april 200 9 , št .
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili:
Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Katarina Ivas, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, mag. Jože Markič, Tina Nenadič, Judita Mirjana Novak, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); mag. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi);
Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); Štefan Skledar (Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize – nadomestila za brezposelnost); dr. Alenka Kajzer (Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize – krajšanje delovnega časa)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Solos
Naklada: 400 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8
Trg dela ...13
Cene ...15
Plačilna bilanca ...17
Finančni trgi ...19
Javne finance ...21
Izbrane teme ...25
Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize – nadomestila za brezposelnost ...27
Možni ukrepi v obdobju finančne in gospodarske krize – krajšanje delovnega časa ...29
Statistična priloga ...31
Okvirji Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost ... 10
Okvir 2: Gibanja na nepremičninskem trgu ... 12
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.
V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.
Aktualno
IMF in Evropska komisija sta objavila pričakovano poslabšane napovedi gospodarske rasti, po katerih se bo BDP v evrskem območju letos skrčil za 4,0 %. Po napovedih EK naj bi se razmere stabilizirale v drugi polovici leta, do okrevanja gospodarske rasti pa naj bi prišlo na začetku leta 2010. Nekateri znaki začetka stabilizacije so sicer že vidni, saj je marca prišlo do manjših padcev kazalnikov gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah kot v zadnjih mesecih lani, nekateri kazalniki razpoloženja so se celo izboljšali. Še vedno pa obstajajo precejšnja tveganja, da bo kriza globlja, predvsem če do sedaj sprejeti obsežni ukrepi ekonomskih politik za blažitev krize ne bi bili učinkoviti. ECB je aprila in maja znižala ključno obrestno mero, ki zdaj znaša 1,0 %, in podobno kot ostale pomembnejše centralne banke najavila izvajanje bolj nekonvencionalnih ukrepov.
Po strmem padcu izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje novembra in decembra se je njuna vrednost v prvih treh mesecih letos ohranjala na podobni ravni, zaradi negativnih gibanj ob koncu lanskega leta pa bila medletno precej nižja. Po močnem mesečnem upadanju novembra in decembra lani sta se izvoz in obseg industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih po desezoniranih podatkih v veliki meri ohranjala na podobni ravni. Zaradi negativnih gibanj ob koncu lanskega leta pa je bila v prvem četrtletju vrednost izvoza blaga na medletni ravni nižja za 22,9 %, industrijska proizvodnja pa za 18,9 %. Podobno velja tudi za gibanje vrednosti opravljenih gradbenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno. Po podatkih poslovnih tendenc podjetja v vseh dejavnostih kot pomembnejše omejitvene dejavnike poleg nezadostnega povpraševanja vedno bolj izpostavljajo finančne težave in dostopnost sredstev. V prvih štirih mesecih sta se ponovno vidno povečala povprečno število plačilno nesposobnih pravnih oseb in povprečni skupni dnevni znesek teh obveznosti.
Število delovno aktivnih je bilo februarja prvič po koncu leta 2003 medletno nižje; število registriranih brezposelnih se je do konca aprila povečalo na 82.832 oseb. Glede na januar se je skupno število zaposlenih februarja zmanjšalo za 3.514 oseb, od tega 80 % v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Število registriranih brezposelnih oseb se je marca in aprila povečalo, za razliko od preteklih let, ko je v teh mesecih sezonsko upadalo. V prvih treh mesecih letos se je število oseb, ki so izgubile delo, medletno skoraj podvojilo, precej manjši je bil tudi odliv brezposelnih v zaposlitev.
Povprečna nominalna bruto plača se je februarja znižala tretji mesec zapored (za 2,4 %), tokrat tudi v javnem sektorju, krepko se je upočasnila tudi njena medletna rast (4,2 %). Februarja se je povprečna plača v zasebnem sektorju, kjer je do padca prišlo v vseh dejavnostih, nominalno znižala za 3,0 %, v javnem za 1,3 %. Močno se je umirila tudi medletna rast v obeh sektorjih, vendar v javnem sektorju (9,5 %) ostaja precej višja kot v zasebnem (2,0 %). Gibanja v prvih mesecih nakazujejo, da bi letos v povprečju leta lahko prišlo do padca povprečne plače v zasebnem sektorju.
Medletna inflacija se je aprila ponovno znižala (1,1 %), kar je poleg manjših pritiskov zaradi upadanja gospodarske aktivnosti v veliki meri posledica učinka osnove, ki je povezan z lanskim dvigom cen surovin.
Medletna inflacija se bo ob ohranjanju cen nafte okrog sedanje ravni in odsotnosti drugih cenovnih šokov umirjala tudi v prihodnjih mesecih. V celotnem evrskem območju je po prvi oceni medletna inflacija aprila ostala nespremenjena (0,6 %).
V prvih dveh mesecih je bil primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance medletno nižji za 247,9 mio EUR;
finančne transakcije so bile kljub izdaji državne obveznice februarja neto odlivne. Znižanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance je predvsem posledica nižjega blagovnega primanjkljaja, saj je uvoz upadel bolj kot izvoz. Manjša sta bila tudi primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferov, v storitveni bilanci pa se je zmanjšal presežek. Zaradi izdaje 3‑letne državne obveznice v nominalni vrednosti 1 mrd EUR je bil februarja zabeležen velik neto pritok kapitala v državni sektor, vendar je bil neto odtok iz zasebnega sektorja in BS (zmanjšanje obveznosti do Evrosistema) še višji.
Kreditna aktivnost se je marca ponovno močno umirila, neto tokovi kreditov so bili negativni predvsem
zaradi odplačevanja kreditov države, neto zadolževanje podjetij in NFI pa je bilo na najnižji ravni po letu
2005. Za razliko od januarja in predvsem februarja je država marca neto odplačala kredite v višini 144,4 mio EUR,
podjetja in NFI pa so se neto zadolžila le za 5,3 mio EUR. Vloge prebivalstva so po štirih mesecih krepitve stagnirale,
vloge države so, potem ko je bil v prvih dveh mesecih zabeležen visok neto priliv (1,2 mrd EUR), marca zabeležile neto
odliv v višini 242,8 mio EUR. Promet na Ljubljanski borzi je bil v prvem četrtletju na najnižji ravni od leta 2005, odkar so razpoložljivi podatki, osrednji indeks pa je aprila po dveh mesecih padanja zabeležil skromno rast.
V prvem četrtletju je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 2,1 % manj prihodkov kot
v enakem obdobju lani; po nekonsolidiranih podatkih za februar je primanjkljaj državnega proračuna v
prvih dveh mesecih letos dosegel 290 mio EUR. Pešanje medletne rasti javnofinančnih prihodkov se je marca
nadaljevalo peti mesec zapored, v prvem četrtletju najbolj izrazito iz davka od dohodka pravnih oseb (‑10,5 %)
in DDV (‑16,5 %). Prihodki državnega proračuna so bili februarja medletno nižji za 6,4 %, odhodki višji za 17,8 %,
primanjkljaj pa je februarja po razpoložljivih podatkih izkazala tudi zdravstvena blagajna. V prvih treh mesecih se
je nadaljevalo skromno črpanje evropskih sredstev, vendar zaradi sprejetih ukrepov Vlade pričakujemo, da se bo v
drugi polovici leta izboljšalo.
tek oč a gosp odarsk
Slika 1: Dejanska gospodarska rast in Pomladanska napoved Evropske komisije
Mednarodno okolje
MDS in Evropska Komisija sta objavila pričakovano poslabšane napovedi gospodarskih gibanj za leti 2009 in 2010. Obe instituciji napovedujeta za letos največje krčenje svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni, vendar pa se je zniževanje napovedi gospodarske rasti zadnji mesec umirilo, saj obe instituciji napovedujeta podobno krčenje gospodarstva, kot je marca napovedal OECD. Po napovedi EK bo rast letos negativna v vseh članicah EU z izjemo Cipra, čeprav obstajajo precejšnje razlike med posameznimi državami. Zaradi ogromnega upada svetovne trgovine bodo najbolj prizadete izvozno usmerjene države, nekatere države so bolj neposredno izpostavljene finančni krizi oz. nepremičninski krizi, nekatere pa se soočajo s težavami pri zagotavljanju zunanjega financiranja nakopičenih neravnotežij. Za prihodnje leto zadnje napovedi vseh mednarodnih institucij kažejo na stabilizacijo razmer in postopno okrevanje gospodarstva, kar kažejo tudi nekateri kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja. Napoved Evropske komisije vključuje vse sprejete ukrepe držav, brez katerih bi bila gospodarska rast v EU še za okoli 1,0 o. t. oz. 0,75 o. t. nižja v letošnjem oz. prihodnjem letu od trenutno predvidene. Vse napovedi opozarjajo na veliko negotovost in na izkušnje iz preteklosti, ki kažejo, da je okrevanje vedno relativno počasnejše, ko je vzrok za recesijo finančna kriza. V trenutni situaciji to velja toliko bolj, saj gre za najglobjo in globalno sinhronizirano recesijo doslej. Še vedno obstajajo tudi precejšnja tveganja, ki bi lahko krizo še poglobila. Najpomembnejši je nevarnost, da do sedaj sprejeti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti pri prekinitvi negativnega vzajemnega vpliva med poslabšanimi finančnimi pogoji in padcem gospodarske rasti.
V ZDA se je BDP v prvem četrtletju skrčil še bolj kot ob koncu lanskega leta, čeprav so že vidni dnekateri znaki stabilizacije razmer. BDP se je v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 2,6 %, predvsem zaradi nadaljnjega zmanjšanja zasebne potrošnje in zasebnih investicij. Poglobil se je tudi padec mednarodne menjave, uvoza bolj kot izvoza. Sicer pa
Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast
2009 2010
IMF jan 09 EK
jan 09 UMAR mar. 09 OECD
mar 09 CONS apr 09 IMF
apr 09 EK
apr 09 IMF jan 09 EK
jan 09 UMAR mar. 09 OECD
mar 09 CONS apr 09 IMF
apr 09 EK apr 09
EMU -2,0 -1,9 -4,1 -4,1 -3,4 -4,2 -4,0 0,2 0,4 -0,3 -0,3 0,3 -0,4 -0,1
EU -1,8 -1,8 -3,9 np -3,2 -4,0 -4,0 0,5 0,5 -0,3 np 0,3 -0,3 -0,1
DE -2,5 -2,3 -5,1 -5,3 -4,5 -5,6 -5,4 0,1 0,7 0,1 0,2 0,5 -1,0 0,3
IT -2,1 -2,0 -4,2 -4,3 -3,6 -4,4 -4,4 -0,1 0,3 -0,4 -0,4 0,0 -0,4 0,1
AT np -1,2 -3,5 np -2,3 -3,0 -4,0 np 0,6 -0,3 np 0,1 0,2 -0,1
FR -1,9 -1,8 -3,3 -3,3 -2,5 -3,0 -3,0 0,7 0,4 0,0 -0,1 0,3 0,4 -0,2
UK -2,8 -2,8 -3,5 -3,7 -3,3 -4,1 -3,8 0,2 0,2 -0,2 -0,2 0,3 0,4 0,1
US -1,6 -1,6 -4,0 -4,0 -2,7 -2,8 -2,9 1,6 1,7 2,5 0,0 1,8 0,0 0,9
Vir: Eurostat, European Commission Interim Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (januar 2009), Consensus Forecasts (februar 2009), Consensus Forecasts (marec 2009), OECD Economic Outlook (marec 2009), UMAR pomladanska napoved (april 2009).
-5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4
Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4
Medletna realna rast BDP, %
Vir: EC Spring Forecast.
Rast EMU Napoved EMU Rast ZDA Napoved ZDA
so vidni že nekateri znaki stabilizacije, saj so se nekateri kazalniki razpoloženja že obrnili navzgor, začela se je izboljševati tudi situacija na trgu nepremičnin, kjer so cene že približno tretjino nižje kot ob vrhu junija 2006. Znani so tudi rezultati testov izjemnih situacij oz. stres testov 19 največjih ameriških finančnih institucij, po katerih ob nadaljnjem zaostrovanju razmer za zagotovitev kapitalske ustreznosti potrebujejo še 75 mrd USD kapitala, kar je manj od pričakovanj na trgu. Ti rezulati pa predstavljajo pomemben korak k zmanjšanju negotovosti na finančnih trgih.
Obrestne mere centralnih bank in na medbančnih trgih se še naprej znižujejo. ECB je aprila znižala svojo ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 o. t. na 1,25 %, maja pa ponovno za 0,25
% na 1,0 %, kar je še vedno precej nad vrednostjo ključnih obrestnih mer ostalih pomembnejših svetovnih centralnih bank (ameriška centralna banka: 0,0 %–0,25 %, britanska centralna banka: 0,5 %, japonska centralna banka: 0,1 %).
Hkrati z znižanjem ključne obrestne mere je ECB sporočila, da bo podobno kot ostale pomembnejše centralne banke začela kupovati zavarovane obveznice, ki jih izdajajo banke v evrskem območju, za kar bodo namenili 80 mrd EUR, podaljšali pa so tudi najdaljši rok za vračanje posojil bankam s šest na dvanajst mescev. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a je aprila v povprečju znašala 1,42 %, kar je za 0,21 o. t. manj kot marca.
Aprila se je cena nafte povišala in v povprečju znašala 50,0 USD za sod. Glede na marec je bila povprečna cena višja za 7,4 %, medletno pa je bila nižja za 54,1 %.
Aprila se je vrednost evra glede na ostale pomembnejše svetovne valute povečala. Vrednost evra se je glede na dolar ponovno povečala, in sicer za 1,1 % (povprečni tečaj 1,3190 USD za 1 EUR). Evro je pridobil vrednost tudi v primerjavi z japonskim jenom (povprečni tečaj 130,24 JPY za 1 EUR) in švicarskim frankom (povprečni tečaj 1,5147 CHF za 1 EUR), medtem ko je vrednost evra padla glede na britanski funt (povprečni tečaj 0,8976 GBP za 1 EUR).
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Februarja se je nižanje vrednosti blagovne menjave na mesečni ravni drugi mesec zapored močno umirilo, na medletni ravni pa je vrednost izrazito nižja.1 Zniževanje izvoza blaga (mesečno desezonirano) se je po precejšnjem padcu novembra in decembra (v povprečju -11,3 %) v prvih dveh mesecih letos sicer umirilo (-0,9 %), februarja pa je prišlo tudi do manjšega padca uvoza blaga. Februarja je bil medletno izvoz blaga nominalno nižji za 25,1 %, uvoza blaga pa za 29,1 %.
Februarja sta bila izvoz in uvoz medletno nominalno nižja, največji prispevek k znižanju obeh pa je imela menjava s
1 Po zunanjetrgovinski statistiki.
Slika 2: Blagovni izvoz in uvoz
70 80 90 100 110 120 130 140 150 160
jan. 04 jul. 04 jan. 05 jul. 05 jan. 06 jul. 06 jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09
Desezoniran indeks 2005=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz Uvoz
cestnimi vozili. Izvoz blaga v EU se je februarja medletno nominalno znižal za 25,9 %, v države nečlanice pa za 23,3 %. Po razpoložljivih podatkih o strukturi izvoza po SMTK za januar je viden pozitivni prispevek k rasti izvoza imel le izvoz električne energije, največji negativni prispevek pa izvoz cestnih vozil, katerega rast se medletno znižuje od maja lani. Podobno gibanje kot izvozni so imeli, pri še večjem upadu, tudi uvozni tokovi.
Februarja se je uvoz blaga iz držav EU medletno znižal za 32,8 %, iz držav nečlanic pa za 14,5 %. V strukturi uvoza po proizvodih je imel januarja k rasti uvoza največji negativni prispevek uvoz cestnih vozil. V prvih dveh mesecih letos je bil skupni izvoz blaga medletno nominalno nižji za 25,3 %, uvoz pa kar za 30,2 %.
Pogoji menjave blaga so se januarja zaradi precej hitrejšega padca uvoznih cen od izvoznih izboljšali.2 Pogoji blagovne menjave se na medletni ravni sicer izboljšujejo od novembra lani, ko so se začele močno zniževati cene nafte in ostalih surovin. Januarja so se izvozne cene medletno znižale za 1,4 %, uvozne cene za 6,2 %, pogoji menjave pa so se zato precej izboljšali, in sicer za 5,1 %.
Vrednost storitvene menjave se na medletni ravni znižuje, vendar počasneje od blagovne. Upad izvoza storitev je predvsem posledica pešanja izvoza transporta, ki je precej povezan z dinamiko blagovnega izvoza. Zaradi finančne in gospodarske krize je letos začela pešati tudi menjava finančnih, zavarovalniških in gradbenih storitev.
Februarja sta imela največji negativni prispevek k rasti izvoza izvoz cestnega in pomorskega transporta in izvoz gradbenih storitev. Pri uvozu je imel največji negativni prispevek uvoz pomorskega in železniškega transporta ter zavarovanj. V prvih dveh letošnjih mesecih se je izvoz storitev medletno nominalno znižal za 9,6 %, uvoz storitev pa za 6,7 %.
2 Po zunanjetrgovinski statistiki.
Slika 3: Pogoji blagovne menjave
92 94 96 98 100 102 104 106 108
apr. 07 jul. 07 okt. 07 jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09 apr. 09
Medletni indeksi
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Pogoji menjave Izvozne cene Uvozne cene
Februarja se je padanje proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti umirilo, medletno pa je bila ponovno precej nižja. V primerjavi z januarjem je bila po desezoniranih podatkih nižja za 1,2 %, glede na februar preteklega leta pa je bil obseg proizvodnje nižji za 24,2 % (delovnim dnem prilagojeni podatki), kar je v precejšnji meri odraz hitrega upadanja proizvodnje v zadnjih mesecih leta 2008. Obseg proizvodnje je bil glede na februar 2008 nižji v vseh panogah predelovalnih dejavnosti, najbolj v nekaterih pretežno izvozno usmerjenih in manj tehnološko zahtevnih dejavnostih, in sicer usnjarski (-51,2 %), tekstilni (-40,2 %) in pohištveni industriji (-36,3 %). Občutno znižanje je bilo zaznati tudi pri prihodku od prodaje (-24,1 %), in sicer na domačem in na tujih trgih.
Slika 4: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2007 2008 II 09/
I 09 II 09/
II 08
Izvoz1 16,9 4,7 3,2 -23,1
-blago 16,3 1,2 6,4 -25,1
-storitve 20,1 20,8 -8,3 -13,1
Uvoz1 18,3 6,1 5,9 -26,3
-blago 18,1 5,5 5,5 -29,3
-storitve 20,1 9,8 8,3 -2,6
Industrijska proizvodnja 7,2 -1,2 -0,92 -22,33 -v predelovalnih dejavnostih 8,5 -1,3 -1,22 -24,23 Gradbeništvo - vrednost
opravljenih gradbenih del 18,5 15,7 1,12 -25,03 Trgovina -prihodek v trgovini
na drobno 9,5 10,4 -5,52 -11,93
Gostinstvo - prihodek v
gostinstvu 0,3 -4,0 -1,62 -10,93
Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki,
3delovnim dnem prilagojeni podatki.
70 80 90 100 110 120 130
jan. 00 jan. 01 jan. 02 jan. 03 jan. 04 jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09
Indeks, 2005=100
Vir: SURS.
Originalni podatki Desezonirani podatki
Slika 5: Gibanje zalog v predelovalnih dejavnostih
80 90 100 110 120 130 140
jan.04 jul.04 jan.05 jul.05 jan.06 jul.06 jan.07 jul.07 jan.08 jul.08 jan.09
Desezonirani indeks 2005=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Indeks zalog na enoto proizvoda Indeks zalog
Slika 6: Omejitveni dejavniki in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih po poslovnih tendencah
60 65 70 75 80 85 90
0 10 20 30 40 50 60 70 80
Q1 00 Q1 01 Q1 02 Q1 03 Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v %
Vrednost kazalnika
Vir: SURS.
Finančni problemi
Nezadostno tuje povpraševanje Pomanjkanje delavcev na splošno
Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti (desna os)
Rast obsega zalog se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila, vendar se te še vedno povečujejo. Zaloge končanih in nedokončanih proizvodov v industriji se še povečujejo in so bile v prvih dveh mesecih letos za 7,1 % večje kot v enakem obdobju lani. Ob strmem padcu povpraševanja so tako kljub precejšnjemu znižanju proizvodne aktivnosti zaloge na enoto proizvodnje v zadnjih preučevanih mesecih močno narasle. V primeru, da ne bo prišlo do večje oživitve povpraševanja, lahko zaradi povečanja zalog pričakujemo nadaljnje prilagajanje obsega proizvodnje.
Po podatkih četrtletnih poslovnih tendenc nezadostno tuje povpraševanje ostaja najpogostejši omejitveni dejavnik v proizvodnji, izkoriščenost proizvodnih kapacitet pa
Okvir 1: Plačilna (ne)sposobnost
V prvem četrtletju letos se je število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov povečalo v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani.
Povprečno mesečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu se je povečalo za 5,4 %, skupno število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami je bilo večje za 4,8 %, skupno število začetih osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki pa je bilo večje za tretjino. Največ pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu je bilo marca letos (3.902), med njimi največ iz gradbeništva, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter iz predelovalnih dejavnosti. V prvem četrtletju letos sta bila nad dolgoročno plačilno nesposobnimi poslovnimi subjekti začeta dva postopka1 prisilne poravnave (oba nad pravnima osebama), 65 stečajnih postopkov (od tega 35,4 % v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil; 16,9 % v predelovalnih dejavnostih in 15,4 % v gradbeništvu) in 20 osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki (od tega 40,0 % v gostinstvu in po petina v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v gradbeništvu).
1 Več o značilnostih posameznih postopkov glej Ekonomsko ogledalo, marec 2009.
Slika 7: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu
Slika 8: Začetek stečajnih postopkov
0 20 40 60 80 100 120 140 160
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000
Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09
V mio EUR
Število
Vir: AJPES.
Druge dejavnosti (leva os) Predelovalne dej. (leva os) Gradbeništvo (leva os)
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (leva os) Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (desna os)
11 19
32
26
16 23
2
7 6
11
4 5
0 5 10 15 20 25 30 35
okt. 08 nov. 08 dec. 08 jan. 09 feb. 09 mar. 09
Število
Vir: AJPES
Nad pravnimi osebami Osebni stečaj
se je aprila še znižala. Na podlagi podatkov aprilske ankete poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih so podjetja, podobno kot januarja, kot najpogostejšo omejitev pri proizvodnji ocenila nezadostno povpraševanje, predvsem tuje. Slednje je kot omejitev pri proizvodnji navedlo skoraj 70 % anketiranih podjetij.
V primerjavi z januarjem se je povečala tudi pogostost odgovora o negotovih gospodarskih razmerah (47 %), finančnih problemih (24 %) in neporavnanih obveznostih iz poslovanja (20 %). Podjetja tudi ocenila, da se je na začetku drugega četrtletja njihov konkurenčni položaj še naprej slabšal na vseh trgih, glede na prvo četrtletje letos pa najbolj na trgih zunaj EU. Nizka januarska izkoriščenost proizvodnih kapacitet (74,5 %) se je aprila še znižala, in sicer na 68,9 %, kar je nova najnižja vrednost doslej (podatki od prvega četrtletja 1996).
Proizvodnja električne energije se je marca povečala predvsem zaradi večje proizvodnje hidroenergije, poraba elektrike pa je bila medletno nižja trinajsti mesec zapored.
Proizvodnja elektrike je bila marca medletno večja za 8,6 %, v hidroelektrarnah za dobro polovico. Poraba
elektrike je bila medletno nižja za 12,0 %, kar je posledica nižje proizvodnje predelovalnih dejavnostih. Znižanju je manjši odjem v proizvodnji aluminija še vedno prispeval 44 %, vsi neposredni odjemalci skupaj (poleg proizvodnje aluminija še proizvodnja železa in jekla) pa so k skupnemu znižanju porabe prispevali skoraj dve tretjini.
Medletno nižji odjem z distribucijske mreže za 4,8 % pa je k skupnemu zmanjšanju porabe prispeval eno tretjino.
Mesečni neto izvoz elektrike se je marca še okrepil in je znašal 249 GWh (več kot 20 % proizvodnje). V prvem četrtletju skupaj je bila proizvodnja elektrike medletno višja za 6,6 %, poraba pa nižja za 10,4 %.
Nekateri kazalniki nakazujejo močno zmanjšanje obsega cestnih prevozov v prvem četrtletju; v zadnjem četrtletju lani je bila medletna rast cestnega blagovnega prometa še vedno visoka, železniškega pa se je znižala. Na železnici se je obseg blagovnih prevozov v zadnjem četrtletju zaradi znižanja mednarodnih prevozov (‑7,0 %) znižal za 3,6 %, nižji je bil tudi na letni ravni (‑2,3 %). Obseg cestnih blagovnih prevozov se je v zadnjem četrtletju povečal za 17,2 %, kar je skoraj izključno posledica nadaljevanja
visoke rasti mednarodnih prevozov (25,7 %), ki so glavni razlog za visoko rast v celem letu 2008 (18,4 %). Učinki krize so vidni tudi v cestno prevozni dejavnosti, kar je kazal že manjši obseg obnavljanja voznega parka tovornih vozil v zadnjem četrtletju lani, ki se je v letošnjem prvem četrtletju še zmanjšal, ko je bilo na medletni ravni prvič registriranih 46,7 % manj tovornih vozil, 78,1 % manj vlečnih vozil in 64,5 % manj priklopnikov. Znižanje nakazujejo tudi ostali kazalniki, kot so obseg nemške industrijske proizvodnje, obseg domače gradbene dejavnosti, izvoz storitev v cestnem prometu in podatki DARS glede prehodov tovornjakov skozi cestninske prehode. Zaradi vpliva krize in po lanskem predsedovanju Slovenije EU se upadanje obsega zračnega in letališkega prometa v prvih dveh mesecih letos stopnjuje (februarja za 18,7 % in 25,7 %).
Gradbena aktivnost je bila februarja na podobni ravni kot mesec pred tem. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del za 1,1 % višja kot januarja, a še vedno precej nižja kot v začetku lanskega leta. V prvih dveh mesecih je bila vrednost opravljenih del za 25,9 % nižja kot v enakem obdobju lani. Znižanje je bilo največje v gradnji nestanovanjskih stavb (-32,8 %), v gradnji stanovanjskih stavb3 pa je bila vrednost del na podobni ravni kot lani.
Nove pogodbe in naročila v gradbeništvu so se na začetku leta znižale. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb januarja za 11,0 % nižja kot leto pred tem, vrednost novih pogodb pa je bila v prvih dveh mesecih medletno nižja za 28,8 %. Podobno kažejo tudi desezonirani podatki poslovnih tendenc. Kazalnik skupna naročila in pričakovana naročila sta aprila Slika 9: Cestni in železniški mednarodni blagovni promet (merjeno v tonskih km)
-15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna rast, v %
Viri: SURS, preračuni UMAR.
Cestni mednarodni Železniški mednarodni
3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.
Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del
50 75 100 125 150 175 200 225
jan. 04 jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09
Indeks, 2005=100
Vir: SURS.
Originalni podatki Desezonirani podatki
Slika 11: Omejitveni dejavniki v gradbeništvu po poslovnih tendencah
0 10 20 30 40 50 60 70
apr. 07 jul. 07 okt. 07 jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09 apr. 09
Vrednost kazalnika
Vir: SURS.
Nezadostno povpraševanje Visoki finančni stroški Težave pri pridobivanju kreditov Pomanjkanje usposobljenih delavcev
ponovno dosegla najnižje vrednosti, odkar razpolagamo s podatki (marec 2002). Med omejitvenimi dejavniki je najpomembnejši nezadostno povpraševanje, ki je aprila prav tako ponovno dosegel najvišjo vrednost.
Realni prihodek je bil februarja v vseh segmentih trgovine na drobno4 nižji na mesečni in letni ravni. Skupni realni prihodek se je medletno znižal najmočneje v celotnem opazovanem obdobju (od januarja 2001). V trgovini z neživili, kjer se je prihodek medletno znižal najmočneje v preteklih osmih letih (-8,7 %), so rast prihodka beležile le specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi,
4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45).
Okvir 2: Gibanja na nepremičninskem trgu
Po podatkih SURS se je v zadnjem četrtletju 2008 nadaljeval postopen padec cen stanovanj z vrha v prvem četrtletju 2008.
Padec sta zaznala tudi GURS in Slonep.1 V zadnjem četrtletju lani se je tako tudi po podatkih SURS padec cen stanovanj nekoliko pospešil, tako da so se cene prvič znižale tudi medletno (-2,9 %). Cene so, čeprav z zamikom in v manjši meri, začele odražati upad povpraševanja, ki se kaže v nadaljnjem močnem upadanju števila transakcij oz. prodaj.
Število prečiščenih tržnih transakcij z rabljenimi stanovanji, ki jih v svojem izračunu upošteva SURS, upada že eno leto in pol in je bilo v zadnjem četrtletju lani na najnižji ravni, odkar so na voljo podatki (januar 2004). Na nadaljevanje močnega upada števila transakcij smo opozorili že pri februarski analizi podatkov GURS za zadnje četrtletje 2008. Glede cen so podatki GURS o povprečni vrednosti transakcij pri stanovanjih in hišah sicer pokazali padec glede na tretje četrtletje 2008, vendar so medletno še vedno kazali na manjšo rast. Padec cen v zadnjem četrtletju 2008 je bil viden tudi v podatkih Slonepa o oglaševanih cenah stanovanj v Ljubljani, ki predstavlja največji del, približno tretjino slovenskega stanovanjskega trga. V zadnjem četrtletju 2008 so se te cene v povprečju znižale za 2,3 %, kar je predstavljalo prvo znižanje na četrtletni
ravni po letu 2003, ko izračunavajo povprečno vrednost oglaševane cene stanovanj v Ljubljani. Nadaljevanje trenda padanja števila transakcij in cen stanovanj pa se kaže tudi v doslej že razpoložljivih podatkih GURS in Slonep za prvo četrtletje 2009. Prvi, še neprečiščeni podatki GURS kažejo na nadaljevanje padca števila transakcij, podatki Slonep pa na nadaljnji postopni padec cen stanovanj v Ljubljani.
1 Več o razlikah med metodologijami teh institucij glej Ekonomsko ogledalo, december 20008.
Slika 12: Gibanje cen in transakcij rabljenih stanovanj na nepremičninskem trgu
40 60 80 100 120 140 160
Q1 04 Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08
Indeks 2005=100
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Cene - stanovanja Transakcije - stanovanja
Slika 13: Realni prihodek v trgovini na drobno
-30 -20 -10 0 10 20 30 40 50
apr. 07 jul. 07 okt. 07 jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09
Medletna rast, 3-mesečne drseče sredine, v %
Vir: SURS; preračuni UMAR.
Motor. vozila in popr. le-teh Trgovina na drobno
- Motorna goriva - Živila, pijača, tobak - Neživila
kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. V trgovini z motornimi vozili se je prihodek znižal peti mesec zapored (-25,0 %), kar kažejo tudi podatki o več kot petini manjšem številu prvič registriranih osebnih vozil (-21,9 %) kot leto prej. Nižji je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi (-21,3 %) in v trgovini z živili, pijačami in tobakom (-6,4 %). Kazalnik
zaupanja v trgovini na drobno se je aprila nekoliko izboljšal, a ostal nižji kot v prvih mesecih leta.
Po razpoložljivih podatkih se je aktivnost v gostinstvu februarja umirila. Realni prihodek se je ponovno znižal mesečno in medletno. Na nižji medletni prihodek gostinskih in nastanitvenih storitev je močno vplivalo manjše število turističnih prihodov (-18,8 %) in prenočitev (-15,2 %), kar je največje znižanje, odkar so na voljo podatki (januar 1991) in je predvsem posledica nižjega števila prihodov in prenočitev tujih turistov. V prvih dveh mesecih leta je bil tudi zaradi manjšega števila turističnih prenočitev (-6,3 %), realni prihodek v gostinstvu medletno nižji za okoli desetino (-8,9 %).
V prvem četrtletju so gospodinjstva v primerjavi z letom prej trošila precej manj. Prihodek v trgovini na drobno se je zmanjšal za 5,1 %, fizične osebe pa so registrirale za skoraj četrtino manj novih osebnih vozil. Zadolževanja za potrošne dobrine je bilo skromno, potrošniški krediti pa so se neto odplačevali (v višini 30 mio EUR). Precej nižji kot pred letom dni je bil tudi kazalec zaupanja potrošnikov, potrošniki pa so najbolj pesimistični glede gospodarskega stanja, povečanja brezposelnosti in večjih nakupov. Medletna realna rast mase neto izplačanih plač je bila v povprečju prvega četrtletja, predvsem zaradi učinka osnove pri plačah v javnem sektorju, še razmeroma visoka (4,6 %). Tudi razpoložljivi podatki za
Slika 14: Kazalniki zasebne potrošnje
-24,2
-42 -36 -30 -24 -18 -12 -6
-18 -12 -6 0 6 12 18
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Ravnotežje v o. t.
Medletna rast, %
Vir: SURS, MNZ-DUNZ.
Opomba: * Podatki od marca 2006. ** SKD 2008.
Masa neto izplačanih plač (realno)
Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb **
Prihodek v trgovini na drobno (realno)*
Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os)
Slika 15: Poslovne tendence
-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
jan. 04 jul. 04 jan. 05 jul. 05 jan. 06 jul. 06 jan. 07 jul. 07 jan. 08 jul. 08 jan. 09
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
april ne kažejo okrepitve trošenja, saj je bilo registracij osebni vozil fizičnih oseb več kot tretjino manj kot aprila lani, zaupanje potrošnikov pa se je ponovno znižalo.
Kazalnik gospodarske klime je aprila dosegel novo najnižjo raven doslej (januar 2000), čeprav se je njegovo mesečno padanje v zadnjih mesecih upočasnilo. Skupni kazalnik je se je ponovno znižal predvsem zaradi nižje vrednosti kazalnika v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu, znižal pa se je tudi kazalnik razpoloženja potrošnikov, kjer se je najbolj povečal pesimizem potrošnikov glede finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih. Ponovno se je znižala tudi vrednost vseh kazalnikov stanja v predelovalnih dejavnostih, vrednost kazalnikov pričakovanj pa se je, z izjemo pričakovanega zaposlovanja, povečala.
Trg dela
Število delovno aktivnih je bilo februarja prvič po koncu leta 2003 nižje kot v enakem mesecu predhodnega leta (‑0,3 %).
Število delovno aktivnih je bilo medletno občutno nižje v predelovalnih dejavnostih (za 14.315) ter v kmetijstvu in rudarstvu, v ostalih dejavnostih pa je ostalo višje kot pred letom dni. Glede na januar se je število delovno aktivnih februarja zmanjšalo za nadaljnjih 0,4 % (3.514 oseb), od teh kar 80 % v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Število razpisanih potreb po delavcih in novih zaposlitev se je marca sezonsko povečalo, še naprej pa ostaja za približno tretjino nižje kot pred enim letom. Ponovno se je povečalo število delovnih dovoljenj
Slika 16: Formalno delovno aktivni in registrirani brezposelni
50 60 70 80 90 100 110 120
760 780 800 820 840 860 880 900
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Število v tisoč
Število v tisoč
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Del. aktivni 2009 (leva os) Del. aktivni 2008 (leva os) Del. aktivni 2007 (leva os) Brezposelni 2009 (desna os) Brezposelni 2008 (desna os) Brezposelni 2007 (desna os)
Slika 17: Potrebe po delavcih, realizirane zaposlitve in število brezposelnih na prosto delovno mesto
0 1 2 3 4 5 6 7 8
-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Število brezposelnih na prosto del. mesto
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Potrebe po delavcih Nove zaposlitve
Število brezposelnih na prosto del.mesto - desez. (desna os)
Slika 18: Nominalna bruto plača na zaposlenega
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09 apr. 09
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Skupaj Zas.sektor (A-N;S) Jav. sektor (O-R)
Tabela 3: Formalno delovno aktivni po dejavnostih
Število v 1.000 Medletne stopnje rasti, v % 2008 XII 08 II 09 2008/
2007 II 09/
XII 08 II 09/
I 09 II 09/
II 08
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 39,7 38,8 37,8 -1,8 -2,6 0,0 -7,3
B Rudarstvo 3,6 3,4 3,4 -5,2 -0,2 -0,2 -8,0
C Predelovalne dejavnosti 222,4 216,3 209,6 -0,5 -3,1 -1,1 -6,4
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,7 7,7 7,8 -1,1 1,1 1,1 2,4
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 8,8 9,0 8,9 4,7 -1,0 0,0 2,5
F Gradbeništvo 87,9 89,5 87,7 12,2 -2,0 -0,6 5,5
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 115,8 116,9 115,9 3,5 -0,8 -0,3 1,0
H Promet in skladiščenje 51,2 51,4 50,8 5,4 -1,3 -0,5 0,7
I Gostinstvo 33,8 34,3 33,9 1,7 -1,1 0,1 1,5
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,9 22,4 22,5 4,8 0,3 0,2 4,8
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,6 24,7 4,2 0,1 -0,9 3,4
L Poslovanje z nepremičninami 4,2 4,3 4,3 9,6 0,2 -1,0 10,8
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 42,8 44,4 44,2 7,1 -0,5 -0,4 6,0
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,0 26,0 25,5 5,2 -2,2 -0,8 1,2
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne
varnosti 51,0 50,8 51,0 1,3 0,3 -0,3 0,2
P Izobraževanje 60,0 61,0 61,4 1,5 0,7 0,4 2,5
Q Zdravstvo in socialno varstvo 51,0 51,6 51,8 2,7 0,3 0,5 1,8
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 13,8 14,0 14,0 6,5 -0,1 0,2 1,8
S Druge dejavnosti 12,8 13,1 13,1 1,3 -0,4 0,3 4,8
T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja
za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 6,4 -1,2 0,8 10,1
Vir: SURS, preračuni UMAR.
za tujce, in sicer marca na 92.642, kar je 28,5 % več kot pred letom dni. Večina tujih delavcev ostaja zaposlena v dejavnostih z najnižjimi povprečnimi plačami.
Število registriranih brezposelnih se je marca za razliko od prejšnjih let, ko je že februarja začelo sezonsko upadati, še naprej povečuje. Marca se je število registriranih brezposelnih povečalo še za 2.500 na 79.682, v prvem četrtletju skupaj pa se je povečalo za 13.443 oseb.
Število oseb, ki so izgubile delo, se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani skoraj podvojilo (24.836 oseb), manjši je bil tudi odliv brezposelnih v zaposlitev (9.472), manj pa je bilo tudi črtanj iz drugih razlogov. V prvem četrtletju je bilo 38,2 % manj razpisanih potreb po delavcih in 32,7 % manj realiziranih zaposlitev kot v enakem četrtletju 2008. Stopnja registrirane brezposelnosti je februarja znašala 8,2 %, kar je že 1,9 o. t. več kot septembra, ko je dosegla najnižjo raven doslej (6,3 %). Aprila se je število registriranih brezposelnih povečalo še za 3.204 na 82.832 oseb.
Februarja so se plače tretji mesec zapored znižale, tokrat v obeh sektorjih, ponovno pa se je krepko upočasnila tudi njihova medletna rast. Bruto plača na zaposlenega se je februarja povsod razen v javni upravi znižala, v povprečju za 2,4 % nominalno, realno še za 0,5 o. t. bolj. Na medletni ravni se je nominalna rast upočasnila in dosegla 4,2 % (lani
februarja 9,3 %), v prvih dveh mesecih skupaj pa je znašala 5,5 %. Glavnino je prispevala rast plač javnega sektorja.
V zasebnem sektorju je bila februarja rast plač tretji mesec zapored negativna. V preteklih letih so bile bruto plače
sistem je po ugotovitvah MJU7 ponekod prihajalo tudi do višanja zahtevnosti delovnih mest8, zato je vlada pozvala resorna ministrstva, da izvedejo potrebne nadzore, na podlagi katerih se bodo nato odpravile nepravilnosti.
Cene
Aprila se je medletna inflacija ponovno znižala in znašala 1,1 %, cene življenjskih potrebščin pa se v primerjavi s februarjem skoraj niso spremenile (0,1 %). Umirjanje inflacije je delno posledica učinka osnove, saj so se v istih mesecih lanskega leta močno poviševale cene surovin, predvsem nafte, kar se letos, ob odsotnosti teh šokov, zrcali v zniževanju inflacije. Poleg tega na umirjanje inflacijskih pritiskov pomembno vpliva znižanje gospodarske aktivnosti, ki se je v prvih mesecih leta še pospešilo. V prvih štirih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,2 % (lani 2,1 %).
Inflacija je bila marca podobno kot v enakem mesecu preteklih let relativno visoka (1,0 %), umirjanje medletne inflacije pa se je nadaljevalo (1,8 %). Pričakovano nadaljevanje umirjanja medletne inflacije je poleg zmanjšanih pritiskov na rast cen zaradi slabih gospodarskih razmer v veliki meri posledica učinka osnove, ki je povezan predvsem z naraščajočimi cenami nafte v prvi polovici lani. Ta učinek se odraža v negativnem prispevku rasti cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje k inflaciji (-0,9 o. t.). Prispevek rasti cen storitev je znašal 1,0 o. t., rast cen hrane 0,5 o. t., rast cen ostalega blaga pa 1,2 o. t.
Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2007 2008 II 09/
I 09 II 09/
II 08
Aktivno prebivalstvo 1,6 -0,6 0,0 0,8
Formalno delovno aktivni 3,5 3,1 -0,4 -0,3 - Zaposleni v podjetjih in
organizacijah ter pri fizičnih
osebah 3,3 3,1 -0,4 -0,2
Registrirani brezposelni -16,9 11,4 4,4 15,2 Povprečna nominalna bruto
plača 5,9 8,3 -2,4 4,2
-zasebni sektor 6,91 7,81 -3,0 2,0
-javne storitve 4,11 9,71 -1,3 9,5
2008 II 08 I 09 II 09 Stopnja registrirane
brezposelnosti 6,7 7,1 7,0 8,2
Povprečna nominalna bruto
plača (v EUR) 1.391,43 1.325,73 1.416,40 1.381,87 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.246,83 1.310,70 1.271,42 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.583,46 1.756,23 1.733,31 Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1Izračuni po klasifikaciji SKD 2002.
5 Predvsem zaradi znižanja plač v oddelku prirejanja iger na srečo (-6,1 %).
6 Februarja lani so se plače v javnem sektorju zaradi višje inflacije v letu 2007 od predvidene, s poračunom za januar, uskladile za 3,4 %.
v zasebnem sektorju februarja običajno še nekoliko nižje kot januarja, vendar ob praviloma delovno krajših februarjih. Letos je kljub enakemu številu delovnih dni prišlo do 3,0-odstotnega nominalnega padca povprečne bruto plače, kar povezujemo s padcem gospodarske aktivnosti, zaradi česa se že uvajajo krajši delovniki. Do padca povprečne plače je prišlo v vseh dejavnostih. Na medletni ravni je bila rast bruto plače sektorja nominalno 2,0-odstotna in se je glede na januar skoraj prepolovila.
Takšna gibanja kažejo, da bi se lahko povprečna plača v zasebnem sektorju letos znižala.
V javnem sektorju so bile februarske plače nižje od januarskih, njihova rast se je občutno upočasnila tudi na medletni ravni.
Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila za 1,3 % nižja v primerjavi s preteklim mesecem. Javna uprava je zabeležila skromno rast bruto plače (0,4 %), izobraževanje skoraj stagnacijo (-0,2 %), do nepričakovano visokega znižanja plač pa je prišlo v zdravstvu in socialnem varstvu (-4,4 %) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (-2,8 %)5. V zdravstvu je bilo dobro desetino manj plačil za nadure, pretežni del znižanja plač pa je posledica januarske visoke osnove (zaradi izplačanih poračunov delovne uspešnosti in povečanega obsega dela za preteklo leto).
Medletna rast bruto plače v javnem sektorju se je sicer z januarske (15,3 %) umirila na 9,5 %, kar pripisujemo visoki osnovi lanskega februarja6 in velikemu februarskemu znižanju plač v prej navedenih dejavnostih, a ostaja precej višja kot v zasebnem sektorju. Ob prehodu na nov plačni
Slika 19: Razčlenitev medletne inflacije
-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8
apr. 07 jul. 07 okt. 07 jan. 08 apr. 08 jul. 08 okt. 08 jan. 09 apr. 09
Prispevki k rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Tekoča goriva Hrana Ostalo Storitve
7'Aktualizirana ocena finančnih posledic uvedbe novega plačnega sistema na podlagi podatkov ministrstev o sistemizaciji delovnih mest in izplačanih plačah', marec 2009.
8 Zlasti na področju vzgoje, izobraževanja in športa, zdravstva, socialnega varstva, kmetijstva in gozdarstva ter obvezne socialne varnosti.
