UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ŽAN MOLE
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
VPLIV RAZLIČNE OSNOVE TISKARSKE PASTE NA TISK Z EKSTRAKTOM JAPONSKEGA DRESNIKA
DIPLOMSKO DELO
ŽAN MOLE
LJUBLJANA, september 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
THE INFLUENCE OF DIFFERENT BASE OF PRINTING PASTE ON PRINTING WITH THE JAPANESE KNOTWEED EXTRACT
DIPLOMA THESIS
ŽAN MOLE
LJUBLJANA, September 2021
III PODATKI OD DIPLOMSKEM DELU
Število listov: 73 Število strani: 61 Število slik: 18 Število preglednic: 1
Število literaturnih virov: 29 Število prilog: 4
Študijski program: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) Grafična in medijska tehnika
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednik: doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak Mentor: doc. dr. Maja Klančnik
Član: izr. prof. dr. Dejana Javoršek Ljubljana, ……….
IV ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Maji Klančnik, za pomoč ter potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge.
V IZVLEČEK
Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih tiskarskih past ter dodatkov na barvo in obstojnosti odtisov, dobljenih s tiskarskimi barvami, pripravljenimi z naravnima barviloma iz korenike in listov japonskega dresnika. Za pripravo tiskarskih barv so bile uporabljene štiri različne vrste tiskarskih past in različni dodatki v tiskarki pasti, kot so:
soda, citronska kislina, bakrov sulfat, železov sulfat, aluminijev sulfat, fluorescentno belilno sredstvo ter fluorescenten pigment. Končni cilj je bil preveriti uporabnost pripravljenih tiskarskih barv za sitotisk na različnih tiskovnih materialih s
spektrofotometrično analizo kvalitete odtisov in s preizkušanjem obstojnosti odtisov na drgnjenje, svetlobo in na tkaninah tudi na likanje in pranje. Uporabljeni tiskovni materiali so bili papir iz korenike japonskega dresnika (gramature 240 g/m2), tržni, recikliran in beljen papir (oba gramature 200 g/m2) ter poliestrna in bombažna tkanina.
Obstojnosti odtisov na papirjih in tkaninah na suho drgnjenje so odlične. Nekoliko slabše so obstojnosti na mokro drgnjenje na tkaninah, najslabše pa so pri odtisih dobljenih s tiskarskimi barvami z dodatki alkalije ter kovinskih soli. Obstojnosti odtisov na mokro likanje so dobre in na pranje slabše. Različni dodatki in tiskarske paste niso izboljšali obstojnosti odtisov na mokre obdelave. Svetlobne obstojnosti odtisov so slabe na vseh tiskovnih materialih. Svetlobne obstojnosti odtisov znatno izboljšata dodatek citronske kisline in bakrovega sulfata.
Ključne besede: naravno barvilo, japonski dresnik, tiskarska barva, sitotisk, obstojnosti.
VI ABSTRACT
The purpose of the diploma thesis was to investigate the influence of different printing pastes and additives on the colour and fastness of prints obtained with printing inks prepared with natural dyes from the rhizome and leaves of Japanese knotweed. Four different types of printing pastes and various additives in the printing paste, such as:
soda, citric acid, copper sulphate, iron sulphate, aluminium sulphate, fluorescent
bleaching agent and fluorescent pigment were used for the preparation of printing inks.
The main goal was to test the applicability of prepared printing inks for screen printing on various printing materials by spectrophotometric analysis of print quality and by testing the fastness of prints to rubbing, light and on fabrics as well as ironing and washing. The printed materials used were Japanese knotweed rhizome paper
(grammage of 240 g / m2), commercially recycled and bleached paper (both grammage of 200 g / m2) and polyester and cotton fabrics.
The fastness of the prints on dry rubbing on papers and fabrics is excellent. Resistance to wet rubbing on fabrics is slightly worse, the worst for the prints obtained with printing inks with the addition of alkali and metal salts. The fastness of prints on wet ironing is good and worse on washing. Various additives and printing pastes did not improve the durability of prints on wet treatments. The light fastness of the prints is poor on all
printing materials. The light fastness of the prints is significantly improved by the addition of citric acid and copper sulphate.
Key words: natural dye, Japanese knotweed, printing ink, screen printing, fastness.
VII VSEBINSKO KAZALO
IZVLEČEK ... V ABSTRACT ... VI VSEBINSKO KAZALO ... VII SEZNAM SLIK ... X SEZNAM PREGLEDNIC ... XI SEZNAM OKRAJŠAV IN SIMBOLOV ... XII
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 JAPONSKI DRESNIK ... 2
2.1.1 Ekološka problematika japonskega dresnika ... 2
2.1.2 Uporabnost japonskega dresnika ... 3
2.2 STANJE RAZISKAV NA PODROČJU TISKANJA IN BARVANJE Z NARAVNIMI BARVILI ... 3
2.3 BARVNA METRIKA IN OCENA BARVE ... 6
2.3.1 CIELAB sistem ... 7
3 EKSPERIMENTALNI DEL ... 9
3.1 TISKARSKA BARVA ... 9
3.2 TISKOVNI MATERIAL ... 12
3.3 SITOTISK ... 12
3.4 BARVNOMETRIČNO VREDNOTENJE ODTISOV ... 13
3.5 PREIZKUŠANJE OBSTOJNOSTI ODTIOSV ... 13
3.5.1 Obstojnost odtisov na papirju na suho drgnjenje ... 13
3.5.2 Obstojnost odtisov na tkanini na mokro drgnjenje ... 14
3.5.3 Obstojnost odtisov na tkanini na mokro likanje ... 14
3.5.4 Obstojnost odtisov na tkanini na pranje ... 15
3.5.5 Svetlobne obstojnosti odtisov ... 15
4 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 17
4.1 REZULTATI VIZUALNE OCENE ODTISOV ... 17
4.2 REZULTATI BARVNOMETRIČNEGA VREDNOTENJA ODTISOV ... 27
VIII
4.2.1 Barvnometrično vrednotenje odtisov na beljenem papirju ... 27
4.2.1.1 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na beljenem papirju ... 28
4.2.1.2 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na beljenem papirju ... 29
4.2.2 Barvnometrično vrednotenje odtisov na papirju iz japonskega dresnika ... 30
4.2.2.1 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na papirju iz japonskega dresnika ... 30
4.2.2.2 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na papirju iz japonskega dresnika ... 32
4.2.3 Barvnometrično vrednotenje odtisov na recikliranem papirju ... 33
4.2.3.1 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na recikliranem papirju ... 33
4.2.3.2 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na recikliranem papirju ... 34
4.2.4 Barvnometrično vrednotenje odtisov na bombažni tkanini ... 35
4.2.4.1 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na bombažni tkanini ... 35
4.2.4.2 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na bombažni tkanini ... 36
4.2.5 Barvnometrično vrednotenje odtisov na poliestrski tkanini ... 34
4.2.5.1 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na poliestrski tkanini ... 37
4.2.5.2 Odtisi narejen s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na poliestrski tkanini ... 38
4.3 OBSTOJNOST ODTIOSV ... 39
4.3.1 Obstojnost odtisov na papirjih na drgnjenje ... 39
4.3.2 Obstojnost odtisov na tkaninah na mokro drgnjenje ... 40
4.3.3 Obstojnost odtisov na tkaninah na mokro likanje ... 40
4.3.4 Obstojnost odtisov na tkaninah na pranje ... 41
4.3.5 Svetlobne obstojnosti odtisov ... 42
4.3.5.1 Vizualna ocena svetlobnih obstojnosti odtisov ... 42
4.3.5.2 Barvnometrične meritve svetlobnih obstojnosti odtisov ... 44
IX 4.3.5.3 Primerjava barvnih razlik odtisov pred in po osvetljevanju ... 55 5 ZAKLJUČEK ... 59 6 LITERATURNI VIRI ... 61
PRILOGA A: Barvnometrične meritve odtisov
PRILOGA B: Barvne obstojnosti odtisov – vizualne ocene PRILOGA C: Barvnometrične meritve odtisov po osvetljevanju
PRILOGA D: Barvne razlike med osvetljenimi in neosvetljenimi odtisi
X SEZNAM SLIK
Slika 1: CIELAB sistem ... 7
Slika 2: Pripravljanje osnove za pigmentni tisk ... 9
Slika 3: Odtisi z barvo št. 11 ... 17
Slika 4: Odtisi z barvo št. 8 ... 18
Slika 5: Odtisi z barvo št. 13 ... 18
Slika 6: Odtisi z barvo št. 3 ... 19
Slika 7: Odtisi z barvo št. 6 ... 20
Slika 8: Odtisi z barvo št. 4 ... 20
Slika 9: Odtisi z barvo št. 5 ... 21
Slika 10: Odtisi z barvo št. 7 ... 21
Slika 11: Odtisi z barvo št. 12 ... 22
Slika 12: Odtisi z barvo št. 10 ... 23
Slika 13: Odtisi z barvo št. 9 ... 23
Slika 14: Odtisi z barvo št. 1 ... 24
Slika 15: Odtisi z barvo št. 2 ... 25
Slika 16: Odtisi z barvo CuSO4 ... 25
Slika 17: Odtisi z barvo FeSO4 ... 26
Slika 18: Odtisi z barvo Al2(SO4)3 ... 28
XI SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pripravljene tiskarske barve: ... 9
XII SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV
a* – rdeče-zelena koordinata v barvnem prostoru CIELAB b* – rumeno-modra koordinata v barvnem prostoru CIELAB
C*ab – kroma CIE –Mednarodna komisija za razsvetljavo –Commission Internationale de l'Eclairage
D65 – standardizirana svetloba, ki ponazarja dnevno svetlobo barvne temperature 6504K ΔE*ab– barvna razlika v barvnem prostoru CIELAB
hab – kot barvnega tona
L* – svetlost barve v barvnem prostoru CIELAB 10°– zorni kot opazovanja
45°/0°–merska geometrija instrumenta BP – beljen papir
DRE – papir iz japonskega dresnika RP – recikliran papir
CO – bombažna tkanina PES – poliestrska tkanina
1 1 UVOD
Namen diplomske naloge je bil preizkusiti vpliv različnih tiskarskih past in različnih dodatkov v tiskarskih barvah, pripravljenih iz naravnega barvila japonskega dresnika, na barvo, kvaliteto in obstojnosti odtisov na različnih papirjih in tkaninah. Kot dodatki v tiskarskih barvah so se uporabili alkalija, kislina, različne kovinske soli, fluorescentno belilno sredstvo in fluorescentni pigment, s katerimi smo želeli vplivati na spremembo barve in obstojnosti odtisov, predvsem pa ugotoviti kateri dodatki izboljšajo obstojnosti odtisov.
V raziskavi smo uporabili naravni barvili, ki sta bili pridobljeni z ekstrakcijo iz korenike in iz listov invazivne rastline japonskega dresnika na Kemijskem inštitutu.
Raziskava diplomske naloge je tudi del raziskav v okviru evropskega projekta Applause (Alien Plant Species), s katero smo želeli pokazati koristno uporabnost prekomerno razširjene tujerodne invazivne rastline kot vir barvila za tisk.
S pripravljenimi tiskarskimi barvami smo tiskali na različne papirje in tkanine s tehniko sitotiska, ročno ter strojno. Tiskali smo na dva tržna papirja; beljen papir iz primarne celuloze in recikliran papir ter na papir, ki je bil izdelan iz stebel japonskega dresnika na Inštitutu za celulozo in papir. Od tekstilnega materiala smo izbrali tkanini popolnoma različnih vlaken, hidrofilno bombažno in hidrofobno poliestrno tkanino. Odtise smo ovrednotili vizualno in barvnometrično ter preverili njihove obstojnosti na suho drgnjenje in na svetlobo, na tkaninah pa še na mokro drgnjenje, mokro likanje in pranje.
Hipoteze:
H1: Dodatek kovinskih soli izboljša obstojnosti barve odtisa.
H2: Sprememba tiskarske osnove spremeni barvo končnega odtisa H3: Barva odtisa je odvisna od uporabljenega tiskovnega materiala
2 2 TEORETIČNI DEL
2.1 JAPONSKI DRESNIK
Japonski dresnik (znanstveno ime Fallopia japonica) je invazivna trajnica z grmičasto rastjo, ki izvira iz vzhodne Azije. Rastlina je visoka do dva metra. Na območju Slovenije so prisotne samo rastline ženskega spola. Označuje ga kolenčasto členjeno votlo deblo.
Listi, povprečno dolgi do 15 cm, so dvoredno spiralasto razvrščeni, karakteristike njihove oblike pa so, da so kratkopecljati, široko-jajčasti in imajo ravno prisekano listno dno. Dno lista je po žilah dlakavo. Manjši beli cvetovi rastline so združeni v večcvetna klasasta socvetja. Japonski dresnik cveti pozno poleti, bolj specifično v razponu med julijem in septembrom, zrelost semen pa doseže oktobra. [1, 2]
Japonski dresnik, ki se pojavlja na območju Slovenije, je samonikel. Tako se pojavljajo pri nas dvospolne rastline, ki imajo razvite v cvetovih pestič ter prašnike, pa tudi rastline, ki so ekskluzivno ženskega spola – te imajo razvite le pestiče. Način razmnoževanja te rastline, ki oteži njeno odstranjevanje s površin, je vegetativni, z ukoreninjanjem koščkov korenik ali spodnjih delov stebel. Za rast nove rastline zadostuje manjši kos korenike. [1, 3]
Japonski dresnik najbolje uspeva na predelno vlažnih rastiščih, kot so okolice rek in potokov. Uspeva na vseh vrstah prsti. Največkrat ga najdemo na predelih, kjer je zaradi človekovega posega prišlo do večjih premikov zemlje, in to je tudi najpogostejši način širjenja te rastline. Tako je rastlina največkrat videna v bližini cest, železniških prog, rek in potokov. [2]
2.1.1 Ekološka problematika japonskega dresnika
Rastlina spada med 100 najbolj invazivnih rastlin na svetu. Z rastjo ob rekah in potokih izpodriva avtohtone rastlinske vrste in tako spreminja videz pokrajine ter ima slab vpliv na biotsko raznovrstnost, saj lahko njene korenine prodrejo tudi skozi 5 cm debele plasti asfalta. [2]
Odstranjevanje japonskega dresnika je zahteven proces. Fizično odstranjevanje rastline pomeni odstranitev mreže korenin ter puljenje novih poganjkov. Druga rešitev je
uporaba herbicidov. A s tem lahko večkrat povzročimo še večjo škodo, saj rastlino največkrat najdemo ob vodnih virih. Bolj okolju prijazno je nanašanje herbicidov na pokošena stebla ali ročno injiciranje herbicidov v stebla. [2]
3 2.1.2 Uporabnost japonskega dresnika
Japonski dresnik se uporablja v tradicionalni japonski, kitajski in korejski medicini, saj vsebuje antioksidativne spojine. Je tudi odličen vir vitamina A in C, kot tudi mangana, cinka ter kalija. [3, 4]
Je tudi dober vir antioksidanta resveratrola, kateri pozitivno vpliva na proces staranja.
Poleg resveratrola rastlina vsebuje tudi veliko drugih metabolitov z antioksidativnimi lastnosti, kot so kinoni, fenolne kisline, stilbeni, tanini, flavonoid ter kateholi. Največja koncentracija resveratrola je prisotna v koreninah japonskega dresnika. Vsebina snovi z antioksidativnimi lastnosti variira skozi cikel rasti rastline ter z delom rastline, katerega konzumiramo. Japonski dresnik tako predstavlja dober način ekstrahiranja
antoksidativnih snovi za pripravo prehranskih dodatkov. [5]
Kemijska spojina emodin, ima dokazano različne farmakološke koristi, kot so:
protivnetni, antivirusni, antibakterijski, antialergijski, antidiabetični, protirakavi, hepatoprotektivni, neuroprotektivni ter antiosteoporotski učinki. [6]
V tradicionalni kitajski medicini se pripravek s koreniko japonskega dresnika (kitajsko:
Hu Zhang), uporablja za zdravljenje: kašlja, hepatitisa, zlatenice, amenoreje, vaginalnega izcedka, bolečine v sklepih, opeklin in kačjega ugriza. [7]
Na Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani so že leta 2016 izdelali papir iz stebel japonskega dresnika. Stebla rastline so bila nabrana v prostovoljnih akcijah v okviru programa zelene prestolnice Evrope leta 2016. Iz približno 1500 kg suhih stebel japonskega dresnika je bilo izdelanih nekaj več kot 400 kilogramov papirja. [8,9]
Mlajše rastline japonskega dresnika so užitne, lahko so pripravljene na enak način kot pripravimo šparglje in rabarbaro. [10]
4 2.2 STANJE RAZISKAV NA PODROČJU TISKANJA IN BARVANJA Z NARAVNIMI BARVILI
Koncept uporabe rastlin za namen naravnih barvil ni nov. Naravna barvila so bila uporabljena v večini starodavnih civilizacijah, na primer v Indiji, na Kitajskem, v
Mezopotamiji, Egiptu, Grčiji, južni Ameriki in drugod. Odkritje rdeče oker barve v starih grobiščih dokazuje, da so uporabljali naravna barvila za estetske namene že pred 15.000 leti. Indigo je morda najstarejše naravno barvilo. V Indiji je bilo poznano že pred okoli 4000 leti. Na območju severne Evrope pa so uporabljali drugo rastlino, ki tudi da tkanini modro barvo. To je rastlina z imenom Silina (lat. Isatis tinctoria). Uporabljali so jo že v času bronaste dobe. [11]
V eni od raziskav je bilo uporabljeno naravno barvilo annatto. Preizkušen je bil potencial barvila – kot naravna alternativa za barvanje v konvencionalnih in novejših tekstilnih procesih. Barvilo je bilo uporabljeno za obarvanje tkanine, kot barvilo v tiskarski osnovi za sitotisk in za digitalni inkjet tisk. Za merjenje kakovosti odtisov in obarvanja tkanine so bili uporabljeni standardni barvnometrični ter obstojnostni testi. Rezultati so pokazali da barvilo annatto kaže potencial kot naravno barvilo za uporabo v industriji. [12]
V drugi raziskavi je bil opisan proces barvanja beljene ter beljene in mercerizirane bombažne tkanine s pigmentno metodo tiska, pri kateri so bili uporabljeni pigmenti petih različnih naravnih virov: lupina granatnega jabolka, lupina oreščkov, listi pomaranče, korenika alkane in barvilna pasja kamilica. Za testiranje obstojnosti so bili uporabljeni standardni testi. Najboljši rezultati so bili opaženi pri odtisih z barvilom narejenim iz lupine granatnega jabolka. Tudi ostali odtisi narejeni z drugimi barvili so pokazali zadostno obstojnost. Obstojnost je bila povezana s procesom mercerizacije bombaža.
Rezultati so predstavili uporabo naravnih barvil kot alternativo sintetičnim. [13]
V raziskavi barvanja lyocell tkanine z naravnim barvilom ekstrahiranim iz cvetov ognjiča z uporabo kovinskih soli, je bilo barvilo ekstrahirano z Soxhlet ekstraktorjem. Barvilo je bilo nanešeno na tkanino z petimi različnimi kovinskimi solmi z metodami predhodne ter končne obdelave. Rezultati obstojnosti barve na pranje, osvetljevanje, drgnjenje,
perspiracijo ter FTIR test so bili odlični. FTIR testi si pokazali, da ni prišlo do
strukturalnih sprememb v sami tkanini, pred in po barvanju. Barvilo je pokazalo dobre barvne obstojnosti brez poškodb same strukture vlaken tkanine. [14]
V raziskavi je bila obarvana bombažna tkanina z barvilom ekstrahiranim iz kokosove lupine. Bombažna tkanina je bila pred barvanjem predobdelana z kisom ter galunom.
Tkanina je bila obarvana pri 80 °C v 4 %, 6 % in 8 % barvila v 100 ml vode. Tkanina je ostala v barvni kopeli 45 minut. Narejeni so bili preizkusi obstojnosti na drgnjenje, osvetljevanje in pranje, ter rezultati ocenjeni z sivo skalo. Ugotovljeno je bilo, da uporabljene večje koncentracije barvila skupaj z uporabo predobdelave pokažejo najboljše rezultate z najboljšimi ocenami svetlobnih obstojnosti in obstojnosti na pranje.
[15]
5 V eni od raziskav je bila obarvana degumirana svila z barvilom iz lubja češmina. Tkanina je bila predobdelana z: galunom, kromom, bakrovim sulfatom in železovim sulfatom, v različnih razmerjih 1:1, 1:3 ter 3:1. Barvilo je bilo ekstrahirano z namakanjem lubja v vodi za eno uro. Svilena tkanina je bila obarvana z 8% koncentracijo barvila, 45 min. Ocene obstojnosti obarvane tkanine so segale od zelo dobrih do odličnih. Prišlo je do povečane svetlosti barve vzorcev po osvetljevanju, pranju ter testih perspiracije. [16]
V raziskavi barvanja tkanini z uporabo barvila iz lubja bombažnega drevesa, je bilo ekstrahirano barvilo z namakanjem lubja v večji količini vode, čez noč. Voda je bila nato filtrirana ter zavreta, da je bilo dobljeno barvilo v prahu. Obarvane so bile različne
tkanine, kot so: bombaž, volna, svila ter najlon. Uporabljena je bila predobdelava tkanin z naravnimi ter umetnimi čimžami. Vse tkanine so bile uspešno obarvane z velikim spektrom dobljenih odtenkov. [17]
V raziskavi barvanja z plazmo predobdelane bombažne ter bambusne rajon tkanine, je bilo barvilo ekstrahirano iz korenike japonskega dresnika. Barvilo je bilo ekstrahirano s pomočjo etanola v Soxhlet ekstraktorju, nato pa filtrirano ter evaporirano. Rezultati testov so pokazali, da je s plazmo obdelana tkanina, imela večji navzem barvila ter boljše antibakterijske lastnosti. [18]
V eni izmed raziskav je bila Lyocell tkanina obarvana z naravnim barvilo ekstrahiranim iz pomarančne lupine, za namen analize barvne učinkovitosti, CIE L*a*b* vrednosti ter barvnih obstojnosti. Za predobdelavo tkanine sta bila uporabljeni kovinski soli, železov (II) sulfat ter bakrov (II) sulfat v 2 % ter 4 % koncentracijah. Najboljši rezultati obstojnosti na pranje, osvetljevanje, drgnjenje ter perspiracijo, so bili dobljeni z uporabljeno 4 % koncentracijo kovinskih soli pri predobdelavi tkanine. [19]
V raziskavi barvanja bombažne tkanine z naravnim barvilom ekstrahiranim iz lupine grenivke, je bilo barvilo ekstrahirano z uporabo topila etanola. Bombažna tkanina je bila obarvana skupaj z uporabo dveh kovinskimih soli, bakrovim in železovim sulfatom, v razmerjih 1:1, 1:3 ter 3:1. Kovinske soli so bile uporabljene za predhodno, barvna in končno obdelavo. Obstojnosti barve so dobre, predvideno zaradi uporabe kovinskih soli.
Dobljen je bil velik nabor barv. [20]
V raziskavi barvanja volne z naravnim barvilom ekstrahiranim iz rastline Rhizoma coptidis, so bile uporabljene različne koncentracije barvila, pH vrednosti kopeli ter različne vrste obdelave tkanine. Po obarvanju je bila narejena barvnometrična analiza.
Predobdelana tkanina, tkanina obarvana pri večji temperaturi kopeli in tkanina obarvana v kopeli z bazično pH vrednostjo, vodi v temnejše odtenke barve obarvane tkanine.
Obarvana tkanina je pokazala tudi dobre antibakterijske lastnosti po barvanju z barvilom. [21]
V eni izmed raziskav je bila svilena tkanina obarvana z naravnim barvilom ekstrahiranim iz listov rasline longan. Uporabljena je bila barvna obdelava z galunom, bakrovim
sulfatom, železovim sulfatom in kositrovim kloridom. Rezultati so pokazali da pride do povečanja K/S vrenosti z povečanjem koncentracije kovinskih soli. Prišlo je do različnih
6 odtenkov barve glede na uporabljeno spojino pri obdelavi tkanine. Rezultati testov
barvnih obstojnosti so pokazali zelo dobre ter odlične rezultate. [22]
V eni izmed študij je bil raziskan potencial naravnega barvila ekstrahiranega iz lubja rastline Thespesia Populnea z organskim topilom (etanolom) za barvanje. Opisani so bili farmakološki in farmakognozični efekti. Opravljeni so bili testi obstojnosti na pranje, pranje z detergentom in osvetljevanje pobarvanih tkanin. Rezultati so pokazali dobre obstojnosti in najboljše rezultate pri bombažu ter terakasi. [23]
V drugi raziskavi je bila obarvana volna z barvilom ekstrahiranim iz lubja oreha, z in brez prisotnosti kovinskih soli. Raziskan je bil efekt aluminijevega sulfata, železovega sulfata ter kositrovega klorida na obstojnost ter barvnometrične meritve volne. Rezultati so pokazali, da predobdelava taknine s kovinskimi solmi občutno poveča obstojnost.
Najboljše rezultate sta pokazala železov sulfat ter kositrov klorid. Ta efekt je pripisan močni kelatnosti teh dveh spojin. [24]
V diplomski nalogi tiskanja papirja in tkanin s sitotiskarsko barvo, pripravljeno iz barvila korenike japonskega dresnika, so bile pripravljene tiskarske barve v šestih različnih koncentracijah barvila v isti tiskarski pasti. Na vseh tiskovnih materialih so bile
ugotovljene odlične obstojnosti odtisov na suho drgnjenje, a slabe obstojnosti odtisov na tkaninah na pranje. Opažen je bil zanimiv pojav temnenja barve odtisov pod vplivom svetlobe. [25]
V diplomski nalogi, ki raziskuje vpliv različnih tiskarskih past na tisk z barvili ekstraktov invazivnih rastlin, je bila pripravljena sitotiskarska barva z barvilom iz listov japonskega dresnika z različnimi tiskarskimi osnovami. Z njo so bili narejeni odtisi na papir in
tkanino. Ugotovljene so bile dobre obstojnosti na drgnjenje, slabše obstojnosti na pranje in zelo slabe svetlobne obstojnosti. [26]
Ugotovili so, da je možna uporaba japonskega dresnika v kulinariki, zdravilstvu, za izdelavo papirja in za pridobivanje barvila, uporabnega za barvanje tekstila.
Uporabnost barvila pridobljenega iz japonskega dresnika je bila prikazana v raziskavi barvanja kationsko predobdelanega bombaža z listi japonskega dresnika, kjer se je uporabilo barvilo, ekstrahirano iz posušenih listov japonskega dresnika v deionizirani vodi in natrijevem hidroksidu. Iz tega barvila so bile nato pripravljene kopeli za barvanje tkanine v koncentracijah 10, 20 in 50 g/l. Uporabljena je bila neobdelana ter s kationskim sredstvom predobdelana bombažna tkanina. Najboljši rezultati barvanja bombažne tkanine so bili doseženi z višjo koncentracijo barvila, ekstrahiranega v natrijevem hidroksidu, in s kationsko predobdelavo tkanine, ki so dali temnejšo rjavo obarvanji tkanini z zelo dobrimi obstojnostmi pri pranju. [27]
7 2.3 BARVNA METRIKA IN OCENA BARVE
Objektivno vrednotenje barve je pogojeno z dobrim poznavanjem teorije o nastanku čutne zaznave barve, saj je to osnova za preslikavo subjektivnega vtisa o barvi v objektivno numerično vrednotenje. [28]
2.3.1 CIELAB sistem
CIELAB je najbolj izpopolnjen sistem za vrednotenje barv (slika 1). Sistem je leta 1931 izdelala CIE, z dopolnitvami leta 1964 ter 1976. Obsega oznake L*, a*, b*, C*ab ter hab, ki pomenijo [30]:
L* - svetlost barve, obsega vrednosti od 0 do 100 (od absolutno črne do absolutno bele), a* - lega barve na rdeči – zeleni osi,
b* - lega na rumeno – modri osi,
C*ab - kroma oz. delež čiste barvne komponente neke barve, hab – pestrost barve oziroma razporeditev barv po barvnem krogu.
Slika 1: CIELAB sistem [25]
Zgornje omenjene vrednosti smo določili iz standardiziranih barvnih vrednosti X, Y ter Z [31]:
L* = 116 (Y/Yn)1/3 – 16
a* = 500 [(X/Xn)1/3 – (Y/Yn)1/3]
8 b* = 200 [Y/Yn) 1/3 – (Z/Zn)1/3]
C*ab = (a*2 + b*2)1/2
hab = arctan (b*/a*) : +a*=0°; +b*=90°; -a*=180°; -b*=270°
Za razliko barvnih vzorcev pred in po osvetljevanju smo uporabili naslednjo enačbo [32]:
kjer je [30]:
- ΔL*= L*osvetljenega vzorca –L*neosvetljenega vzorca (ΔL*> 0 = osvetljen vzorec je svetlejši od neosvetljenega, ΔL*< 0 = osvetljen vzorec je temnejši od
neosvetljenega),
- Δa*= a*osvetljenega vzorca –a*neosvetljenega vzorca (Δa*> 0 = osvetljen vzorec je bolj rdeč oz. manj zelen, Δa*< 0 = osvetljen vzorec je bolj zelen oziroma manj rdeč),
- Δb*= b*osvetljenega vzorca –b*neosvetljenega vzorca (Δb*> 0 = osvetljeni vzorec je bolj rumen oziroma manj moder, Δb*< 0 = osvetljen vzorec je bolj moder
oziroma manj rumen).
Barvni razmik ΔE*ab ima vizualno približno naslednji pomen [32]:
- ΔE*ab < 0,2 barvna razlika ni vidna;
- ΔE*ab < 0,5 natančnost instrumentov, zanemarljiva razlika;
- ΔE*ab = 0,2 – 1,0 barvna razlika je opazna, zelo majhna razlika;
- ΔE*ab = 1,0 – 3,0 barvna razlika je vidna, majhna razlika;
- ΔE*ab = 3,0 – 6,0 barvna razlika je dobro vidna, očitna razlika;
- ΔE*ab = 6,0 – 12,0 barvna razlika je zelo dobro vidna, izjemno velika razlika;
- ΔE*ab > 12,0 barvna razlika je moteča, nedopustna razlika.
9 3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 TISKARSKA BARVA
Za pripravo tiskarske barve, smo uporabili tiskarsko pasto z dodatki sestavin podjetja AchitexMinerva S.p.A, po sledečem receptu, navedenem za pripravo tiskarske paste za pigmentni tisk na tekstil:
- 40 g CLEAR CMS (akrilatno sintetično zgostilo), - 150 g Legante SE conc. (akrilatno vezivo), - 800 ml destilirane vode.
Najprej se je v vodo dodalo vezivo, nato med mešanjem zgostilo (slika 2). Dodatek zgostila CLEAR CMS smo v tiskarski pasti optimizirali s preizkusnim dodajanjem različnih količin, dokler se ni dobila homogena gladka pasta ustrezne viskoznosti, ki je primerna za sitotisk.
Slika 2: Priprava tiskarske paste
10 Poleg omenjene tiskarske paste so bile za pripravo tiskarskih barv uporabljene tudi tri druge že tržno zamešane tiskarske paste, kot so:
Elastil Transparente FGI proizvajalca AchitexMinerva S.p.A, ki je pripravljena tiskarska pasta na vodni osnovi brez PVC in ftalatov, je transparenta in elastična z zelo dobrimi obstojnostmi na tekstilu,
Transparente SR ND proizvajalca Achitex Minerva SpA, ki je pripravljena tiskarska pasta na vodni osnovi brez PVC, ftalatov, svinca in formaldehidov, je transparenta in elastična ter
Baza Pokrivna, pridobljena iz podjetja GREC d.o.o – njene kemijske strukture ne poznamo.
V posodo s 100 g oz. 50 g pripravljene paste, smo vmešali 3 g oz. 1,5 g barvila, tako da je bila koncentracija barvila v vseh tiskarskih barvah 3 g na 100 g tiskarske paste.
V nekaterih tiskarskih barvah smo uporabili barvilo narejeno iz korenike japonskega dresnika (rumeno-oker barve), v drugih iz listov japonskega dresnika (temnozelene barve), ker ni bilo na voljo dovolj barvila ene vrste za pripravo vseh tiskarskih barv.
Barvili so na Kemijskem Inštitutu v Ljubljani (KI) pripravili z ekstrakcijo iz zmletih delov korenike in listov japonskega dresnika v organskih topilih.
Iz posameznih sestavin pripravljene tiskarske paste so bili vmešani tudi različni dodatki:
- soda Na2CO3 kalc. (Sigma Aldrich) v koncentraciji 1,5 g /100 g oz. 5 g/100 g, - citronska kislina C6H8O7 (Carl Roth) v koncentraciji 1,5 g/100 g,
- fluorescentno belilno sredstvo Ultraphor CR (BASF) 2 g /100 g,
- rumen fluorescentni pigment v obliki vodne disperzije Minerprint Yellow Fluo NFO EC (Achitex Minerva SpA) v koncentraciji 3,06 g/100 g,
- bakrov sulfat Cu2SO4∙5 H2O (Fluka) 1 g/100 g, - železov sulfat Fe2(SO4)3∙7 H2O (Fluka) 1 g/100 g, - aluminijev sulfat Al2(SO4)3∙18 H2O (Kemika) 1 g /100 g.
Pri tem se je barvilo ekstrakta korenike japonskega dresnika uporabilo v kombinacijah s pripravljeno tiskarsko pasto (iz posameznih sestavin), z Elastil Transparente FGI pasto, Transparente SR ND pasto in Baza Pokrivna pasto ter z posameznimi dodatki v
pripravljeni tiskarski pasti: soda 1,5 g /100 g, citronska kislina, Ultraphor CR in Minerprint Yellow Fluo NFO EC.
Barvilo ekstrakta listov japonskega dresnika pa se je uporabilo v pripravljeni tiskarski pasti in v kombinaciji z dodatki sode v koncentraciji 1,5 g /100 g in 5 g/100 g, citronske kisline ter vseh kovinskih soli.
11 V preglednici 1 so predstavljene vse uporabljene tiskarske barve z oznakami, ki se bodo uporabljale za njihovo označevanje v nadaljevanju.
Preglednica 1: Pripravljene tiskarske barve
Zaradi lažje interpretacije bodo v nadaljevanju barve navedeno z oznako, ki je podana v skrajno levem stolpcu preglednice 1.
Oznaka barve
Količin a barvila (g)
Količina paste (g) ter vrsta osnove za
pasto Vrsta barvila
Količina in vrsta dodatka na količino tiskarske paste
Koncentracij a barvila v tiskarski pasti 1 1,5 50, osnova za
pigmentni tisk Korenika jap.
dresnika 1 g Ultraphor CR 3 g / 100 g 2 1,5 50, osnova za
pigmentni tisk Korenika jap.
dresnika 1,53 g Yellow Fluo
NFO EC 3 g / 100 g
3 3 100, osnova za
pigmentni tisk Korenika jap.
dresnika 1,5 g Na2CO3 3 g / 100 g
4 3 100, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 5 g Na2CO3 3 g / 100 g
5 3 100, osnova za
pigmentni tisk Korenika jap.
dresnika 1.5 g C6H8O7
(Carl Roth) 3 g / 100 g
6 3 100, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 1,5 g Na2CO3 3 g / 100 g
7 3 100, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 1,5 g C6H8O7 3 g / 100 g
8 3 100, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika brez dodatka 3 g / 100 g 9 3 100, Baza Pokrivna Korenika jap.
dresnika brez dodatka 3 g / 100 g
10 3 100, Transparente
SR ND Korenika jap.
dresnika brez dodatka 3 g / 100 g
11 3 100, osnova za
pigmentni tisk Korenika jap.
dresnika brez dodatka 3 g / 100 g
12 3 100, Elastil
Transparente FSI Korenika jap.
dresnika brez dodatka 3 g / 100 g
13 1,5 +
1,5 100, osnova za pigmentni tisk
Korenika jap.
dresnika + Listi
jap. Dresnika brez dodatka 3 g / 100 g CuSO4 1,5 50, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 0,5 g Cu2SO4 3 g / 100 g Al2(SO4)3 1,5 50, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 0,5 g Al2(SO4)3 3 g / 100 g FeSO4 1,5 50, osnova za
pigmentni tisk Listi jap. dresnika 0,5 g Fe2(SO4)3 3 g / 100 g
12 Če pri imenu odtisa na začetku ni napisana številka, kot v primeru 7 3x PES, to pomeni da je odtis narejen s sitom 90 niti/cm. Prva številka je oznaka tiskarke barve (navedena v preglednici 1), naslednja oznaka je število raklanj, enkrat ali trikrat. Ročni odtisi imajo oznako raklanja samo v primeru, da so raklani trikrat, če oznake za raklanje ni, to pomeni da so raklani enkrat. Če je odtis ročno raklan, ima oznako (R). Če te oznake ni, to pomeni daj je odtis strojno raklan.
3.2 TISKOVNI MATERIAL
Za tiskanje so bili uporabljeni naslednji tiskovni materiali:
- bombažna tkanina proizvajalca Tekstina d.o.o. , ploščinske mase 122,73 g/m2 v platnovi vezavi,
- poliestrna tkanina dobavitelja Luna d.o.o., ploščinske mase 175,99 g/m2 v platnovi vezavi,
- papir iz vlaken stebla japonskega dresnika v gramaturi 240 g/m2,
- bel papir iz primarnih celuloznih vlaken IQ premium proizvajalca Mondi Group, gramature 200g/m2, ki ima oznako EU roža,
- recikliran papir neznanega proizvajalca, gramature 200 g/m2.
3.3 SITOTISK
Na tiskovni material smo tiskali na dva načina. Prvi način je ročni sitotisk na vakuumski tiskarski mizi, drugi način pa na polavtomatskem sito tiskarskem stroju SD 05,
proizvajalca RokuPRint GmbH. Uporabljene šablone s siti: 77, 90 ter 120 niti/cm.
Uporabili smo tako enkratno kot trikratno raklanje oz. nanos barve po dolžini tiskarske šablone. Če je bila zaradi dodatkov zmanjšana viskoznost same tiskarske barve, je bilo uporabljeno sito z 120 niti/cm, če pa je bil opražen premajhen nanos barve na tiskovnem materialu, je bilo uporabljeno sito z 77 niti/cm.
Po končanem tisku na vse materiale smo vizualno ocenili kakovost odtisov. Na podlagi tega smo določili s katerimi tiskarskimi barvami ter na katere materiale bi bilo treba ponoviti tisk z ročno tehniko. Ročni tisk je bil izveden z vsemi barvami, pri katerih smo bili mnenja, da bo ročni način izboljšal odtise.
Vse odtise smo po nekajdnevnem sušenju pri sobni temperaturi termofiksirali pet minut pri temperaturi 150 °C.
13 3.4 BARVNOMETRIČNO VREDNOTENJE ODTISOV
Za merjenje odtisov in tiskovnega materiala smo uporabili spektrofotometer Eye-One i1 Pro (X-Rite), kateri uporablja ravninsko geometrijo merjenja pa 45/0. Merjenje smo izvedli z virom z svetlobe D65 in 10° kotom opazovanja kar je standard za merjenje za tekstil ter papir. Uporabili smo tudi računalniški program GretaMacbeth Key Wizard V2.5, s katerim so bili izmerjeni podatki preneseni v tabelo programa Excel. Na vsakem odtisu so bile opravljene meritve na treh mestih v območju od 380 do 730 nm in s
pomočjo teh vrednosti izračunali: L*, a*, b*, X, Y ter Z vrednosti. V nadaljnjem smo iz L*, a* in b* koordinat izračunali hab ter C*ab.
3.5 PREIZKUŠANJE OBSTOJNOSTI ODTISOV
Preizkusili smo obstojnost odtisov vseh različic tiskarske barve na vseh materialih. Na papirju smo naredili preizkuse obstojnosti na suho drgnjenje, na tkanini pa obstojnost odtisov na suho in mokro drgnjenje, likanje in pranje. Na obeh materialih smo naredili preizkuse svetlobne obstojnosti.
3.5.1 Obstojnost odtisov na papirju na suho drgnjenje
Preizkus smo opravili z napravo za drgnjenje odtisov RT-01 podjetja Labthink Test, po standardu ASTM D5264 – 98 [33].
Pogoji preizkusa:
- velikost vzorca: 200 x 76 mm,
- drgnjenec: beljen papir gramature 200 g/m2, velikosti 270 x 51 mm, - število hodov: 200,
- masa uteži: 2 kg,
- hitrost: 106 cpm oz. frekvenca: 1,8 s-1.
Vizualno smo pri dnevni svetlobi ocenili poškodbe oz. odrgnjenje odtisov ter prenos barve na bel drgnjenec.
14 3.5.2 Obstojnost odtisov na tkanini na mokro drgnjenje
Test obstojnosti barvnih odtisov na tkaninah na suho ter mokro drgnjenje smo opravili po standardu ISO 105-X12:2016 [34]. Za opravljanje preizkusa smo uporabili napravo Crocmeter (SDL Atlas).
Pogoji za suho ter mokro drgnjenje so bili izvedeni pri enakih pogojih z razliko suhega vzorca pri suhem drgnjenju in mokrega vzorca pri mokrem drgnjenju.
Pogoji testa:
- velikost vzorca odtisa: 140 x 150 mm,
- drgnjenec: 50 x 50mm velika mokra/suha bela nepretirana bombažna tkanina, - masa uteži: 1 kg na katero je vpeta bela bombažna tkanina,
- število ponovitev: 10 krat v 10 sekundah.
Po končanem preizkusu drgnjenja smo vizualno ocenili prenos barve na belo bombažno tkanino s primerjanjem s sivo skalo ter z ocenami od 1 do 5, kjer je 5 najboljša ocena, ki označuje popolnoma belo tkanino brez nanosa barve. Oceno vzorcev smo izvedli v skladu s standardom ISO 105-A03:1993 [35].
3.5.3 Obstojnost odtisov na tkanini na mokro likanje
Preizkušali smo obstojnost na mokro-vroče likanje vseh odtisov na tkaninah po standardu ISO 105-X11:1994 [36]. Predhodno pred preizkusom smo izrezali vzorce tkanine v velikosti 4 cm x 5 cm, jih omočili z mehko vodo in jih oželi. Preizkušance smo položili na suho bombažno tkanino, jih prekrili z mokro belo bombažno tkanino in likali 15 sekund. Uporabljena temperatura je bila odvisna od materiala. Bombažno tkanino smo likali pri 200 °C ± 2 °C, poliestrno tkanino pa pri 150 °C ± 2 °C. Po likanju smo ocenili prenos barve na spremljevalni tkanini in spremembo barve vzorca odtisa. Oceno smo izvedli s sivima skalama po standardu ISO 105-A02:1993 [37]. Ocena 5 predstavlja odlično obstojnost odtisa brez spremembe barve oz. brez nabarvanja bele
spremljevalne tkanine.
15 3.5.4 Obstojnost odtisov na tkanini na pranje
Obstojnost odtisov na tkanini na pranje smo preizkusili na vseh odtisih na obeh tkaninah. Barvno obstojnost odtisov proti poklicnemu ter gospodinjskemu pranju smo preizkušali po standardu ISO 105-CO6:2010, po testu št. A1S pri 40 °C [38]. Vzorce odtisa na poliestrni in bombažni tkanini, velikosti 4 cm x 5 cm, smo po krajši stranici zašili z belo spremljevalno tkanino enakih dimenzij in enakega materiala, kot je bil
vzorec. Preizkus obstojnosti odtisov na tkanini na pranje smo opravili v testnem pralnem aparatu Launder-Ometru (Atlas) v volumnu kopeli 75 ml s 4 g/l pralnega sredstva, ki ni vsebovalo optičnih belilcev, skupaj z 10 jeklenimi kroglicami. Pranje je potekalo pri temperaturi 40 °C in je trajalo 30 minut. Po pranju smo vse vzorce izprali dvakrat po 1 minuto v vodi s temperaturo 40 °C. Nato smo jih oželi in posušili na zraku. Sledila je vizualna ocena spremembe barve odtisov in nabarvanja spremljevalne tkanine s pomočjo sivih skal (z ocenami od 1 do 5) v skladu s standardoma ISO 105-A02:1993 [36] ter ISO 105-A03:1993 [35], kjer ocena 5 predstavlja najboljšo obstojnost brez spremembe barve odtisa oz. brez nabarvanja bele spremljevalne tkanine.
3.5.5 Svetlobne obstojnosti odtisov
Preizkušali smo barvno obstojnost odtisov vseh odtisov na umetno svetlobo. Preizkus smo opravili po standardu ISO 105-B02:2014 [39] (preizkus s ksenonovo svetilko).
Osvetljevanje odtisov in izhodiščnega materiala (tkanine in papirja) istočasno z modro skalo je potekalo v testni napravi Xenotest (Atlas).
Testni pogoji za odtise na papirju:
- čas osvetljevanja: 72 ur, - temperatura: 35 °C,
- relativna vlažnost: RV = 30 %.
Testni pogoji za odtise na tekstilu:
- čas osvetljevanja: 72 ur, - temperatura: 35 °C,
- relativna vlažnost: RV = 70 %.
16 Po osvetljevanju smo ocenili spremembo barve osvetljenih vzorcev odtisov in tiskovnih materialov vizualno po modri referenčni skali z ocenami od 1 do 8 (kjer 8 predstavlja najboljšo ocena, brez spremembe barve vzorca po osvetljevanju) ter barvnometrično na spektrofotometru Eye-One i1 Pro (X-Rite) z določitvijo barvnih razlik med osvetljenim in neosvetljenim vzorcem: ΔL*, Δa*, Δb* in ΔE*ab.
17 4 REZULTATI IN RAZPRAVA
4.1 REZULTATI VIZUALNE OCENE ODTISOV
Na barvo odtisa je prvenstveno vplivala barva izbranega barvila. Odtisi dobljeni s tiskarsko barvo, pripravljeno z barvilom korenike japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti, ki je oker rumena, so bili rumeni (slika 3), odtisi z barvo iz barvila listov japonskega dresnika, ki je temno zelena, pa so bili rumeno-zeleni (slika 4).
Tiskarska barva pripravljena iz obeh barvil v enakem deležu v osnovni pasti za pigmentni tisk je bila zelena, odtisi pa zelenkasto rumeni (slika 5).
Slika 3: Odtisi z barvo št.11 (barvilo korenike v pripravljeni tiskarski pasti), skrajno levo – odtis na recikliranem papirju, zgoraj levo – odtis na beljenem papirju, spodaj levo – odtis na poliestrski tkanini, zgoraj desno – odtis na bombažni tkanini, spodaj desno – odtis na papirju iz japonskega dresnika.
18 Slika 4: Odtisi z barvo št. 8 (barvilo listov v pripravljeni tiskarski pasti), zgoraj levo – odtis na poliestrski tkanini, spodaj levo – odtis na bombažni tkanini, sredina spodaj – odtis na beljenem papirju, desno zgoraj – odtis na recikliranem papirju, desno spodaj – odtis na papirju iz japonskega dresnika.
Slika 5: Odtisi z barvo št.13 (barvilo korenike in listi v pripravljeni tiskarski pasti), skrajno levo – odtis na poliestrski tkanini, zgoraj levo – odtis na bombažni tkanini, spodaj levo – odtis na papirju iz japonskega dresnika, zgoraj desno – odtis na recikliranem papirju, spodaj desno – odtis na beljenem papirju.
19 Z barve odtisov je razvidno, da na barvni ton vplivajo različne sestavine v tiskarski pasti oz. vrste tiskarske paste in da do največje spremembe barvnega tona pride ob dodatku alkalije ter kovinskih soli.
Dodatek alkalije je barvo barvila korenike v osnovni pigmenti pasti spremenil v rdeče- rjavo. V barvilu listov pa v rjavo barvo, ki je pri večji koncentraciji sode prešla še v temnejši odtenek. Odtisi s koreniko japonskega dresnika so bili rjavo-oranžni (slika 6), na PES temnejši. Odtisi z listi japonskega dresnika bolj rjavo zeleni (slika 7) in na PES temnejši, pri večji koncentraciji sode tj. 5 g/100 g še temneje rjavi (slika 8) ter na bombažni in poliestrni tkanini temnejši kot na papirju. Dodatek sode v največji koncentraciji 5 g/100 g je močno znižal viskoznost tiskarske paste.
Slika 6: Odtisi z barvo št. 3 (barvilo korenike v pripravljeni tiskarski pasti s sodo 1.5 g/100 g), skrajno levo – odtis na recikliranem papirju, sredina zgoraj – odtis na beljenem papirju, sredina spodaj – odtis na papirju iz japonskega dresnika, desno zgoraj – odtis na bombažni tkanini, desno spodaj – odtis na poliestrski tkanini
20 Slika 7: Odtisi z barvo št. 6 (barvilo listov v pripravljeni tiskarski pasti s sodo 1.5 g/100 g), skrajno levo – odtis na bombažni tkanini, sredina zgoraj – odtis na beljenem papirju, sredina spodaj – odtis na poliestrski tkanini, desno zgoraj – odtis na recikliranem papirju, desno spodaj – odtis na papirju iz japonskega dresnika.
Slika 8: Odtisi z barvo št. 4 (barvilo listov v pripravljeni tiskarski pasti s sodo 5 g/100 g), zgoraj levo – odtis na poliestrski tkanini, spodaj levo – odtis na papirju iz japonskega dresnika, zgoraj desno – odtis na bombažni tkanini, spodaj desno – odtis na beljenem papirju.
Dodatek citronske kisline je barvo nekoliko posvetlil in viskoznost tiskarske paste znižal, odtisi s koreniko so bili rumeni (slika 9) in z listi rumeno-zeleni (slika 10), vizualno enake barve kot brez dodatka kisline.
21 Slika 9: Odtisa z barvo št. 5 (barvilo korenike v pripravljeni tiskarski pasti s citronsko kislino), levo – odtis na papirju iz japonskega dresnika, desno – odtis na beljenem papirju.
Slika 10: Odtisi z barvo št.7 (barvilo listov v pripravljeni tiskarski pasti s citronsko kislino), sredina spodaj – odtis na poliestrski tkanini, zgoraj levo – odtis na bombažni tkanini, spodaj levo – odtis na recikliranem papirju, zgoraj desno – odtis na beljenem papirju, spodaj desno - odtis na papirju iz japonskega dresnika.
22 Tiskarska barva s koreniko japonskega dresnika v Elastil Transparente FSI pasti je bila oker barve. Njeni odtisi so bili na otip lepljivi in manj živi ter bolj zelenkasto rumeni (slika 11) kot z osnovno pigmentno tiskarsko pasto.
Slika 11: Odtisi z barvo št.12 (barvilo korenike v Elastil Transparente pasti), zgoraj levo – odtis na bombažni tkanini, spodaj levo – odtis na poliestrski tkanini, sredina zgoraj – odtis na recikliranem papirju, zgoraj desno – odtis na papirju iz japonskega dresnika, spodaj desno – odtis na beljenem papirju.
Tiskarska barva s koreniko japonskega dresnika v Transparente SR ND pasti je bila rjavo marelična, odtisi pa so bili rumeno oker barve (slika 12). Tiskarska barva se je hitro zasušila na situ in škodila fotoemulziji na situ.
23 Slika 12: Odtisi z barvo št.10 (barvilo korenike v Transparente pasti), skrajno levo – odtis na recikliranem papirju, zgoraj levo, odtis na beljenem papirju, spodaj levo – odtis na bombažni tkanini, zgoraj desno – odtis na papirju iz japonskega dresnika, spodaj desno – odtis na poliestrski tkanini.
Tiskarska barva s koreniko japonskega dresnika v Baza Pokrivna pasti je bila marelična, viskoznost je bila višja kot v osnovni pigmentni pasti, odtisi so bili temno rumeni, mat izgleda, na PES bolj zelenkasto rumeni in neenakomerni, na papirju japonskega dresnika so se zlato svetili (slika 13).
24 Slika 13: Odtisi z barvo št. 9 (barvilo korenike v Baza Pokrivna pasti), levo zgoraj – odtis na bombažni tkanini, levo spodaj – odtis na papirju iz japonskega dresnika, desno zgoraj – odtis na beljenem papirju, desno spodaj – odtis na poliestrski tkanini.
Tiskarska barva s koreniko japonskega dresnika v osnovi za pigmentni tisk z dodatkom fluorescentnega belilnega sredstva je bila oker, odtisi so bili dobri, rumene barve kot brez belilnega sredstva, videti so bili le nekoliko bolj živi (slika 14).
Slika 14: Odtisi z barvo št. 1 (barvilo korenike v pripravljeni tiskarski pasti s
fluorescentnim belilnim sredstvom), skrajno levo – odtis na beljenem papirju, sredina zgoraj – odtis na papirju iz japonskega dresnika, sredina spodaj – odtis na poliestrski tkanini, desno zgoraj – odtis na recikliranem papirju, desno spodaj – odtis na bombažni tkanini.
Tiskarska barva s koreniko japonskega dresnika v osnovi za pigmentni tisk z dodatkom fluorescentnega pigmenta je bila zaradi rumenega pigmenta še bolj živo rumena (slika 15), na PES tkanini so nastali nekoliko slabši odtisi.
25 Slika 15: Odtisi z barvo št. 2 (barvilo korenike v pripravljeni tiskarski pasti s
fluorescentnim pigmentom), skrajno levo – odtis na beljenem papirju, sredina zgoraj – odtis na papirju japonskega dresnika, sredina spodaj – odtis na bombažni tkanini, desno zgoraj – odtis na recikliranem papirju, spodaj desno – odtis na poliestrski tkanini
Tiskarska barva z listi japonskega dresnika v pripravljeni pasti z dodatkom bakrovega sulfata je bila olivno-zelena, viskoznost se je znižala, vendar je bila še vedno ustrezna za tisk, odtisi so bili zeleno-rjavi (slika 16). Po enem mesecu je tiskarska barva postala temnejša.
26 Slika 16: Odtisi z barvo iz listov japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti z
CuSO4, skrajno levo – odtis na beljenem papirju, sredina zgoraj – odtis na papirju iz japonskega dresnika, sredina spodaj – odtis na bombažni tkanini, skrajno desno – odtis na poliestrski tkanini
Tiskarska barva z listi japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti in z dodatkom železovega sulfata je bila črna, viskoznost se je močno znižala, tiskanje je bilo oteženo, dobljeni odtisi so bili zelenkasto-črni, neenakomerni, z razlitimi robovi na papirju (slika 17).
Slika 17: Odtisi z barvo iz listov japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti z dodatkom FeSO4 – spodaj levo, odtis na poliestrski tkanini, zgoraj – odtis na papirju iz japonskega dresnika, spodaj desno – odtis na bombažni tkanini
Tiskarska barva z listi japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti z dodatkom aluminijevega sulfata je bila olivno zelena, viskoznost se ni spremenila, dobljeni odtisi so bili zeleno-rumeni (slika 18) in sicer bolj rumeni kot odtisi listov brez dodatka
aluminijevega sulfata. Odtisi so bili slabši na PES in na papirju japonskega dresnika.
27 Slika 18: Odtisi z barvo iz listov japonskega dresnika v pripravljeni tiskarski pasti z
dodatkom Al2(SO4)3, zgoraj levo – odtis na papirju iz japonskega dresnika, spodaj levo – odtis na bombažni tkanini, zgoraj desno – odtis na beljenem papirju, spodaj desno odtis na poliestrski tkanini.
Opaženo je bilo, da tiskarske barve s kovinskimi solmi po daljšem času skladiščenja postanejo temnejše kot ob prvotni pripravi.
4.2 REZULTATI BARVNOMETRIČNEGA VREDNOTENJA ODTISOV
Kot osnova za primerjavo odtisov dobljenih s tiskarskimi barvami z barvilom iz korenike japonskega dresnika je vzeta tiskarska barva korenike v pripravljeni tiskarki pasti brez dodatkov, št. 11. Za odtise narejene s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika, je vzeta tiskarska barva listov v pripravljeni tiskarki pasti brez dodatkov, št. 8.
Za primerjavo so vzeti odtisi, ki so bili raklani trikrat in so se primerjali tudi z odtisi iste barve, a z manjšim številom raklanja (1x) ali pa z ročno tehniko tiska.
4.2.1 Barvnometrično vrednotenje odtisov na beljenem papirju
V prilogi A v preglednicah od A1-A32 so podani rezultati barvnometričnih meritev odtisov, narejenih na beljenem papirju.
28 4.2.1.1 Odtisi narejeni s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na beljenem papirju
Če primerjamo meritve obeh odtisov, narejenih z barvo št. 8 (barvilo iz listov s
pripravljeno osnovo - prvi raklan enkrat, drugi trikrat – preglednica A12 in A13), opazimo, da je prišlo pri 3-krat raklanemu odtisu do bolj nasičene barve. Barva odtisa leži v
drugem kvadrantu CIELAB barvnega prostora.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 4 (barvilo iz listov, z dodatkom 5g Na2CO3) (preglednica A7), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis narejen z barvo št. 4 svetlejši, bolj nasičene barve, ter bolj oranžnega odtenka. Barva odtisa leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 6 (barvilo iz listov, dodatek 1,5 g Na2CO3, preglednica A9), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis narejen z barvo št. 6 temnejši, bolj nasičene barve, ter bolj rumeno-oranžnega odtenka.
Barva odtisa leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A8) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom (preglednica A9) svetlejši, manj nasičene barve in s podobnim kotom barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu. Ročno narejen odtis (preglednica A29) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve in s podobnim kotom barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 7 (barvilo iz listov, dodatek 1,5 g
C6H8O7, preglednica A11), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis narejen z barvo št. 7 rahlo svetlejši, rahlo bolj intenzivne barve in s približno enakim kotom barvnega tona. Barva odtisa leži v drugem kvadrantu. Enkrat raklan odtis
(preglednica A10) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom (preglednica ) rahlo temnejši, manj nasičene barve in ima podoben kot barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo CuSO4 (barvilo iz listov, dodatek CuSO4, preglednica 24), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis narejen z barvo Cu2SO4 rahlo svetlejši, bolj intenzivne barve in bolj oranžnega odtenka. Barva odtisa leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A23) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom, svetlejši, manj nasičene barve in ima podoben kot barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu. Ročno narejen odtis (preglednica A31) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom temnejši, manj nasičene barve in različnega kota barvnega tona.
Odtis še vedno leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo Al2(SO4)3 (barvilo iz listov, dodatek Al2(SO4)3, preglednica A26), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis narejen z barvo Al2(SO4)3 rahlo temnejši, bolj intenzivne barve in bolj oranžnega odtenka. Razlika je tudi v kotu barvnega tona, saj odtis narejen z barvo Al2(SO4)3 leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A25) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve in s podobnim kotom barvnega tona. Leži v
29 enakem kvadrantu. Ročno narejen odtis (preglednica A32) je v primerjavi s trikrat
raklanim odtisom, temnejši, manj nasičene barve ter z manjšim kotom barvnega tona.
Odtis še vedno leži v enakem kvadrantu.
4.2.1.2 Odtisi narejeni s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega dresnika na beljenem papirju
Če primerjamo odtise, ki so bili narejeni z barvo št. 11 (barvilo iz korenike, preglednice A18, A19 ter A30) in za osnovo vzamemo trikrat raklan odtis, je enkrat raklan odtis rahlo svetlejši, manj nasičene barve, a podobnega kota barvnega tona. Ročno narejen odtis pa je v primerjavi s strojno trikrat raklanim odtisom temnejši, manj nasičene barve in manjšega kota barvnega tona. A je edini odtis narejen z barvo št. 11, ki leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 1 (barvilo iz korenike, dodatek Ultrapur CK, preglednica A2), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 1, rahlo svetlejši, bolj nasičene barve in podobnega kota barvnega tona. Odtis leži v drugem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A1) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom rahlo temnejši, manj nasičene barve, a s podobnim kotom barvnega tona. Odtis leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 2 (barvilo iz korenike, dodatek Yellow Fluo NFO EC, preglednica A4), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 2, približno enake svetlosti, bolj nasičene barve in podobnega kota barvnega tona. Enkrat raklan odtis (preglednica A3) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve in večjega kota barvnega tona.
Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 3 (barvilo iz korenike, dodatek Na2CO3, preglednica A6), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 3, občutno temnejši, bolj rdečega odtenka in približno enake nasičenosti barve, a z drugačnim kotom barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu.
Enkrat raklan odtis (preglednica A5) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve, a podobnega kota barvnega tona. Ročno narejen odtis
(preglednica A23) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom malo temnejši, podobne nasičenosti barve in kota barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 5 (barvilo iz korenike, dodatek 1.5g C6H8O7,preglednica A28), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 5, svetlejši, manjše barvne nasičenosti, a podobnega kota barvnega tona.
30 Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 9 (barvilo iz korenike, baza pokrivna, preglednica A15), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 9, rahlo temnejši, manj nasičene barve in drugačnega kota barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A14) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve ter podobnim kotom barvnega tona. Odtis leži v drugem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 10 (barvilo iz korenike, baza Transparente SR ND, preglednica A17), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 10, temnejši, manj nasičene barve in ima drugačen kot barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis
(preglednica A16) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve in ima večji kot barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 12 (barvilo iz korenike, baza Elastil Transparente, preglednica A20), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 12, svetlejši, ima manj nasičene barve in malo
drugačen kot barvnega tona. Odtis leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, ki je bil narejen z barvo št. 13 (barvilo iz korenike ter listov,
preglednica A22), z izhodiščnim odtisom (preglednica A13), vidimo, da je odtis, ki je bil narejen z barvo št. 13, temnejši, a ima večjo nasičenost barv in rahlo večji kot barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu kot izhodiščni odtis. Enkrat raklan odtis (preglednica A21) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve in ima rahlo večji kot barvnega tona, a še vedno leži v istem kvadrantu.
4.2.2 Barvnometrično vrednotenje odtisov na papirju iz japonskega dresnika
V prilogi A, preglednicah od A33-A66, so podani rezultati barvnometričnih meritev odtisov, narejenih na beljenem papirju.
4.2.2.1 Odtisi, narejeni s tiskarsko barvo z barvilom iz listov japonskega dresnika na papirju iz japonskega dresnika
Če primerjamo odtisa, narejena z barvo št. 8 (barvilo iz listov, preglednica A45 ter A46), ter za osnovo vzamemo trikrat raklan odtis, je enkrat raklan odtis rahlo svetlejši, manj nasičene barve, a skoraj enakega kota barvnega tona. Oba odtisa ležita v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 4 (barvilo iz listov, dodatek 5g Na2CO3
preglednica A40), z izhodiščnim odtisom (preglednica A46), vidimo, da je odtis narejen z
31 barvo št. 4 temnejši, z malo bolj nasičeno barvo, ter manjšim kotom barvnega kota a še vedno leži v enakem kvadrantu. Je bolj oranžnega odtenka. Enkrat raklan odtis
(preglednica A39) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, približno enake nasičenosti barve in kota barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 6 (barvilo iz listov, dodatek 1,5g Na2CO3
preglednica A42), z izhodiščnim odtisom (preglednica A46), vidimo, da je odtis narejen z barvo št. 6 temnejši, s podobno vrednostjo nasičenosti barve in s kotom barvnega tona v enakem kvadrantu. Je rahlo bolj oranžnega odtenka. Enkrat raklan odtis (preglednica A41) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom zelo podobne svetlosti, malo manj nasičene barve in podobnega kota barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis narejen z barvo št. 7 (barvila iz listov, dodatek 1,5g C6H8O7
preglednica A44), z izhodiščnim odtisom (preglednica A46), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 7, rahlo temnejši, podobne nasičenosti barve in s podobnim kotom barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A43) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom podobne svetlosti, podobne nasičenosti barve in skoraj
identičnega kota barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo CuSO4 (barvilo iz listov, dodatek CuSO4,
preglednica A57), z izhodiščnim odtisom (preglednica 46), vidimo, da je odtis narejen z barvo Cu2SO4 (preglednica A57) podobne svetlosti, malo bolj nasičene barve in
drugačnega kota barvnega tona. Odtis je bolj oranžnega odtenka in leži v enakem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A56) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom podobne svetlosti, podobne nasičenosti barve in kota barvnega tona. Ročno narejen odtis (preglednica 65) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom temnejši, manj nasičene barve in manjšega kota barvnega tona. Ročno narejen odtis je bolj rdečega odtenka. Odtis leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo Al2(SO4)3 (barvilo iz listov, dodatek Al2(SO4)3, preglednica A59), z izhodiščnim odtisom (preglednica 46), vidimo, da je odtis narejen z barvo Al2(SO4)3 (preglednica A59) podobne svetlosti, malo bolj nasičene barve in podobnega kota barvnega tona. Odtis je malo bolj oranžne barve. Leži v enakem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A58) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom svetlejši, manj nasičene barve ter podobnega kota barvnega tona. Leži v enakem kvadrantu. Ročno narejen odtis (preglednica A66) je v primerjavi s trikrat
raklanim odtisom rahlo svetlejši, manj nasičene barve in podobnega kota barvnega tona.
Leži v enakem kvadrantu.
32 4.2.2.2 Odtisi, narejeni s tiskarsko barvo z barvilom iz korenike japonskega
dresnika na papirju iz japonskega dresnika
Če primerjamo odtisa, narejena z barvo št. 11 (barvilo iz korenike, preglednica A50,A51 ter A64), in za osnovo vzamemo trikrat raklan odtis, je enkrat raklan odtis rahlo svetlejši, malo manj nasičene barve, a podobnega kota barvnega tona. Ročno narejen odtis pa je v primerjavi s strojno trikrat raklanim odtisom podobne svetlosti, malo bolj nasičene barve in ima malo manjši kot barvnega tona. Vsi odtisi, narejeni z barvo št. 11, ležijo v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 1 (barvilo iz korenike, dodatek Ultrapur CK, preglednica A34), z izhodiščnim odtisom (preglednica A51), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 1 (preglednica A33), malo svetlejši, rahlo bolj nasičene barve in z malo manjšim kotom barvnega tona. Odtis leži v enakem kvadrantu. Enkrat raklan odtis
(preglednica A33) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom malo svetlejši, manj nasičene barve ter z malo večjim kotom barvnega tona. Leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 2 (barvilo iz korenike, dodatek Yellow Fluo NFO EC, preglednica A36), z izhodiščnim odtisom (preglednica A51), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 2 (preglednica A36), malo temnejši, bolj nasičene barve in z malo večjim kotom barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis
(preglednica A35) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom rahlo svetlejši, malo bolj nasičene barve ter z zelo podobnim kotom barvnega tona.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 3 (barvilo iz korenike, dodatek
Na2CO3,preglednica A38), z izhodiščnim odtisom (preglednica A51), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 3 (preglednica A38), temnejši, malo manj nasičene barve in z
manjšim kotom barvnega tona. Odtis je bolj oranžnega odtenka. Enkrat raklan odtis (preglednica A37) je v primerjavi s trikrat raklanim odtisom rahlo svetlejši, malo manj nasičene barve in s podobnim kotom barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu.
Ročno narejen odtis (preglednica A60) pa je, v primerjavi s strojno trikrat raklanim odtisom, podobne svetlosti in nasičenosti barve, a ima večji kot barvnega tona. Leži v prvem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 5 (barvilo iz korenike, dodatek 1.5g C6H8O7, preglednica A61), z izhodiščnim odtisom (preglednica A51), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 5 (preglednica A61), svetlejši, manj nasičene barve, a podobnega kota barvnega tona. Odtis leži v enakem kvadrantu.
Če primerjamo odtis, narejen z barvo št. 9 (barvilo iz korenike, baza pokrivna,
preglednica A48), z izhodiščnim odtisom (preglednica A51), vidimo, da je odtis, narejen z barvo št. 9 (preglednica A48), svetlejši, manj nasičene barve ter z malo večjim kotom barvnega tona. Odtis leži v prvem kvadrantu. Enkrat raklan odtis (preglednica A47) je v
