Razvitost posameznih spretnosti in karierni razvoj posameznika

(1)

Razvitost posameznih spretnosti in karierni razvoj posameznika

dr. Petra Javrh

Andragoški center Slovenije

(2)

Izhodišče:

Posamezniki, ki imajo dobro razvite spretnosti, imajo hkrati tudi boljše karierne možnosti in

pričakovano večjo karierno uspešnost.

(3)

• Karierni uspeh najpogosteje opredeljen kot rezultat posameznikovih kariernih izkušenj.

• Pogosto se določa glede na napredovanja, višino plače

ali lestvice kariernega zadovoljstva.

• Dilema, napetost - med subjektivnim in objektivnim vidikom kariernega uspeha.

»Karierni uspeh je izid (učinek)

posameznikovih kariernih izkušenj«

(Arthur et al.2005)

(4)

• Individualni karierni uspeh je mogoče definirati kot seštevek posameznikovega dojemanja številnih dimenzij uspeha

(pričakovan zaslužek, varnost zaposlitve, možnost kariernega razvoja, avtonomije pri delu, kakovosti zdravja, itd).

V bistvu gre za individualne občutke, čutenje in dojemanje doseženega.

(po Arthur et al. 2005).

(5)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

A B C D E F Slovenija

3% 3%

1%

6% 9%

12%

2,2% 2,4% 5%

1,1% 1,1%

Kako uspešna je bila do sedaj vaša kariera?

(delovno aktivni)

Precej pod povprečjem Podpovprečna Povprečna Nadpovprečna Močno nadpovprečna

(6)

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%

Zadovoljen sem s svojim kariernim uspehom

močno velja precej velja deloma velja v omejenem obsegu velja malo ali sploh ne velja

(7)

35%

30%

21%

27%

15%

11%

23%

Zadovoljstvo z trenutno zaposlitvijo

[zelo zadovoljni]

(8)

Analitični postopki

• Uporabljena multivariatna eksploratorna metoda:

večkriterijska segmentacija na osnovi kriterijskih spremenljivk in izračun Cramarjevega V koeficienta

• Delovno aktivni respondenti razvrščeni v 6 segmentov oziroma podskupin, kriterijska

spremenljivka je bila subjektivna ocena kariernega uspeha

• Analiza segmentov (podskupin) in primerjave karakteristik

• Izračun povprečnih dosežkov za vsa tri področja spretnosti

glede na posamezni segment (podskupino)

(9)

Delež delovno aktivnih prebivalcev v slovenski populaciji leta 2014

56%

15% 12% 13%

2% 2%

zaposleni in samozaposleni

upokojeni ne delajo in ne iščejo dela

študenti (vključno z

delovnimi programi)

neplačano delo v gospodinjstvu

drugo

(10)

Cramar V večji 0,40

NAJVEČJE RAZLIKE MED SEGMENTI

Cramar V med 0,30 - 0,40

PRECEJ VELIKE RAZLIKE MED SEGMENTI

Cramar V med 0,25 - 0,30

VELIKE RAZLIKE MED SEGMENTI

Analiza segmentov in primerjave karakteristik

(11)

NAJVEČJE RAZLIKE MED

SEGMENTI

Cramar V < 0,40

Oblika zaposlitve

Zaposleni, samozaposleni

Izobraževanje za delo

Ali so se udeleževali seminarjev, delavnic (zadnjih 12 mesecev)

Delovna fleksibilnost

Koliko lahko vplivajo na trenutno delo (na način dela)

Uporaba besedilnih spretnosti pri delu

Kako pogosto pri delu pišejo zapiske, dopise, pisma, elektronska sporočila…

Zahtevnost delovnega mesta

Elementarni poklici, nižje kvalificirani, kvalificirani, visoko kvalificirani

(12)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

12%

53%

1% 6% 4%

0%

11%

Oblika zaposlitve

Zaposlen pri delodajalcu Samozaposlen

(13)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

63%

27%

50%

28%

10% 10%

33%

Udeležba na seminarjih, delavnicah

(zadnjih 12 mesecev)

Da Ne

(14)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Trenutno delo, delovna fleksibilnost – vpliv na način dela

Sploh ne Zelo malo Delno Veliko Zelo veliko

(15)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Uporaba spretnosti pri delu, besedilne spretnosti - pisanje zapiskov, pisem, elektronskih sporočil

Nikoli Manj kot enkrat mesečno Vsaj enkrat mesečno Vsaj enkrat tedensko Vsak dan

(16)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Zahtevnost delovnega mesta

visoko kvalificirani kvalificirani nižje kvalificirani elementarni poklici

(17)

PRECEJ VELIKE

RAZLIKE MED SEGMENTI

(Cramar V 0,30-0,40)

Oblika zaposlitve: Zaposleni, samozaposleni Izobraževanje za delo:

• Ali so se udeleževali organiziranega izobraževanja ali usposabljanja na

delovnem mestu pod vodstvom nadrejenih ali sodelavcev (zadnjih 12 mesecev)

 Ali imajo potrebo po nadaljnjem usposabljanju

Delovna fleksibilnost/ Ali lahko vplivajo na trenutno delo s tem, da:

 spreminjajo delovni čas

 spreminjajo hitrost dela

 sami načrtujejo svoje aktivnosti

(18)

PRECEJ VELIKE

RAZLIKE MED SEGMENTI

(Cramar V 0,30-0,40)

Uporaba besedilnih spretnosti pri delu Kako pogosto v okviru svojega dela:

 pripravijo predstavitve ali govore pred več kot 5 ljudmi

 vplivajo na druge oz. jih prepričujejo

 svetujejo

 razporejajo čas oz. načrtujejo

Kako pogosto pri delu berejo :

 članke v časopisih, revijah in glasilih

 pisma, dopise, elektronska sporočila (najmočnejši)

 delovna navodila, smernice

 priročnike ali druga podobna gradiva

 članke v strokovnih in znanstvenih revijah in publikacijah

(19)

PRECEJ VELIKE

RAZLIKE MED SEGMENTI

(Cramar V 0,30-0,40)

Kako pogosto pišejo sporočila v okviru delovnih nalog

Kako pogosto uporabljajo matematične spretnosti pri delu:

 diagrame, grafe

 enačbe, formule,

 kalkulator,

 računanje, finančni načrti,

 ulomke, odstotke

Kakšna je njihova najvišja dosežena izobrazba

(20)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

75,1% 78,5%

47,7% 47,1%

22,4%

5,0%

46,6%

Trenutno delo, delovna fleksibilnost - načrtovanje lastnega dela

(21)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

94%

67%

81%

56%

12%

6%

55%

Branje pri delu, bralne spretnosti - branje pisem, elektronskih sporočil

(22)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pisanje pri delu - pisanje poročil

(23)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

67%

30%

62%

17%

3% 3%

32%

Izobrazba

(Trend-IALS/ALL)

Manj kot srednja šola Srednja šola Več kot srednja šola Neopredeljeni

(24)

Še vedno VELIKE RAZLIKE MED

SEGMENTI

(Cramar V < 0,25)

Kako se spoprijemajo s težavami in nalogami, s katerimi se srečujejo:

Ko slišim za nove zamisli ali berem o njih, jih poskušam povezati s situacijami iz resničnega življenja, v katerih bi jih bilo mogoče uporabiti V katerem gospodarskem sektorju delajo

Kako pogosto uporabljajo določene spretnosti pri delu:

 fizično delo,

 načrtovanje dela drugih,

 pogajanje,

 prodaja

Letni prihodki

(25)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Trenutno delo, sektor

Zasebni sektor Javni sektor Neprofitne organizacije

(26)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Povezovanje novih idej z vsakdanjim življenjem

Sploh ne Zelo malo Delno Veliko Zelo veliko

(27)

A

^- NADPOVPREČNO KARIERNO USPEŠNI

B

^- SAMOZAPOSLENIv manjših ali majhnih podjetjih, pretežno srednješolsko izobraženi, raznoliki dohodki

C

^- JAVNI SEKTOR, najbolj fleksibilne pri delu, visoko kvalificirani poklici, več žensk

D

- srednješolsko izobraženi, DELAJO Z LJUDMI, raznoliki dohodki

E

- več MOŠKIHs srednješolsko in višješolsko (ISCED 5b) izobrazbo, malo inovacij, VSAK DAN UPORABLJAJO SPRETNOSTI ROK IN PRSTOV, zelo redko berejo pri delu

F

- nižje kvalificirani in v elementarnih poklicih Z NAJNIŽJIM DOHODKOM

0%

5%

10%

A B C D E F Slovenija

(28)

Deleži posameznih segmentov v skupini delovno aktivnih prebivalcev Slovenije

A

^-NADPOVPREČNO KARIERNO USPEŠNI

B

^–SAMOZAPOSLENI

C

^- JAVNI SEKTOR

D

^-DELAJO Z LJUDMI

E

- pretežno MOŠKI,ki VSAK DAN UPORABLJAJO SPRETNOSTI ROK IN PRSTOV

F

^- Z NAJNIŽJIM DOHODKOM neraporejeni

18%

5%

11%

20%

11%

19%

17%

(29)

295

286

273

262

242

226 287

278

269

257

239

231 292

280

273

256

241

234

220 230 240 250 260 270 280 290 300

A B C D E F

točke

BESEDILNE MATEMATIČNE REŠEVANJE PROBLEMOV

Povprečno število točk za vsa tri področja spretnosti glede na

posamezni segment

(30)

295

286

273

262

242

226 287

278

269

257

239

231 292

280

273

256

241

234

220 230 240 250 260 270 280 290 300

A B C D E F

3. raven BESEDILNE IN MATEMATIČNE

2. raven BESEDILNE IN MATEMATIČNE

1. raven MATEMATIČNE

točke

(31)

295

286

273

262

242

226 287

278

269

257

239

231 292

280

273

256

241

234

220 230 240 250 260 270 280 290 300

A B C D E F

točke

(32)

295

286

273

262

242

226 287

278

269

257

239

231 292

280

273

256

241

234

220 230 240 250 260 270 280 290 300

A B C D E F

Pod ravnijo 1

REŠEVANJE PROBLEMOV 1. Raven

REŠEVANJE PROBLEMOV 2. Raven

REŠEVANJE PROBLEMOV

točke

(33)

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

Letni prihodki (percentili)

manj kot 10 10 do pod 25 25 do pod 50 50 do pod 75 75 do pod 90 90 ali več

(34)

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Drugi dohodki - lani

brez dohodka Najnižji kvintil Predzadnji najnižji kvintil Srednji kvintil Drugi najvišji kvintil Najvišji kvintil

(35)

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

35%

58%

49%

66%

79% 77%

60%

Potreba po nadaljnjem usposabljanju

Da Ne

(36)

Razvitost posameznih spretnosti in karierni razvoj posameznika