and practical training for candidates for drivers in driving school is a complex process. Lecturers of road traffic regulations and driving instructors may adhere to the legally prescribed instructions and guidelines set out in the rules on the training program for

candidates for motor vehicle drivers.

In my diploma thesis I presented in detail the entire course of teaching candidates from the moment they enroll in driving school to the moment they pass the driving test before the examination commission. The basis for interpretation is the Drivers act which specifies the conditions fort he operation of a driving school.

Keywords : driving school, novice driver, safety driving, instructor of driving school, driving card, drivers licence

(16)
(17)

1

1. UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev obravnavanega problema

Vedno širši je krog tistih, ki stalno in občasno poučujejo druge, jih izobražujejo in praktično usposabljajo za različne vrste nalog. Tukaj se pridružujejo različne oblike dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja. Samo strokovno znanje nam ne zadošča, vedeti moramo, kako poučevati, obvladati učne metode ter kako voditi udeležence pri izobraževanju. Vse življenje se učimo ter poučujemo tudi druge, čeprav se tega ne zavedamo. Teoretično se veliko naučimo v šoli, z druženjem bodisi s sovrstniki, mlajšimi ali starejšimi ljudmi v zasebnem življenju pa tudi iz medijev.

Aktivno udeleževanje v cestnem prometu, predvsem v obliki vožnje motornega cestnega vozila, predstavlja vsakodnevno dejavnost, ki lahko, glede na okoliščine, poteka enostavno ali pa postane kompleksna in zahtevna, zlasti ko se pojavijo različne nevarne prometne situacije in so prisotni prometno varnostni problemi (Jenček, 2020). Vožnja motornega cestnega vozila je zato zelo kompleksna naloga, sestavljena iz številnih aktivnosti, katerih pravilno in varno izvajanje zahteva voznikovo neprestano prilagajanje trenutnim potrebam in zahtevam, ki izhajajo iz razmer v prometu (Fuller, 2011).

Da bi vozniki z motornimi cestnimi vozili v prometu upravljali varno in učinkovito, morajo pridobiti ustrezno dovoljenje za upravljanje z vozili in se tudi ustrezno usposobiti. To velja za vse skupine voznikov, od kandidatov za voznike motornih vozil do poklicnih voznikov.

Kandidati za voznike motornih cestnih vozil predstavljajo heterogeno populacijo posameznikov, ki morajo skozi proces usposabljanja izoblikovati pričakovane sposobnosti ter osvojiti znanja in pridobiti veščine, ki naj bi jih bodoči voznik obvladal za izvajanje svojih nalog. Pridobivanje potrebnih znanj in veščin mora potekati v skladu z obstoječimi sistemi usposabljanja in licenciranja voznikov (Jenček, 2016).

Teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil je kompleksen proces, ki se izvaja v šolah vožnje, temelji pa na uporabi sodobnih metodoloških in pedagoško andragoških pristopov ter ustreznih orodij in integriranega učnega načrta (Jenček, 2016).

Za izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike mora imeti šola vožnje ustrezne prostore in opremo, površine ter vozila. Kandidate pa lahko usposabljajo učitelji predpisov in učitelji vožnje, vodi pa jih strokovni vodja šole vožnje (Zakon o voznikih, 2016).

(18)

2

Po opravljenem usposabljanju v šoli vožnje kandidat pristopi k opravljanju vozniškega izpita za voznika motornega vozila, ki je je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Uspešnost kandidata na vozniškem izpitu, kjer se ugotavljajo kandidatovi znanje in spretnosti za voznika, predpisano s programom in pogoji ocenjevanja na vozniškem izpitu, je odvisna od številnih dejavnikov, tako neposrednih kot posrednih – npr. številnih kandidatovih značilnosti (od osebnostnih, psihofizičnih do intelektualnih), procesa dela v šoli vožnje, učinkovitosti usposabljanja v šoli vožnje ter nenazadnje tudi postopka ocenjevanja in ocenjevalca na vozniškem izpitu.

1.2 Namen, cilji in osnovna trditev raziskave a) Namen

Namen diplomske naloge je predstaviti potek usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje in se pri tem posebej osredotočiti na usposabljanje kandidatov za voznike v izbrani šoli vožnje – šoli vožnje Ferdo, v kateri sem tudi sama zaposlena kot učiteljica vožnje.

b) Cilji

Z opravljeno raziskavo v diplomski nalogi želimo analizirati izvajanje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo, prav tako želimo analizirati uspešnost teh kandidatov pri opravljanju vozniških izpitov in preučiti možnosti za povečanje učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v obravnavani šoli vožnje Ferdo.

c) Osnovna trditev raziskave

Osnovna trditev, ki jo bomo skušali v diplomski nalogi potrditi, se glasi: S pomočjo podrobnejše analize uspešnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje, lahko identificiramo področja delovanja in aktivnosti, ki bodo omogočili bolj učinkovito usposabljanja kandidatov v prihodnje.

1.3 Predpostavke in omejitve pri delu a) Predpostavke

Osnovna predpostavka pred začetkom obravnave usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šoli vožnje Ferdo je, da je področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil v šolah vožnje regulirano, določeni so pogoji dela ter programi usposabljanja.

(19)

3 b) Omejitve

Pri izdelavi diplomske naloge se bomo srečali tudi z nekaterimi omejitvami. Glavni omejitvi predstavljata zelo skopa literatura s področja teorije usposabljanja in prometne varnosti kandidatov za voznike in voznikov začetnikov v slovenskem jeziku ter omejena dostopnost podatkov o uspešnosti usposabljanja kandidatov za voznike v Sloveniji, tako po obsegu dostopnih podatkov kakor tudi časovnem obdobju, za katerega bo mogoče pridobiti podatke.

1.4 Predvidene metode dela

V diplomski nalogi bodo uporabljene naslednje metode dela:

Metoda deskripcije: uporabljena bo za predstavitev ključnih pojmov, ki se nanašajo na področje usposabljanja voznikov cestnih motornih vozil in kandidatov za voznike motornih vozil .

Metoda klasifikacije: z njeno pomočjo bo opredeljena vloga procesa usposabljanja voznikov cestnih motornih vozil v sistemu zagotavljanja željenega nivo varnosti cestnega prometa.

Metoda kompilacije: S pomočjo te metode bodo iz obravnavanega izbranega gradiva povzete ključne ugotovitve in navedbe posameznih avtorjev, ki bodo uporabljene pri raziskavi in oblikovanju novih stališč glede procesa usposabljanja kandidatov za voznike v obravnavani šoli vožnje.

Komparativna metoda: uporabljena bo pri izvedbi primerjave prakse in učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike v obravnavani šoli vožnje z drugimi šolami vožnje v obravnavanem časovnem obdobju

Metodi sinteze in analize: uporabljeni bosta pri členitvi ugotovitev ter izvedbi analize učinkovitosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, predvsem skozi primerjavo podanih teoretičnih izhodišč ter ugotovljenega dejanskega stanja.

(20)

4

2. VOŽNJA MOTORNEGA VOZILA

Dobršen del aktivnosti v cestnem prometu je povezan s prevozom ljudi in blaga z motornimi vozili. Vse od uvedbe motornih vozil se vozniki soočajo z nalogo njihovega upravljanja. Kljub hitremu razvoju tehnologije, ki bo v prihodnje omogočila, da se (sprva delno, v zadnjem koraku pa v celoti) izpodrine človeški dejavnik pri upravljanju vozila, pa se to najverjetneje ne bo zgodilo tako kmalu. Zaenkrat voznik med vožnjo nadzoruje vozilo in se vsak trenutek na poti sooča z dvema temeljnima odločitvama – smeri, v katero bo vodil vozilo, in hitrost, s katero se bo vozilo gibalo. Opredelitev vožnje cestnega vozila, ki bi omogočala njeno podrobnejšo členitev in preučevanje, ni tako enostavna, saj vožnja vključuje številne naloge in podnaloge, ki jih vozniki izvajajo na različnih ravneh, pogosto tudi hkrati. Vožnja je pogosto obravnavana kot ena sama naloga, dejansko pa je kombinacija različnih nalog (Jenček, 2016):

− upravljanja vozila (aktivnosti, kot so krmiljenje, pospeševanje in zaviranje),

− spremljanja drugih udeležencev v prometu (preverjanje v ogledalih, opazovanje vozil pred seboj),

− spremljanja prometnih znakov, luči in podobno ter

− vožnja po določeni poti (na primer: izbira prave poti na podlagi oznak).

Vozniško nalogo je mogoče opisati z modelom, ki obsega štiri ravni: operativno, taktično, strateško in najvišjo – raven ciljev za življenje in spretnosti za življenje (CROW, 2009):

a) Najnižja – operativna raven: vključuje dejavnosti, potrebne za nadzor nad gibanjem vozila (kot so krmiljenje, pospeševanje, zaviranje). Dejavnosti na tej ravni so najpogostejše, skoraj neprekinjene, z občasnimi kratkimi prekinitvami (v intervalih le nekaj sekund ali celo desetink sekunde). Naloge na tej ravni so skoraj popolnoma samodejne.

b) Srednja – taktična raven: nanaša se na naloge, povezane z interakcijo s cesto in cestnim okoljem ter z drugimi udeleženci v prometu (drugimi vozniki, pa tudi kolesarji in pešci).

Dejavnosti na tej ravni so pogoste, v časovnih intervalih od nekaj sekund do nekaj minut. Obdelava informacij na tej ravni je deloma zavestna, deloma samodejna.

c) Višja – strateška raven: vključuje vidike načrtovanja vožnje, kot so cilj, izbira načina prevoza in pot. (Na tej ravni obdelava informacij in odločanje potekata le občasno med vožnjo (po odhodu od doma), v minutah ali ali celo urnih intervalih (na daljših vožnjah).

Obdelava informacij na tej ravni je skoraj v celoti zavestna.

(21)

5

d) Najvišja – raven »življenjski ciljev in spretnosti za življenje«: da bi lahko upoštevali osebne vidike voznikov v cestnem prometu, razlikujemo še dodatno, četrto, raven vozniških nalog, ki se nahaja »na vrhu« predhodnih treh ravni.

Način, kako voznik – udeleženec v cestnem prometu opravlja naloge, je v veliki meri odvisen od rutine. Različne ravni izvajanja nalog se pogosto opisujejo kot (CROW, 2009):

a) Vedenje, ki temelji na znanju: je pogosto povezano z novimi situacijami. Primer je voznik začetnik, ki mora še vedno razmišljati o prestavljanju, ali voznik, ki vozi v središču neznanega mesta. Voznik nenehno pridobiva in uporablja novo znanje, da bi ugotovil, kaj najbolje deluje. Na tej ravni sta obdelava informacij in vedenje zelo premišljena, raven pa zahteva veliko pozornosti in časa, zato je precej naporna. Obstaja veliko tveganje za napako, zlasti pri vožnji z relativno veliko hitrostjo in z malo časa za odziv na spremenjene ali nepričakovane okoliščine.

b) Vedenje, ki temelji na pravilih: značilna je uporaba pravil in postopkov za izbiro načina ukrepanja v znani situaciji. Pravila so lahko skupek navodil (npr. »če ..., potem ...«) in so lahko pridobljena z izkušnjami ali pa jih nauči nekdo drug (npr. prednost pri vožnji:

vozniki se naučijo, da morajo odstopiti prednost, ko vidijo prometne znake za prednostno vožnjo). Vedenje, ki temelji na pravilih, se na splošno nanaša na razlago vsakdanjih situacij in scenarijev. Sčasoma se izoblikuje pravilo, kako ravnati v določeni situaciji, prepoznavanje pa privede do vedenja, primernega tej situaciji. Morebitna težava pri vedenju, ki temelji na pravilih, je izbira in uporaba napačnega pravila. Ko se enkrat začne, je niz ustaljenih vzorcev vedenja pogosto težko prekiniti.

c) Na spretnostih temelječe vedenje: vrsta vedenja, ki za izvedbo dejanja zahteva zelo malo ali nič zavestnega nadzora (npr. spreten voznik, ki vozi znotraj črt - za to ne potrebuje nobenega razmišljanja, manjša odstopanja v njegovem položaju pa samodejno privedejo do popravka krmiljenja). Takšno vedenje se pojavi, kadar je bilo neko opravilo velikokrat videno (npr. menjava prestave v menjalniku). Voznik začetnik na tej ravni skoraj nima spretnosti in se bo moral bolj ali manj zavestno osredotočiti na izvajanje vseh (pod)nalog vožnje oz. upravljanja vozila.

V splošnem velja, da večina vedenja voznikov na strateški ravni temelji na znanju, na taktični ravni na pravilih, na operativni ravni pa na voznikovih spretnostih.

Na to, kako voznik vozila v cestnem prometu doživlja ali si razlaga stvari, vpliva tudi več drugih dejavnikov, kot so oblikovanje cestnega okolja, vedenje drugih udeležencev v cestnem prometu

(22)

6

in nenazadnje voznikove lastnosti. Zlasti voznikove osebne značilnosti ter motivacija, odnos in ambicije, imajo ključno vlogo pri opravljanju vozniške naloge.

(23)

7

3. PROMETNA VARNOST VOZNIKOV ZAČETNIKOV IN MLADIH VOZNIKOV

Vozniki začetniki predstavljajo “nove voznike” motornih vozil, ki se udeležujejo v cestnem prometu v prvih nekaj letih po pridobitvi vozniškega dovoljenja. Mladi vozniki so pri preučevanja varnosti cestnega prometa običajno opredeljeni kot starostna skupina voznikov od 16 do 24 let. Vozniki začetniki so večinoma obenem tudi mladi vozniki (European Commission, 2021).

Razultati številnih raziskav kažejo na to, da je oblikovanje varnega voznika zelo zapleten proces. Za usposabljanju voznikov velja, da lahko na njihovo nevarno vožnjo pomembno vplivajo številni dejavniki (MERIT, 2007):

− spol (izpostavljenost, način vožnje...),

− geografske razlike (izpostavljenost, potrebe po prevozu, stopnje licenc...),

− življenjski slog (zanimanje za avtomobile, zloraba drog, problematično vedenje ...),

− družbeni položaj (izobrazba, poklic...),

− osebnost (iskanje občutkov, preizkušanje meja, zavestno tveganje),

− sposobnost razmišljanja (posledice lastnega vedenja),

− priseljenci iz nekaterih delov sveta (izobraževanje voznikov, kulturne razlike),

− pritisk vrstnikov (zunaj in znotraj avtomobila),

− alkohol (pitje na zabavah, odvisnost od alkohola),

− utrujenost (poklicni vozniki, mladi vozniki),

− čas (večeri in noči ob koncu tedna),

− varnostni pasovi (mladi moški ,...),

− rutina (avtomatizacija, mentalna obremenitev, vizualno iskanje, ...),

− vključevanje v promet (sodelovanje, neformalna pravila, ...),

− prevelika samozavest (ocena tveganja, proces socializacije mladih, pomanjkanje povratnih informacij),

− prevelika hitrost (posamezne nesreče, izguba nadzora, poškodbe).

Vozniki začetniki, ki so večinoma tudi mladi vozniki, stari od 16 do 24 let, so preveč zastopani v prometnih nesrečah. V EU je v obdobju 2015-2019 vsako leto umrlo v prometni nesreči v povprečju 1. 215 mladih voznikov avtomobilov, starih od 18 do 24 let, kar predstavlja 16 %

(24)

8

vseh umrlih voznikov avtomobilov v teh letih. Leta 2016 pa je bilo le 8 % vseh voznikov avtomobilov v EU starih od 18 do 24 let. Kljub preveliki zastopanosti mladih voznikov v prometnih nesrečah, se njihov delež postopoma zmanjšuje. Mladi vozniki, ki umrejo v prometnih nesrečah, so večinoma moški (v obdobju 2015-2019 82 % moških), vendar pa ta prevelika zastopanost moških voznikov v prometnih nesrečah s smrtnim izidom ni značilna le za mlade voznike, temveč tudi za druge starostne skupine.

Nevarna vožnja mladih voznikov začetnikov je zapletena težava, zaradi katere ne ogrožajo le sebe, temveč tudi sopotnike in druge udeležence v cestnem prometu. Za njihove nesreče je značilno, da je večina vzročnih dejavnikov povezana z dvema značilnostima (European Commission, 2021):

- malo vozniških izkušenj: posledično zaradi neizkušenosti pomanjkanje spretnosti višjega reda,

- mladosti: tvegano vedenje zaradi dejstva, da mlada oseba še nima popolnoma dozorelih možganov ter kultura.

Spretnosti višjega reda vključujejo predvsem spretnosti zaznavanja nevarnosti (tj. spretnost natančnega predvidevanja, kako se lahko prometne situacije razvijejo v nevarne), veščine prilagajanja ter sposobnost usklajevanja zahtev in zmožnosti pri opravljanju vozniških nalog.

Poleg tega začasni dejavniki, kot so vrstniški pritisk, utrujenost, odvračanje pozornosti in vpliv psihoaktivnih snovi, lahko pri mladih voznikih začetnikih povečajo tveganje prometnih nesreč.

V obdobju takoj po pridobitvi vozniškega dovoljenja maldi vozniki vozijo manj kot vozniki z daljšim stažem. Za mlade voznike je kljub manjši izpostavljenosti tveganjem v cestnem prometu, na začetku njihove vozniške kariere stopnja udeležbe v prometnih nesrečah višja, predvsem že v prvih mesecih samostojne vožnje, kar velja tako za ženske kot moške (slika 1).

(25)

9

Vir: (Shinar, 2017)

Slika 1. Stopnja prometnih nesreč mladih voznikov začetnikov v prvem letu po pridobitvi vozniškega dovoljenja

(26)

10

4. USPOSABLJANJE ZA VOŽNJO MOTORNEGA VOZILA

4.1 Pridobitev vozniškega dovoljenja

V Evropski uniji mladi običajno začnejo z učenjem vožnje med 16. in 18. letom, starost pa je odvisna od omejitev, ki veljajo v sistemu vozniških dovoljenj posamezne države članice.

Starost, pri kateri lahko kandidati pridobijo vozniško dovoljenje, se med evropskimi državami razlikuje, razlikujejo pa se tudi omejitve, ki veljajo za voznike začetnike v prvih letih njihove vozniške kariere. Mladi vozniki tako pričnejo voziti z začasnim vozniškim dovoljenjem, omejitve pa se nanašajo na nižjo dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, strožji pa je tudi sistem kazenskih točk. V številnih državah EU je v sistem vozniških dovoljenj vključeno tudi obdobje učenja, v katerem se lahko (mladi) vozniki začetniki vozijo le s spremljevalcem, ki je izkušen voznik. V nekaterih evropskih državah je obdobje vožnje s spremljevalcem obdobje pred končnim vozniškim izpitom, v drugih državah pa po tem, ko kandidat opravi končni vozniški izpit, vendar še ni star 18 let (DaCoTA, 2012).

Glavni cilj sistemov izdajanja vozniških dovoljenj je izključiti posameznike z nezadostnimi vozniškimi sposobnostmi in kompetencami. Sistemi izdajanja dovoljenj temeljijo na zakonih in predpisih, ki se nanašajo na zahteve za pridobitev dovoljenja (npr. starost, vozniške sposobnosti), kakovost dovoljenj (npr. omejitve), upravne postopke za izdajo dovoljenj (npr.

izdaja, odvzem) in sposobnost za vožnjo. Sistemi se bolj ali manj razlikujejo glede predmetov, ki se preverjajo, formalnih postopkov in institucij znotraj sistema.

Nekatere države uporabljajo večstopenjski pristop pri usposabljanju voznikov, ki vključuje obvezno usposabljanje pred in po opravljenem preskusu vožnje. Za izobraževanje voznikov je pomembno, da se udeleženci usposabljanja ne naučijo samo, kako obvladati vozilo, in se ne seznanijo samo s prometnimi predpisi, temveč se naučijo tudi oceniti tveganje in dejavnike, ki povečujejo tveganje v cestnem prometu, ter znajo tudi dobro presoditi svoje lastne sposobnosti in omejitve (DaCoTA, 2012).

4.2 Pridobivanje kompetence za varno vožnjo motornega vozila

Varen voznik je oseba, ki ni le spretna pri upravljanju vozila, temveč je tudi razumna in modra.

Za mlade in neizkušene voznike velja veliko večje tveganje udeležbe v prometni nesreči kot starejše, bolj izkušene voznike. Izobraževanje in usposabljanje kandidatov za voznike in (mladih) voznikov začetnikov predstavlja pomembno orodje za njihovo pripravo na varno

(27)

11

vožnjo motornega vozila v cestnem prometu in za ozaveščanje o tveganjih, ki jih ta predstavlja.

Hierarhični pristop nam pomaga strukturirati in jasneje razumeti, katere kompetence potrebuje varen voznik. Hierarhična opredelitev voznikovih aktivnosti med vožnje vozila predstavlja temelj za oblikovanje “matrike ciljev usposabljanja voznikov”, znane kot matrike GDE (Goals for Driver Education). Ideja hierarhičnega pristopa je, da sposobnosti in predpogoji na višji ravni vplivajo na zahteve, odločitve in vedenje na nižji ravni. Pri usposabljanju voznikov so se kot zelo pomembne za vožnjo in varnost v cestnem prometu izkazale naslednje ravni (DaCoTA, 2012):

4. raven – Življenjski cilji in spretnosti za življenje se nanašajo na osebne motive in težnje v širši perspektivi; ta raven temelji na spoznanju, da življenjski slog, socialno okolje, spol, starost in druge individualne predpostavke vplivajo na stališča, vedenje med vožnjo in udeležbo v prometnih nesrečah.

3. raven – Cilji in kontekst vožnje, pri kateri so v ospredju cilji, ki so v ozadju vožnje, in kontekst, v katerem se vožnja izvaja kot npr. izbira med dnevno ali nočno vožnjo, vožnjo v času prometne konice ali vožnjo pod vplivom alkohola, utrujenosti ali stresa itd. v povezavi z namenom potovanja.

2. raven – Vožnja v prometnih razmerah se nanaša na obvladovanje in prilagajanje vožnje glede na stalne spremembe v prometu, npr. v križiščih, pri prehitevanju ali srečevanju z ranljivimi udeleženci v prometu; na tej ravni je tudi sposobnost prepoznavanja morebitnih nevarnosti v prometu.

1. raven – Upravljanje vozila se nanaša na poznavanje konstrukcije vozila in način upravljanja z njim; sem sodijo tudi delovanje in prednosti sistemov za preprečevanje poškodb, kot so varnostni pasovi in zračne blazine.

Usposabljanje voznikov se tradicionalno osredotoča na 1. in 2. raven.

Varen voznik pa ni le spreten, ampak se zaveda tudi tveganj ter svojih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Da bi lahko obravnavali tudi te različne dimenzije, je bila hierarhična struktura štirih predstavljenih ravni razširjena v matriko, ki vključuje v posameznih stolpcih tri področja s specifičnimi vsebinami (DaCoTA, 2012):

a) Znanje in spretnosti:

Vsebina se nanaša na znanje in spretnosti, ki jih voznik potrebuje za vožnjo v običajnih okoliščinah; na nižjih hierarhičnih ravneh to pomeni, kako manevrirati z avtomobilom, kako

(28)

12

voziti v prometu in katera pravila je treba upoštevati; na višjih ravneh pa se nanaša na to, kako je treba načrtovati potovanja in kako lahko osebnostne značilnosti vplivajo na vedenje in varnost.

b) Dejavniki, ki povečujejo tveganje:

Poudarek na zavedanju vidikov, povezanih s prometom in življenjem na splošno, ki so lahko povezani z večjim tveganjem; na osnovni ravni so to lahko obrabljene pnevmatike, slabe zavore, pomanjkanje rutine pri izvajanju osnovnih manevrov itd., višje v hierarhiji pa so to lahko tvegana vožnja v temi, na nizkem trenju, med ranljivimi udeleženci v prometu, preveliko hitrost, psihično preobremenjenost itd.; nanaša se tudi na nevarne motive ter vidike življenjskega sloga in osebnosti, ki povečujejo tveganje.

c) Samoocenjevanje:

Področje se nanaša na to, kako voznik sam ocenjuje svoj položaj na posamezni od štirih ravni;

na osnovnih ravneh se nanaša na “umerjanje” lastnih sposobnosti, na višjih ravneh pa na zavedanje osebnih značilnosti in nagnjenj ter sposobnosti odločanja o potovanjih in življenju na splošno.

Na podlagi štirih ravni in treh področij je oblikovana matrika predstavljena v tabeli 1. Polja v matriki določajo okvir za opredelitev podrobnih kompetenc, ki so potrebne za varnega voznika.

Matriko je mogoče uporabiti za opredelitev izobraževalnih ciljev in izobraževalnih vsebin pri usposabljanju voznikov. Pri usposabljanju voznikov si prizadevamo pokriti čim večji del celotne matrike in ne le spodnje leve celice, na katere se vsebine usposabljanja kandidatov za voznike tradicionalno osredotočajo.

Pomemben predpogoj za učinkovito usposabljanje kandidatov za voznike je, da ima tudi učitelj vožnje, ki naj bi poučeval kandidata, enake kompetence. S pomočjo matrike lahko tako tudi opredelimo del izobraževanja učiteljev vožnje, ki se nanaša na varnost v cestnem prometu in vedenje voznikov.

(29)

13

Tabela 1. Matrika ciljev izobraževanja in usposabljanja kandidatov za voznike in voznikov

Ključni elementi usposabljanja voznikov

Znanje in spretnosti Dejavniki, ki povečujejo tveganje Samoocenjevanje

Hierarhične ravni vedenja voznikov IV -Osebne značilnosti, ambicije in kompetence (splošna raven)

Poznavanje in obvladovanje splošnih življenjskih ambicij, vrednot in norm ter osebnih nagnjenj, ki vplivajo na vedenje voznika., - življenjski slog,

- norme vrstniške skupine, - življenjski motivi, - samokontrola in druge značilnosti,

- osebne vrednote in norme, itd.

Tvegana nagnjenja, - sprejemanje tveganja, - samovrednotenje z vožnjo, - iskanje občutkov,

- prilagajanje družbenim pritiskom, - uporaba alkohola in drog, - odnos do družbe itd.

Samozavedanje glede.:

- nadzor impulzov, - tveganih nagnjenj,, - osebnih nevarnih motivov - osebnih tveganih

značilnosti itd.

III. - Okvir in premisleki v zvezi s potovanji (strateška raven)

Znanje in spretnosti na področju:

- izbire poti,

- predvidenega časa vožnje, - učinkov socialnega pritiska potnikov,

- ocenjevanje nujnosti potovanja itd.

Tveganja, povezana z:

- fiziološkim stanjem voznika, - cestnim okoljem (mesto/naselje), - družbenim kontekstom in družbo v vozilu,

- drugimi motivi (npr. tekmovalnost v prometu) itd.

Ocena samega sebe in samozavedanje glede.:

- osebne spretnosti v zvezi z načrtovanjem,

- običajno tvegani motivi pri vožnji itd.

II. - Obvladovanje prometnih situacij (taktična raven)

Znanje in spretnosti na področju:

- prometnih pravil, - opazovanja in uporabe signalov,

- predvidevanje, - prilagajanje hitrosti, - komunikacije, - varnostne rezerve itd.

Tveganja, ki jih povzročajo:

- slabo sprejemanje odločitev, - tveganega načina vožnje (npr.

agresivnega), - prevelika hitrost,

- ranljivi udeleženci v cestnem prometu,

- kršenje prometnih pravil / nepredvidljivo vedenje,

- preobremenjenost z informacijami, - težke (cestne) razmere (npr. tema, slabo vreme),

- nezadostna avtomatizacija osnovnih spretnosti itd.

Samozavedanje glede:

- prednosti in slabosti v zvezi z vozniškimi spretnostmi v prometu - osebnega sloga vožnje - osebnih varnostnih meja - prednosti in slabosti v nevarnih situacijah - realistične ocene lastnega znanja in spretnosti itd.

I. - Osnovni nadzor vozila (operativna raven)

Znanje in spretnosti na področju:

- nadzor smeri in položaja vozila,

- oprijema površine, tlaka v pnevmatikah,

- dimenzij vozila,

- tehničnih vidikov vozila itd.

Tveganja, povezana z:

- nezadostno avtomatizacijo, osnovnih spretnosti,

- težkimi (cestnimi) razmerami (npr.

tema, slabo vreme),

- nepravilno uporabo varnostnega pasu, naslona za glavo, sedečega položaja itd.

Samozavedanje glede - prednosti in slabosti, osnovnega upravljanja vozila,

- prednosti in slabosti pri manevriranju v nevarnih situacijah,

- realistična ocena lastnega znanja in spretnosti itd.

Vir: (DaCoTA, 2012)

(30)

14

5. USPOSABLJANJA KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL IN VOZNIKOV ZAČETNIKOV V SLOVENIJI

Zakon o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20;

v nadaljevanju Zakon o voznikih oz. ZVoz) v 56. členu določa splošne pogoje za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu, pri čemer navaja, da lahko motorno vozilo vozi oseba, ki je je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, je dopolnila predpisano starost za vožnjo vozil in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo določene kategorije vozila.

V nadaljevanju poglavja so predstavljeni predpisi, ki urejajo področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov začetnikov v Sloveniji, ter aktivnosti, od zdravniškega pregleda do pridobitve vozniškega dovoljenja in predvidenih usposabljanj, ki vozniku motornega vozila omogočajo varno udeleževanje v cestnem prometu.

5.1 Pravna ureditev področja usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov začetnikov v Sloveniji

Pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu urejajo Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP, Uradni list RS, št. 156/21, 161/21), Zakon o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št.

85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20; v nadaljevanju Zakon o voznikih oz. ZVoz), Zakon o motornih vozilih (ZMV -1, Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E) in Zakon o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/15 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F).

Področje usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozilih voznikov začetnikov v Sloveniji podrobneje opredeljujejo naslednji predpisi:

a) Zakon o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20), ki določa:

− načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo in varnost v cestnem prometu,

− pravila in pogoje za udeležbo voznikov v cestnem prometu,

− pravila in pogoje za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil,

− pogoje za delovanje šol vožnje,

− pravila in pogoje za opravljanje vozniškega izpita ter

− pogoji opravljanja zdravstvenih pregledov in dodatnih usposabljanj voznikov.

(31)

15

b) Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS št. 162/2020), ki natančneje določa:

− program, pogoje, ocenjevanje in način opravljanja vozniškega izpita za voznika motornih vozil,

− kraje in kategorije vozil, za katere se v posameznem kraju opravljajo vozniški izpiti,

− vodenje izpitne dokumentacije,

− vodenje, posredovanje in objavljanje statističnih podatkov o vozniških izpitih,

− vsebino podatkov, ki jih v evidenco o opravljanju vozniških izpitov vpisuje Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,

− program usposabljanja in postopek preizkusa usposobljenosti za ocenjevanje na vozniškem izpitu.

c) Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št.

95/21 in 108/21 – popr.), ki natančneje določa:

− opremljenost in delo šol vožnje ter način vodenja predpisanih evidenc,

− obliko, način in pogoje za vodenje registra šol vožnje, registra kandidatov za voznike motornih vozil, evidenčnega kartona vožnje, dnevnega razvida vožnje, dnevnika usposabljanja in izpisnega lista,

− program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B1, B, C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE, F in G,

− način označitve motornih vozil, na katerih se usposabljajo kandidati, in motornih vozil pri vožnji s spremljevalcem.

5.2 Zdravstveni pogoji kandidatov za voznike motornih vozil

Ugotavljanje telesnih in duševnih zmožnosti za kandidate za voznike motornih vozil poteka skladno s Pravilnikom o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (Uradni list RS, št.

14/18), ki določa vrste in obseg zdravstvenih pregledov, ki jih morajo opraviti kandidati za voznike motornih vozil, ter način, postopek izdaje in obliko ter vsebino zdravniškega spričevala oziroma potrdila o opravljenem pregledu.

Kandidat za voznika motornega vozila se šteje za telesno in duševno zmožnega za vožnjo, če se z zdravstvenim pregledom ugotovi, da je njegovo zdravstveno stanje v skladu z merili ocenjevanja duševne in telesne zmožnosti za vožnjo (Priloga 1 Pravilnika), pri čemer se pregled nanaša na vid, sluh, lokomotorni sistem, kardiovaskularni sistem, sladkorno bolezen, nevrološke bolezni, duševne in vedenjska motnje, škodljivo rabo alkohola, uporabo

(32)

16

prepovedanih drog, prepovedanih psihotropnih snovi in njihovih presnovkov ter zlorabo psihoaktivnih zdravil ter druga stanja.

5.3 Šole vožnje

Usposabljanja kandidatov za voznike v Sloveniji izvajajo gospodarske družbe, javni in zasebni izobraževalni zavodi in druge pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, policija in vojska, ki izpolnjujejo pogoje, določene v Zakonu o voznikih in drugih predpisih (ZVoz, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20; v nadaljevanju Zakon o voznikih oz. ZVoz).

Šola vožnje lahko prične z izvajanjem dejavnosti usposabljanja kandidatov, ko izpolni zakonsko predpisane pogoje in je vpisana v register šol vožnje pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa.

Pogoji za opravljanje dejavnosti usposabljanja kandidatov v okviru šole vožnje so opredeljeni v 30. členu Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 21/18 – ZNOrg). Šola vožnje mora ves čas delovanja izpolnjevati vse predpisane pogoje. Za izvajanje dejavnosti usposabljanja kandidatov mora šola vožnje zagotavljati:

- strokovnega vodjo šole vožnje, ki ima veljavno dovoljenje, - učitelja predpisov z veljavnim dovoljenjem,

- učitelja vožnje, ki mora prav tako imeti veljavno dovoljenje.

V šolah vožnje lahko kandidate usposabljajo učitelji predpisov in učitelji vožnje, ki izpolnjujejo pogoje, ki so določeni v Zakonu o voznikih.

Učitelj vožnje potrebuje za učenje kandidata v vozilu:

- evidenčni kartonček vožnje, - dnevni razvid vožnje,

- veljavno dovoljenje za učitelja vožnje.

Pravilnik o usposabljanju kandidatov (Uradni list 95/21) drugi, tretji in četrti del tega pravilnika določa:

- kako morajo biti opremljene šole vožnje,

- katere evidence morajo voditi in način njihovega vodenja (register kandidatov za voznike, evidenčni karton vožnje, dnevni razvid vožnje, dnevnik usposabljanja iz teorije, izpisni list),

(33)

17

- program po katerem se usposablja kandidate za voznike motornih vozil (AM, A1, A2, A, B1, B, C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE, F, G),

- kako morajo bit označena motorna vozila, s katerimi se usposabljajo kandidati in kadar vozijo v spremstvu.

Šola vožnje mora biti ustrezno opremljena za delovanje:

- šola vožnje mora razpolagati z učilnico, ki je opremljena za nemoteno poučevanje kandidatov in točno določeno minimalno površino glede na število kandidatov,

- šola vožnje mora zagotavljati optični medij za prikaz vsebin usposabljanja, strokovno literaturo in šolsko tablo ali tablo z listi,

- šola vožnje more razpolagati s poslovnim prostorom, ki je označen z nazivom šole vožnje in je namenjen sprejemu kandidatov, delu strokovnega vodje in za administrativno delo ter arhiviranje evidenc,

- šola vožnje more imeti ustrezno opremljeno in zavarovano vadbeno površino, kjer se lahko varno izvajajo praktične vaje iz tehnike vožnje,

- za vsako kategorijo, za katero se usposabljajo kandidati, mora šola vožnje zagotavljati vozilo, ki izpolnjuje točno predpisane pogoje,

- vozila, kandidati in učitelji vožnje morajo biti opremljeni in označeni točno tako, kot določa Pravilnik o usposabljanju kandidatov.

Avtošola mora imeti naslednje evidence:

- register kandidatov za voznike,

- dnevnik usposabljanja iz teorije kot Priloga 2 tega pravilnika, - dnevni razvid vožnje kot Priloga 3 tega pravilnika,

- evidenčni karton vožnje kot Priloga 4 tega pravilnika.

Evidence, ki se vodijo v papirnati obliki in z njimi povezane dokumente, mora šola vožnje hraniti v ognjevarni omari, ki se nahaja v poslovnem prostoru šole vožnje. Register kandidatov za voznike se hrani trajno, vse ostale dokumente in evidence pa vsaj pet let od zadnjega vpisa v evidenco.

5.4 Program usposabljanja kandidatov za voznike

Program usposabljanja kandidatov za voznike natančneje določi minister, pristojen za promet (14.člen ZVoz), minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo pa predpiše program usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki (16. člen ZVoz). Program

(34)

18

usposabljanja kandidatov za voznike vsebuje teoretični in praktični del.

Kandidati se lahko začnejo usposabljati v šoli vožnje, ko se vanjo vpišejo in izpolnjujejo pogoje, ki so določeni v Zakonu o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20).

Šole vožnje izvajajo usposabljanje za vožnjo motornih vozil v skladu s programom, ki ga natančneje določa pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 95/21 in 108/21 – popr.).

− Kandidat se lahko v šoli vožnje začne usposabljati, če mu do predpisane starosti za vožnjo motornega vozila določene kategorije ne manjka več kot šest mesecev. Za B kategorijo se kandidat lahko začne usposabljati, ko dopolni 16 let.

− Preden se začne praktično usposabljati, mora kandidat opraviti zdravniški pregled in z zdravniškim spričevalom dokazati, da je duševno in telesno sposoben voziti vozilo določene kategorije. Zdravniški pregled se opravi v ambulanti medicine dela, prometa in športa. Zdravniško spričevalo velja tri leta, če kandidat nima dodatnih omejitev.

− Preden se začne kandidat praktično usposabljati, mora zaključiti teoretični del usposabljanja v šoli vožnje in uspešno opraviti teoretični del vozniškega izpita. Ko to opravi, mu izpitna komisija to zabeleži v evidenčni karton vožnje. Teoretični del vozniškega izpita velja tri leta. Med praktičnim delom usposabljanja mora kandidat uporabljati predpisane pripomočke, če so vpisani v zdravniškem spričevalu (očala, leče...).

− Preden se priglasi na teoretični del vozniškega izpita mora opraviti tudi izpit iz prve pomoči. Veljavnost tega je trajna (ZVoz, 2016).

5.4.1 Teoretični del usposabljanja

Teoretični del usposabljanja natančneje določa 39. člen Zvoz. Kandidati, ki imajo opravljen in veljaven splošni del tečaja cestno prometnih predpisov, se morejo udeležiti še dodatnega dela teoretičnega usposabljanja. Trajanje in teme usposabljanja dodatnega dela so odvisne od kategorije, za katero se usposabljamo. Splošni del traja 16 pedagoških ur in zajema naslednje tematske sklope:

− splošna pravila in predpisi v cestnem prometu,

− udeleženci cestnega prometa,

(35)

19

− prometna signalizacija in prometna oprema na cestah ter znaki, ukazi in odredbe policije, občinskega redarstva in oseb, ki izvajajo varstvo otrok v cestnem prometu,

− vožnja po cesti,

− pravila cestnega prometa,

− posebnosti v cestnem prometu,

− vožnja v odnosu do okolja.

Teoretično usposabljanje poteka v učilnici šole vožnje, ki je vpisana v register šol vožnje in poteka največ štiri pedagoške ure dnevno ter največ dvajset pedagoških ur v sedmih zaporednih dneh. Pedagoška ura traja 45 minut. Učne teme so predpisane s tem pravilnikom. Dodatni del zajema dodatne vsebine, specifične za posamezne kategorije in traja:

− B, B1, osem pedagoških ur,

− BE, štiri pedagoške ure,

− AM, štiri pedagoške ure,

− A1, A2, A osem pedagoških ur,

− C, C1 osem pedagoških ur,

− C1E, CE, D1E, DE, štiri pedagoške ure,

− D1, D, osem pedagoških ur,

− F, štirinajst pedagoških ur,

− G, štiri pedagoške ure.

5.4.2 Praktični del usposabljanja

Praktični del usposabljanja traja najmanj 20 učnih ur in obsega spoznavanje vozila in učenje osnovnih elementov tehnike vožnje na vadbeni površini, učenje vožnje po cestah z redkim prometom v naselju in zunaj njega, učenje vožnje v gostem prometu v naselju in zunaj njega podnevi in ponoči, učenje osnov tehnik varčne in okolju prijazne vožnje.

Pravilnik o vozniškem izpitu (2021) določa, da je praktični del sestavljen iz treh učnih stopenj.

− Na prvi učni stopnji se spoznava motorno vozilo in poučuje osnovne elemente tehnike vožnje. Učenje na prvi stopnji poteka na poligonu. Čas izvedbe vaj je najmanj dve učni uri, pri kategoriji A1, A2, A najmanj štiri učne ure, pri kategorijah C1, C, D1 in D pa najmanj ena učna ura.

− Na drugi učni stopnji poučevanje poteka na cestah, kjer je malo prometa in manj zahtevnih prometnih situacij. Učenje poteka v naselju in izven njega. Čas izvedbe vaj

(36)

20

je najmanj šest učnih ur, pri kategorijah A2 in A pa najmanj štiri učne ure.

− Na tretji učni stopnji poučevanje poteka na cestah, kjer je gostejši promet bolj zahtevne prometne situacije, podnevi in ponoči. Na tej stopnji se poučuje tudi tehnike varčne in do okolja prijazne vožnje. Čas izvedbe vaj je najmanj dvanajst učnih ur, pri kategoriji A1 deset učnih ur, pri kategorijah AM, BE, C1E, CE, D1E, DE in F pa najmanj osem učnih ur.

V pravilniku so določene tudi izjeme, pri katerih poteka poučevanje po malo spremenjenem programu.

V enem dnevu se lahko posameznega kandidata poučuje največ štiri učne ure. Na prvi in drugi se posamezni kandidat lahko usposablja največ tri učne ure, na tretji učni stopnji pa največ štiri učne ure skupaj. Na tretji učni stopnji se razen pri kategorijah AM, A1, B1 in F, izvede najmanj trikrat po dve učni uri skupaj, in sicer:

− vožnjo podnevi, ki poteka predvsem izven naselja pri čemer minimalna razdalja znaša 60 km, pri kategorijah A2, A in B pa najmanj 70 km (dnevna relacija),

− vožnjo ponoči, ki poteka predvsem izven naselja, pri čemer minimalna razdalja znaša najmanj 60 km (nočna relacija),

− vožnjo po avtocesti ali hitri cesti, pri čemer minimalna razdalja znaša 60 km, pri kategorijah A2, A in B pa najmanj 70km.

− Za določene primere, ki so določeni v tem pravilniku, nočna relacija ni obvezna.

Vožnja ponoči poteka:

− januarja, februarja, novembra in decembra od 17:00 do 7:00 naslednjega dne,

− marca, septembra in oktobra od 19:00 do 5:00 naslednjega dne,

− aprila, maja, junija, julija in avgusta od 20:00 do 5:00 naslednjega dne.

Razpored minimalnega števila učnih ur po stopnjah glede na kategorije. Tabela 1 prikazuje minimalni razpored števila učnih ur po stopnjah ter dodatne zahteve za izvedbo predpisanih učnih vaj. Program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, ki je kot Priloga 6 sestavni del tega pravilnika. Izjema se program usposabljanja ne uporablja za voznike, ki

− imajo vozniško dovoljenje in želijo izbrisati kodo administrativne omejitve,

− želijo zamenjati vozniško dovoljenje izdano v tujini, v evidence se napiše »zamenjava«,

− želijo voziti prilagojeno vozilo, pri čemer se zapiše »prilagojeno vozilo«,

− opravlja preizkus vožnje in se v evidence zapiše »preizkus«.

(37)

21

Tabela 2. Minimalno število ur usposabljanja kandidata 1. stopnja 2. stopnja

3. stopnja

SKUPAJ R-

dnevna R- nočna

R-

AC/HC drugo skupaj

AM 2 6 0 0 0 8 8 16

A1 4 6 0 0 0 10 10 20

A2 4 4 2 0 2 8 12 20

A 4 4 2 0 2 8 12 20

B1 2 6 0 0 0 12 12 20

B 2 6 2 2 2 6 12 20

BE 2 6 2 0 2 4 8 16

C1 2 6 2 2 2 6 12 20

C1E 2 6 2 0 2 4 8 16

C 2 6 2 2 2 6 12 20

CE 2 6 2 0 2 4 8 16

D1 2 6 2 2 2 6 12 20

D1E 2 6 2 0 2 4 8 16

D 2 6 2 2 2 6 12 20

DE 2 6 2 0 2 4 8 16

F 2 6 0 0 0 8 8 16

A1>A2 1 1 2 0 2 3 7 9

A2>A 1 1 2 0 2 3 7 9

B1>B 1 1 2 0 2 3 7 9

B koda 96 1 1 2 0 2 3 7 9

Vir: Pravilnik o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil (pisrs.si)

Pri usposabljanju je potrebno upoštevati vrstni red predpisanih stopenj in šele ko kandidat obvlada učno snov določene stopnje, lahko napreduje na naslednjo učno stopnjo. V učni uri se lahko obravnava več učnih vaj ali ponavlja že obravnavane.

5.5 Izjeme usposabljanja

Izjeme usposabljanja so določene v 6. členu pravilnika o usposabljanju kandidatov (Uradni list RS, št. 95/21 in 108/21 – popr.) , ta vozila lahko zagotavljajo kandidati sami:

- Vozijo motorno vozilo kategorije B1 in C1.

(38)

22

- Vozijo skupino vozil, ki spada v kategorijo B, s priklopnim vozilom, ki ni lahki priklopnik in največja dovoljena masa take skupine vozil presega 3500 kg, a ne presega 4250 kg (koda administrativne omejitve 96).

- Lahko zaradi svojih telesnih zmožnosti vozijo v cestnem prometu le tem zmožnostim prilagojeno motorno vozilo.

5.6 Zdravstveni pogoji za usposabljanje

Skladno z 41. členom Zvoz morata ustrezne zdravstvene pogoje za usposabljanje izpolnjevati tako kandidat za voznika kakor učitelj vožnje:

- Učitelj vožnje tako ne sme usposabljati kandidata za voznika v vožnji motornega vozila na cesti, če je utrujen, bolan oziroma je v takem duševnem stanju, da ne more zanesljivo nadzirati kandidata, ki ga uči, oziroma ima telesne okvare ali poškodbe pa v primeru, da ga to onemogoča pri njegovem delu.

- Učitelj vožnje kandidatu za voznika ne sme dovoliti vožnje na javni cesti, če je očitno, da kandidat zaradi telesne okvare ali poškodbe, utrujenosti, bolezni, duševnega stanja, vpliva alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ne more zanesljivo voziti.

5.7 Opravljanje vozniškega izpita

Opravljanje vozniškega izpita določa Pravilnik o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 162/20 in 175/20). Kandidat se k vozniškemu izpitu priglasi na upravni enoti, če le ta izpolnjuje pogoje.

Prav tako je v primerih k prijavi praktičnega in teoretičnega dela. Ob prijavi se plačata upravna taksa in strošek izpita. Predložiti mora listine, ki so določene v 3. členu Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 162/20 in 175/20):

− veljavno zdravniško spričevalo,

− evidenčni kartonček vožnje,

− potrdilo o opravljenem izpitu prve pomoči,

Kandidatu, ki iz opravičenega razloga ne pristopi k vozniškemu izpitu, upravna enota določi nov termin za izpit. Za neopravičen razlog pa se kandidatu strošek izpita šteje, kot da je izpit opravljal.

(39)

23 5.7.1 Teoretični del vozniškega izpita

Teoretični del vozniškega izpita obsega preizkus znanja v obliki testnih nalog, ki jih zagotavlja agencija, ki niso javno in prosto dostopne. Opravljajo se z uporabo računalnika. Preverjanje znanja je elektronsko. Opravljanje ne sme biti daljše kot 40 minut, razen če kandidat opravlja teoretični del s pomočjo tolmača za tuj jezik, če je kandidatu dodeljena strokovna pomoč ter če opravlja na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

Uspeh se šteje z »je opravil« ali »ni opravil«. Če kandidat ni opravil teoretičnega dela, se šteje, kot da ni opravil vozniškega izpita. Prav tako se šteje, da kandidat ni opravil teoretičnega dela, če uporablja nedovoljene pripomočke. Kandidat test lahko pregleduje, ne sme pa prepisovati, preslikovati, tiskati ali pridobiti njegovega elektronskega zapisa. Oceno uspeha se kandidatu sporoči ustno, uspešno opravljen teoretični del se potrdi v evidenčni karton vožnje.

5.7.2 Praktični del vozniškega izpita

Praktični del vozniškega izpita je sestavljen iz treh delov, kar določa 9. člen Pravilnika o vozniškem izpitu:

- priprava na vožnjo, pregled vozila z vidika prometne varnosti (uporaba različnih vrst žarometov, klimatske naprave, brisalcev, motornih tekočin, ustreznost pnevmatik ipd.), - preizkus spretnosti, ki poteka na vadbeni površini,

- preizkus vožnje vozila v cestnem prometu.

Praktični del vozniškega se začne s pripravo na vožnjo in konča, ko ob koncu postori vse za varno zapustitev vozila. Pomembno je tudi, kako poteka medsebojno vplivanje med kandidatom in ocenjevalcem. Ocenjevalec preveri dokumente. Kandidata usmerja na izpitu in podaja navodila. Navodila morajo biti jasna, razumljiva in podana v pravem trenutku. Pri analizi izpitne vožnje je pomembna komunikacija, ki ocenjevalcu pomaga pri posameznih kandidatovih dejanjih. V primerih, ko je ocena negativna, je pomembno, da so razlogi zanjo jasni in nedvoumni.

5.7.3 Predpisana starost za vožnjo motornih vozil

Za vožnjo motornih je v Zakonu o voznikih v 61. členu zapisano, da morajo imeti kandidati : - za vozila kategorije AM - 15 let,

- za vozila kategorije A1 - 16 let, - za vozila kategorije A2 - 18 let,

(40)

24

- za vozila kategorije A, če ima imetnik dve leti vozniško dovoljenje kategorije A2 - 20 let,

- za vozila kategorije A - 24 let,

- za motorna trikolesa z močjo motorja, večjo od 15 kW - 21 let, - za vozila kategorije B1 - 16 let,

- za vozila kategorije B, BE - 18 let, - za vozila kategorije C1, C1E - 18 let, - za vozila kategorije C, CE - 21 let, - za vozila kategorije D1, D1E - 21 let, - za vozila kategorije D, DE - 24 let,

- za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h - 16 let,

- za vozila kategorije F, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h - 18 let, - za vozila kategorije G – motokultivatorji- 15 let,

- za vozila kategorije G – delovni stroji - 18 let.

5.7.4 Ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja po izrečenem prenehanju Postopek natančneje določa 64. člen zakona o voznikih, ki pravi, da:

- Oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, lahko po šestih mesecih pridobi novo vozniško dovoljenje.

- Opraviti mora dodatni program usposabljanja, pridobiti zdravniško spričevalo in nato ponovno opravi vozniški izpit.

- Če so bile izrečene kazenske točke oziroma vožnja pod vplivom alkohola, se mora udeležiti rehabilitacijskega programa po pregledu zdravniškega spričevala. Predložiti mora potrdilo o edukacijski oziroma psihosocialni delavnici.

5.7.5 Zamenjava vozniškega dovoljenja

Določa jo 67. člen Zakona o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20)

- slovensko vozniško dovoljenje se izda, če je oseba v tujini že opravila vozniško dovoljenje B, BE, C in D.

Če je bil osebi izrečen varnostni ukrep mora oseba izpolniti pogoje določene v 64. členu Zakona

(41)

25

o voznikih (ZVoz-1, Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20)

- slovensko vozniško dovoljenje se izda samo za kategorijo, pridobljeno v tujini,

- praktičnega tega vozniškega izpita ni potrebno opraviti imetnikom vozniških dovoljenj, izdanih v tujini, ki imajo v skladu z zakonom usposobljenost za vožnjo motornih vozil, izjema ne velja za zamenjavo A1, A2 in A.

5.8 Vožnja s spremljevalcem

Pogoji za vožnjo s spremljevalcem so določeni v 57. členu ZVoz-1 (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20). Kandidat mora izpolnjevati določene pogoje kot:

- imeti mora vsaj 16 let,

- opraviti mora teoretični in praktični del usposabljanja motornega vozila b kategorije , - vozilo mora biti označeno s predpisano »L« tablico.

Tablica »L« za označevanje motornih vozil, ki jih vozijo kandidati pri vožnji s spremljevalcem : - Dimenzije in oblika so navedene v Prilogi 8 pravilnika o usposabljanju kandidatov za

voznike motornih vozil (Uradni list RS, št. 95/21 in 108/21 – popr.).

O vožnji s spremljevalcem govorimo, ko je v cestni promet vključena oseba, ki še nima pravice voziti samostojno. Pri vožnji s spremljevalcem kandidat nabira izkušnje in navade.

Spremljevalec mora izpolnjevati določene pogoje:

- lahko je starš, skrbnik ali druga oseba, ki ni mlajša od 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje B kategorije vsaj pet let in nima več kot pet kazenskih točk.

Ko so izpolnjeni pogoji, se vpiše spremljevalca v evidenčni karton vožnje na upravni enoti.

5.9 Dodatno usposabljanje voznikov začetnikov

Voznik začetnik je voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od pridobitve vozniškega dovoljenja, pridobljenega v Republiki Sloveniji ali v tujini. Med voznike začetnike štejemo tudi voznike motornih vozil kategorije A2, A in B. Voznik začetnik ne sme imeti v cestnem prometu v organizmu alkohola.

Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se mu izreče tudi, če v času dveh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk.

(42)

26

Zakon o voznikih določa obvezni program dodatnega usposabljanja, ki zajema dva sklopa to sta vadba varne vožnje in skupinska delavnica o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. V program dodatnega usposabljanja se lahko voznik začetnik udeleži po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Opravljen program mu omogoči podaljšanje vozniškega dovoljenja (AVP, 2021).

V Sloveniji imamo naslednje poligone varne vožnje, na katerih se izvaja vadba varne vožnje:

− AMZS Center varne vožnje na Vranskem,

− RACELAND Center varne vožnje,

− BLAGOMIX Center varne vožnje v Logatcu,

− ZŠAM Center varne vožnje,

− ŠPANK Poligon varne vožnje v Murski Soboti.

Pooblastila za izvajanje programa za voznike začetnike ima kar deset izvajalcev:

− ALMA avto šola d.o.o.

− AMZS d.d.

− BLAGOMIX d.o.o.

− CENTER VARNE VOŽNJE Murska Sobota d.o.o.

− INTI PRAH d.o.o.

− PAGRAT d.o.o.

− POSAVC d.o.o.

− ŠOLA VOŽNJE ČADEJ

− VITO -L d.o.o.

− ZŠAM d.o.o (AVP, 2021)

Dodatno usposabljanje voznikov začetnikov je opredeljeno v 51. členu Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZoV), ki pravi, da:

− mora voznik začetnik s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji in ki je v Sloveniji tudi opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A in B, opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov,

− se vozniku začetniku ob izdaji vozniškega dovoljenja izda tudi karton voznika začetnika za spremljanje opravljenih obveznosti po programu dodatnega usposabljanja za voznika začetnika, na katerega nato izvajalec programa potrjuje opravljene obveznosti,

(43)

27

− vsebuje program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa ter psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa,

− se lahko voznik začetnik udeleži programa dodatnega usposabljanja po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja,

− udeleženec plača ceno programa dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.

5.1 Odločanje za šolo vožnje in urejenost šol vožnje

Za šolo vožnje se kandidat odloči na osnovi reklame, priporočila prijateljev ali po občutku. Šola vožnje ne more jamčiti števila ur usposabljanja. Žal pa se še vedno naleti na šolo vožnje, kjer obljubljajo nemogoče. Pritožbe so neuslišane, ure tečejo in za izpit se odšteje veliko denarja.

Šola vožnje mora imeti poslovni prostor in določen delovni čas za delo s kandidati. V šoli vožnje vam morajo znati svetovati glede poteka usposabljanja za voznika. (GZS,2021)

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Pri 4 dojenčkih Ismo dosegli prehodnost solzevodov ob prvem obisku še z istočasnim sondiranjem solznih poti.. Pri ostalih 53 dojenčkih so bile pri prvem nzpiranju

V podpornih oblikah zaposlovanja uporabniki te oblike zaposlitve delo opravljajo prav tam, torej v rednem delovnem in socialnem okolju, pri tem se srečujejo z osebami, ki

Diplomska naloga Estetsko oblikovanje likovnih kompozicij z danimi geometrijskimi oblikami pri otrocih, starih od dveh in pol do štirih let predstavlja ugotovitve raziskave,

Mali (2006) je izvedel študijo poškodb tal po sečnji s strojem za sečnjo in spravilu lesa z zgibnim polprikoličarjem, v izdelavi pa je tudi diplomska naloga študenta Vranešiča

Diplomska naloga predstavlja možnost za razvoj sonaravnih oblik turizma na območju občine Ilirska Bistrica na konkretnem primeru območja jezera Mola, z naravi

Diplomska naloga opisuje mednarodno poslovanje z možnimi načini vstopa na tuje trge, katerega sestavni del sta internacionalizacija in globalizacija, ter v

Priprava jedi z manj sestavinami se pri komercialnih ponudnikih gostinskih storitev uporablja statistično značilno redkeje (občasno) kot pri drugih dveh kategorijah

Diplomska naloga z osnovno temo pomen kulture v mednarodnem poslovanju je imela cilj ugotoviti, ali v slovenskem podjetju X svoje zaposlene izobražujejo na