Maja Hribernik NENAČRTOVAN POROD NA TERENU IN POMEN NUJNE MEDICINSKE POMOČI

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA

BABIŠTVO, 1. STOPNJA

Maja Hribernik

NENAČRTOVAN POROD NA TERENU IN POMEN NUJNE MEDICINSKE POMOČI

diplomsko delo

UNPLANNED BIRTH OUT OF HOSPITAL AND THE IMPORTANCE OF EMERGENCY MEDICAL CARE

diploma work

Mentorica: viš. pred. Anita Prelec Recenzent: doc. dr. Damjan Slabe

Ljubljana, 2022

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici viš. pred. Aniti Prelec za vso strokovno pomoč in popravke. Prav tako se zahvaljujem doc. dr. Damjanu Slabetu za recenzijo diplomskega dela.

Zahvaljujem se družini in prijateljem za vso podporo, ljubezen in potrpežljivost v času študija. Hvala tudi moji najsvetlejši zvezdici na nebu, ki nikoli ni obupala nad mano in me je vedno z veseljem podpirala pri doseganju ciljev.

Primož, hvala tudi tebi za podporo, ljubezen, spodbudo, predvsem pa potrpežljivost. Hvala, ker si verjel vame tudi takrat, ko sama nisem.

IZVLEČEK

Uvod: Porod vsake ženske je edinstven dogodek. Porod preizkuša materino fizično in čustveno vzdržljivost, ne glede na kraj poroda. Več kot 99 % porodov v Sloveniji se odvija v porodnišnici, pa vendar nas lahko le-ta preseneti doma ali na poti v porodnišnico v reševalnem vozilu. Namen: Namen diplomskega dela je spoznati ključna dejstva glede poroda na terenu, klica na številko 112, stopnjo obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov ter dojemanje staršev glede nenačrtovanega poroda na terenu. Metode dela: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili sistematični pregled literature. Uporabili smo strokovno in znanstveno literaturo, objavljeno med letoma 2003 in 2021 tako v slovenskem kot angleškem jeziku. Pri tem smo uporabili podatkovne baze CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE, ScienceDirect, Springer Link, Wiley Online Library, COBISS in Google Učenjak. Rezultati: Porod na terenu je redek dogodek, ki od reševalca zahteva ogromno znanja. V primeru, da nosečnica potrebuje nujno medicinsko pomoč, pokliče na številko 112, ki je dosegljiva 24 ur na dan vse dni v letu. Nenačrtovan porod na terenu je lahko zelo stresna situacija tako za mater kot očeta, zato sta potrebna spoštljiva medsebojna komunikacija in vključevanje v proces poroda. Razprava in zaključek: Pri oceni stanja s pregledom nosečnice in s pogovorom je treba oceniti, ali je še dovolj časa za transport porodnice v porodnišnico ali pa se bo porod odvijal na terenu. Večja obolevnost in umrljivost novorojenčkov, rojenih izven porodnišnice, v primerjavi z novorojenčki, rojenimi v porodnišnici, sta bili izključeni. Z vidika reševalcev, ki so pri nenačrtovanem porodu na terenu največkrat prisotni, je potrebno nenehno teoretično in praktično izobraževanje.

Ključne besede: zunajbolnišnični porod, nosečnost, novorojenček, reševalno vozilo, nujna medicinska pomoč

ABSTRACT

Introduction: Childbirth is a unique event for every woman. Childbirth tests the mother's physical and emotional endurance, regardless of the place of birth. More than 99% of births in Slovenia take place in a maternity hospital, but they can still take us by surprise and need to be delivered either at home or in an ambulance. Purpose: The purpose of this diploma work is to learn key facts about out-of-hospital labour, emergency call on 112, neonatal morbidity and mortality rates, and parents perceptions of unplanned out-of- hospital deliveries. Methods: For the preparation of the diploma work we used a systematic literature review. We used expert and scientific literature published between 2003 and 2021, in both Slovenian and English languages. The databases used were CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE, ScienceDirect, Springer Link, Wiley Online Library, COBISS and Google Scholar. Results: Out-of-hospital birth is a rare event that requires a great deal of knowledge on the part of the paramedic. If a pregnant woman needs emergency medical care, she should call 112, which is available 24 hours a day, every day of the year. An unplanned birth out of hospital can be a very stressful situation for both the mother and the father, which is why respectful communication and involvement in the birth process is needed. Discussion and conclusion: The assessment of the condition, the examination of the pregnant woman and the discussion should determine whether there is still enough time to transport her to the hospital or whether the birth will take place in the field. From the point of view of the paramedics, who are most often present in the field for unplanned births, continuous theoretical and practical training is needed.

Keywords: out-of-hospital birth, pregnancy, newborn, ambulance, emergency medical care

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Dispečerska služba zdravstva ... 2

1.1.1 Klic na 112 ... 2

1.2 Opremljenost reševalnih vozil ... 3

1.2.1 Porodni set ... 4

1.3 Transport nosečnice ... 4

1.4 Znaki začetka poroda ... 5

1.5 Posebnosti poroda na terenu ... 6

1.5.1 Ekipa, prisotna pri porodu ... 10

1.5.2 Dokumentiranje ... 10

1.6 Prva oskrba porodnice po porodu ... 10

1.7 Prva oskrba novorojenčka po porodu ... 11

1.7.1 Oživljanje novorojenčka ... 11

1.8 Transport porodnice in novorojenčka v porodnišnico ... 12

1.9 Možni zapleti med prevozom nosečnice ali porodnice ... 13

1.9.1 Kolaps matere ... 13

1.9.2 Preeklampsija ... 13

1.9.3 Eklampsija ... 13

1.9.4 Predčasen razpok plodovih ovojev ... 14

1.9.5 Krvavitve ... 14

1.9.6 Izpad popkovnice ... 15

1.9.7 Nepravilna lega ploda ... 15

1.9.8 Prezgodnji porod in transport in utero ... 16

2 NAMEN ... 17

3 METODE DELA ... 18

4 REZULTATI ... 19

4.1 Dejavniki tveganja za neugoden perinatalni izid ... 21

4.2 Mnenja staršev o nenačrtovanem porodu ... 22

5 RAZPRAVA ... 24

5.1 Omejitve raziskave in priložnosti za nadaljnje raziskovanje ... 26

6 ZAKLJUČEK ... 27

7 LITERATURA IN VIRI ... 28

KAZALO SLIK

Slika 1: Varovanje presredka . ... 7

Slika 2: Porajanje glavice ... 8

Slika 3: Porod prve rame ... 8

Slika 4: Porajanje otroka na mamin trebuh . ... 9

Slika 5: Prerez popkovnice ... 9

Slika 6: Diagram PRISMA pregleda literature . ... 19

KAZALO TABEL

Tabela 1: Porodi v Sloveniji v obdobju 2016–2018 . ... 1

Tabela 2: Ocena po Apgarjevi lestvici . ... 11

Tabela 3: Značilnosti študij, vključenih v pregled literature ... 20

Tabela 4: Karakteristike novorojenčkov ... 22

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

DCZ Dispečarski center zdravstva DSZ Dispečerska služba zdravstva

EKG Elektrokardiogram

GS Gestacijska starost

i.v. Intravenski

MU Maternično ustje

NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje

NMP Nujna medicinska pomoč

NRV Nujno reševalno vozilo UKC Univerzitetni klinični center

1

1 UVOD

Pri porodu gre za iztis ploda, plodovih ovojev in posteljice iz maternice (Tuta & Kavšek, 2015). Porod vsake ženske je edinstven dogodek, kjer gre za preizkus materine fizične in čustvene vzdržljivosti (Mayo Clinic, 2020). Načeloma se večina porodov v Sloveniji odvija v porodnišnici, pa vendar nas lahko le-ta preseneti in ga je treba izvesti bodisi doma ali v reševalnem vozilu (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Po podatkih Gorjup & Drolc (2003) je od 1. 1. 1999 do 14. 3. 2003 v Ljubljani z okolico bilo 22.648 porodov, od tega jih je bilo 17 izvedenih na terenu. Pet jih je bilo vodenih doma s strokovno pomočjo, osem brez strokovne pomoči, preostali štirje so se zgodili v reševalnem vozilu. Novejši podatki iz obdobja 2016–2018, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so predstavljeni v Tabeli 1 (Rudolf & Mihevc Ponikvar, 2020).

Tabela 1: Porodi v Sloveniji v obdobju 2016–2018 (Rudolf & Mihevc Ponikvar, 2020).

Leto Kraj Število porodov

2016 Doma s strokovno pomočjo 15

Doma brez strokovne pomoči 19

Na poti 10

2017 Doma s strokovno pomočjo 21

Doma brez strokovne pomoči 18

Na poti 10

2018 Nenačrtovan porod s strokovno pomočjo 10 Nenačrtovan porod brez strokovne pomoči 10

Na poti 7

Zaradi majhnega deleža porodov izven porodnišnice težko primerjamo rezultate z drugimi državami, pa vendar je v Avstraliji izvedena študija pokazala, da se nenačrtovani porodi zunaj porodnišnice večinoma pripisujejo pomanjkanju predporodne oskrbe, socialno- ekonomski prikrajšanosti, geografski izoliranosti, večplodni nosečnosti ali materam s prezgodnjim porodom (Flanagan et al., 2019).

2

Kadar govorimo o nenačrtovanem porodu izven porodnišnice, moramo ukrepe prve pomoči izvesti čim hitreje, saj je to neposredna zdravstvena obravnava, ki se izvede na kraju dogodka. Do prihoda strokovne pomoči oziroma ekipe za nujno medicinsko pomoč (NMP) prvo pomoč nudi vsak po najboljših močeh (Kobilšek & Fink, 2017). To je za vsakega posameznika tako državljanska kot tudi moralna dolžnost (Dispečerska služba zdravstva, n. d.). Namen nudenja prve pomoči posameznika je, da ohrani življenje, prepreči poslabšanje zdravstvenega stanja ali nastanek dodatnih poškodb ter poskrbi za ustrezno strokovno pomoč (klic na številko 112) (Kobilšek & Fink, 2017). V Sloveniji imamo za namen optimalne dostopnosti do NMP organizirano Dispečersko službo zdravstva (DSZ).

1.1 Dispečerska služba zdravstva

V Sloveniji imamo dva ločena centra DSZ, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Klic v sili na številko 112 je možen vse dni v letu, 24 ur na dan. Na številko 112 dobimo operaterje Regijskega centra za obveščanje, ki nato klic vežejo v pristojni dispečerski center zdravstva (DCZ). Njihova naloga je nato, da usmerjajo ekipo, ki je najbližje kraju nesreče, na sam dogodek. DSZ upravlja Univerzitetni klinični center Ljubljana (Dispečerska služba zdravstva, n. d.).

1.1.1 Klic na 112

Na številko 112 pokličemo, kadar potrebujemo nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih in jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije. Podatki, ki jih moramo povedati, kadar kličemo na številko 112, so (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, n. d.):

 kdo kliče,

 kaj se je zgodilo,

 kje se je zgodilo,

 kdaj se je zgodilo,

 koliko je ponesrečencev,

 kakšne so poškodbe,

3

 kakšne so okoliščine na kraju nesreče,

 kakšno pomoč potrebujemo.

Možnost klica v sili imajo tudi gluhi in naglušni, in sicer v obliki besedilnega klica v sili. V sporočilu je treba napisati, kaj se je zgodilo in kakšno vrsto pomoči potrebujemo. Dispečer bo ob našem sporočilu dobil tudi približno lokacijo in nam na sporočilo pisno odgovoril ter morda postavil dodatna vprašanja (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, n.

d.). Za namen hitre dostopnosti do storitev NMP se najpogosteje uporablja reševalno vozilo, ki ga uporabljamo tudi za transport nosečnice oziroma otročnice in novorojenčka.

1.2 Opremljenost reševalnih vozil

Opremljenost reševalnih vozil, ki so poslana s strani DCZ, se razlikuje glede na to, ali je vozilo namenjeno nujnim ali nenujnim prevozom. Prav tako v Sloveniji nimamo standarda opremljenosti nujnega reševalnega vozila (NRV). V nadaljevanju bodo predstavljeni oprema in materiali, ki jih uporabljajo v NRV na Reševalni postaji Kliničnega centra v Ljubljani (Posavec, n. d.):

 transportna sredstva: glavna in pomožna nosila, kardiološki stol,

 oprema za imobilizacijo,

 medicinski aparati: prenosni EKG-monitor/defibrilator, prenosni respirator, aspirator, pulzni oksimeter, kapnometer, termometer,

 reanimacijski kovček (kovinski): vsebuje opremo za nudenje nujne medicinske pomoči tako za odrasle kot za otroke,

 travmatološki kovček oz. kovček za poškodbe (plastičen): obvezilni material, material za vzpostavitev proste venske poti, dajanje infuzij in infuzijske raztopine,

 opeklinski kovček (plastičen): opeklinski obkladki in opeklinska odeja,

 ostala oprema in materiali: grelec infuzij, set za konikotomijo (za odrasle in otroke), porodni set, seti za zaščito, zaščitne rokavice, razkužilo za roke, manšeta z manometrom za aplikacijo infuzij, kombinirani tubusi, rjuhe, odeja in brisače, večnamenske škarje, kisikovi jeklenki in dozatorja za kisik.

4

1.2.1 Porodni set

Porodni set se nahaja v vsakem reševalnem vozilu in se za razliko od opremljenosti NRV naj ne bi razlikoval po regijah. Vsebovati mora (Gorjup & Drolc, 2003):

 4–6 tetra plenic (z njimi obrišemo otroka in ga po porodu pokrijemo z njimi);

 1 operacijsko podlogo 90 x 90 cm (z njo zagotovimo sterilno polje in jo položimo pod porodnico; v primeru, da je porodni set ne vsebuje, jo lahko nadomestimo s tetra plenicami);

 4 večje tampone (z njimi očistimo obraz novorojenčka, pomoč pri pregledu mehke porodne poti porodnice);

 2 peana (ravna) (za zaustavitev morebitnih krvavitev, z njimi lahko stisnemo tudi popkovino);

 3 sponke ali trakove za podvezovanje popkovnice;

 1 škarje (za prerez popkovnice);

 2 ali več vatirancev 25 x 15 cm (za varovanje presredka).

Poleg naštete opreme potrebujemo še več parov sterilnih rokavic in komplet zaščitne opreme (sterilni zaščitni plašč, kapa in maska). Ves postopek se opravlja po načelih asepse (Gorjup & Drolc, 2003).

1.3 Transport nosečnice

Med transportom moramo paziti, da življenja pacientke ne ogrožamo, prav tako moramo biti pozorni, da ne pride do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Kadar se odločamo, ali bomo nosečnico pripravili za transport, jo je treba najprej pregledati. Na podlagi ugotovljenega se nato odločimo, ali se pripravimo za porod na terenu ali pa nosečnico transportiramo v porodnišnico (Kobilšek & Fink, 2017). V primeru, da se glavica novorojenčka že vidi v vulvi, je priporočeno, da se opravi porod na terenu (Kovač, 2008).

Pomembno je poznati faze poroda, saj se v prvi fazi odvija odpiranje materničnega ustja (MU). Kadar se le-ta odpira, to imenujemo tudi aktivna faza. Poznamo relativno predvidljivo krivuljo (Friedmanova krivulja), po kateri se orientiramo, koliko časa bo trajalo do popolnega odprtja MU. Prvorodnice se povprečno odpirajo 1,2 cm/uro, medtem ko se mnogorodnice 1,5 cm/uro (Tuta & Kavšek, 2015). Kadar reševalec po anamnezi, ki

5

jo je vzel od porodnice, presodi, da še ni znakov skorajšnjega poroda, se odloči za transport v porodnišnico. Naloga reševalca med transportom je, da nosečnico pomiri in ji razloži sistem dihanja. Ob popadku diha skozi nos hitro in površno, kadar popadka ni, je dihanje počasno in enakomerno. V primeru, da je porodnici odtekla voda, le-to transportiramo na levem boku s podloženo glavo, če je potrebno, se namesti tudi intravenozni (i.v.) kanal.

Seveda pa nas porod lahko preseneti med transportom, zato se je takrat treba varno ustaviti in roditi v reševalnem vozilu na kraju dogodka (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015; Tuta &

Kavšek, 2015).

1.4 Znaki začetka poroda

Za reševalca, ki še ni bil prisoten pri porodu, je težko vedeti, ali se je porod začel oz.

koliko časa je do začetka le-tega. Pri odločitvi, ali je še dovolj časa za transport v porodnišnico ali pa je porod treba takoj opraviti, je treba porodnici zastaviti nekaj vprašanj (Gorjup & Drolc, 2003; Kovač, 2008):

 V primeru, da je odtekla plodovnica, kdaj je odtekla in kakšne barve je. Če porodnica navaja zeleno ali mekonijsko, je lahko znak za fetalni distres in je treba porodnico čim hitreje transportirati v porodnišnico.

 Začetek popadkov: kakšen je čas med enim in drugim, kako dolgo traja en popadek in njegova moč. Treba je vedeti, da so popadki proti koncu poroda močnejši, pogostejši in daljši.

 Tiščanje na blato pomeni, da je glavica že nizko in pritiska na črevo.

 Prisotna krvavitev: treba je pogledati, ali gre za krvavo sluz (znak skorajšnjega poroda) ali je krvavitev obilnejša, kar lahko nakazuje na predležečo posteljico ali abrupcijo placente. Takrat je potreben hiter prevoz v porodnišnico.

 Spontan pritisk: takrat porodnica ne more, da ne bi pritiskala.

 Zanima nas tudi, kako je potekala nosečnost, če so bile kakšne posebnosti.

 Katera nosečnost je to in kateri porod. Znano je, da mnogorodnice rodijo hitreje.

 Kadar je to mnogorodnica, nas zanima, kako so potekali prejšnji porodi. Če so bili hitri, je velika verjetnost, da bo tudi ta.

Pri pridobivanju informacij pa je porodnico treba vseeno dobro opazovati. Ocenimo krvavitev, popadke pa se najlažje oceni in meri z roko, ki jo položimo na trebuh. Vsi

6

opisani znaki pomenijo začetek poroda, vključno s popadki, ki trajajo 45–60 sekund na eno do dve minuti (Gorjup & Drolc, 2003; Kovač, 2008; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

1.5 Posebnosti poroda na terenu

Znano je, da se le peščica porodov ne odvija v porodnišnici. Vendar pa se lahko kljub temu zgodi, da ženska ne uspe pravočasno priti do porodnišnice – govorimo o nenačrtovanem porodu na terenu. Razlogi za to so lahko mnogorodnost, prezgodnji porod, neugodne vremenske razmere ali prikrita nosečnost ženske (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Porod v porodnišnici, kjer ima ženska na voljo vso medicinsko tehnologijo in zdravstveno osebje (ginekologa porodničarja, diplomirano babico), se razlikuje od poroda na terenu (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Porod na terenu je mnogo več kot samo fizični dogodek.

Vse, kar se dogaja med porodom, lahko vpliva na vez med mamo in novorojenčkom, prav tako pa lahko vpliva na izkušnje prihodnjih nosečnosti (Marshall & Raynor, 2014).

Pri porodu na terenu se lahko zgodijo tako predvidene kot tudi nepredvidene situacije in zapleti, zato je za reševanje le-teh treba imeti ogromno znanja (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Ob odločitvi, da ni dovolj časa za transport v porodnišnico, ženska rodi doma ali v reševalnem vozilu. V primeru poroda na javnem mestu je naša naloga zagotoviti zasebnost porodnici (Gorjup & Drolc, 2003). Vendar najprej pred vsem je treba oceniti in zagotoviti varnost tako porodnice, novorojenčka kot zdravstvenega osebja. Ne smemo pa pozabiti tudi na uporabo zaščitnih sredstev. Pri porodu se uporabljajo zaščitne sterilne rokavice, maska z vezirjem ali zaščitna očala ter zaščitni plašč (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Prostor (sobo ali avto), v katerem se bo odvijal porod, je treba primerno segreti. Pri tem tudi pazimo, da če le ni nujno, prostora ne odpiramo (Gorjup & Drolc, 2003). Porodnici se izmerijo vitalne funkcije, kadar imamo možnost, z mini dopplerjem poslušamo plodove srčne utripe in tako ocenimo tudi stanje ploda. V primeru, da te možnosti nimamo, lahko njegovo stanje ocenimo tudi na podlagi barve plodovnice (če je ta že odtekla). Pri zeleni plodovnici se porodnici aplicira kisik prek OHIO maske ter i.v. dostop z vsaj G18 kanilo (zelene barve) (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Porodnici želimo porod čim bolj olajšati, zato jo opomnimo, da je osredotočena na tri pomembne stvari (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015):

7

 pravilno dihanje, ki izboljša prekrvavitev in zmanjša bolečine;

 pravilno potiskanje lahko skrajša dobo iztisa in tako prepreči nepotreben napor, s pravilnim potiskanjem zmanjšamo tudi možnost za raztrganine; kadar pridemo do iztisa, je potreben močan pritisk navzdol z vsaj dvema do tremi potiski na popadek;

 pravilen položaj je na hrbtu s privzdignjeno glavo (polsedeči položaj); pri iztisu pa litotomni položaj.

V primeru poroda v reševalnem vozilu moramo porodnico na posteljo namestiti drugače kot ostale paciente. Da si zagotovimo več delovnega prostora, je z nogami obrnjena proti vozniku. Za olajšano porajanje ramen pa je dobro, da ji z rjuhami ali čem podobnim privzdignemo trtico. Uvedemo ji tudi i.v. kanal (G18), da nam je v pomoč v primeru krvavitev po porodu. S tem želimo preprečiti hipovolemični šok porodnice. Apliciramo ji lahko tudi kisik prek maske OHIO, ki bo dobro del plodu. Oseba, ki bo porod izvajala, si nadene zaščitni plašč, masko in kapo. Sterilno odpre porodni set in si zatem nadene še sterilne rokavice (Gorjup & Drolc, 2003; Kovač, 2008; Tuta & Kavšek, 2015).

Slika 1: Varovanje presredka (Gorjup & Drolc, 2003, 50).

Za varovanje presredka (Slika 1) se odločimo, kadar vidimo glavico že v vulvi. Tako z eno roko z vatirancem varujemo presredek, z drugo roko pa pazimo na kontrolirano rojevanje glavice, prikazano na Sliki 2. Pomembno je, da kadar se rojeva glavica, porodnici pojasnimo, da ne sme pritiskati, ampak zgolj globoko dihati.

8

Slika 2: Porajanje glavice (Gorjup & Drolc, 2003, 51).

Slika 3: Porod prve rame (Gorjup & Drolc, 2003, 53).

Po porodu novorojenčkove glavice le-to obrišemo (oči, usta in nos) s plenico in čakamo na naslednji popadek, ki bo poskrbel za zunanjo rotacijo (novorojenček se obrne levo ali desno) (Lavrič, 2018; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Po zunanji rotaciji z občutkom pritisnemo glavico navzdol, da se porodi prva rama (Slika 3), in zatem še navzgor za drugo ramo, sledijo še trup in noge (Lavrič, 2018).

V tem trenutku otroka porodimo mami na trebuh (Slika 4) in pogledamo na uro rojstva.

Otroka pokrijemo s plenicami, mami pa po navodilu zdravnika apliciramo uterotonik, in sicer 5 IE syntocinona. Z aplikacijo le-tega želimo preprečiti možnost poporodnih krvavitev (Kovač, 2008; Lavrič, 2018; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

9

Slika 4: Porajanje otroka na mamin trebuh (Gorjup & Drolc, 2003, 53).

Slika 5: Prerez popkovnice (Gorjup & Drolc, 2003, 55).

Po prenehanju utripanja popkovnice otroka položimo med materine noge in jo prerežemo.

Najprej prvo sponko postavimo 8 cm od otroka, nato pa drugo 12 cm od te (na materini strani je lahko tudi pean). Še enkrat preverimo, da sta obe sponki zaprti, nato pa pod kontrolo naših prstov s sterilni škarjami prerežemo popkovnico, prikazano na Sliki 5.

Nadaljnja oskrba popkovnice pri otroku ni več potrebna, saj jo bodo uredili v porodnišnici.

Naša naloga je zgolj opazovati, da ne pride do morebitne krvavitve iz popkovine (Lavrič, 2018; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

10

1.5.1 Ekipa, prisotna pri porodu

Pri nenačrtovanem porodu na terenu se velikokrat zgodi, da ni prisotne babice, porodničarja in pediatra. Po klicu na 112 je aktivirana urgentna ekipa, ki jo sestavljajo tri medicinsko usposobljene osebe, ki morajo poskrbeti za vsaj dve življenji (Tuta & Kavšek, 2015).

1.5.2 Dokumentiranje

Tako kot v porodnišnici je tudi na terenu treba zabeležiti vse intervencije. Na reševalni postaji v Ljubljani imajo za to namenjene protokole, in sicer »Poročilo o reševalnem prevozu«, »Protokol reševalnega prevoza nosečnice v porodnišnico« in »Protokol urgentnega poroda« (Gorjup & Drolc, 2003).

1.6 Prva oskrba porodnice po porodu

Ko je otrok porojen, svojo pozornost zopet usmerimo k materi. Po porodu otroka je na vrsti še porajanje posteljice, ki se z ovoji porodi v prvih 30 minutah po porodu otroka (Gorjup &

Drolc, 2003; Kenny & Myers, 2017).

Ločenost posteljice spoznamo po treh znakih (Lavrič, 2018):

 vrh ali tako imenovan fundus maternice je tipen 2 cm nad popkom, maternica je sploščena na desni strani abdomna (Schröderjevo znamenje);

 ob pritisku za simfizo se popkovnica pomakne ven (Küstnerjevo znamenje);

 kadar ženska pritisne, se popkovina pomakne ven in se po prenehanju potiskanja ne vrne nazaj (Kleinovo znamenje).

Iz popkovine izpustimo kri in se prepričamo, da je posteljica res ločena. Če pride do spontanega rojstva posteljice, le-te ne zavržemo, ampak zabeležimo uro rojstva posteljice, nato pa jo pospravimo v vrečko/ledvičko in jo skupaj z novorojenčkom pripeljemo v porodnišnico. Takoj po rojstvu posteljice pričnemo z masažo maternice in s tem vztrajamo nekaj minut, da pospešimo krčenje maternice in tako zmanjšamo krvavitev. Nato pod žensko namestimo suho rjuho, čez splovilo pa namestimo zloženec (Gorjup & Drolc, 2003;

11

Kovač, 2008; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Pri ženskah, kjer se posteljica ni porodila spontano, vse nadaljnje postopke glede izluščenja nadaljujejo v najbližji porodnišnici.

1.7 Prva oskrba novorojenčka po porodu

Oskrba novorojenčkovega popka in popkovine je opisana v poglavju o posebnostih poroda na terenu. Takoj po rojstvu novorojenčka ocenimo po Apgarjevi lestvici (Tabela 2). Oceno opravimo eno minuto in pet minut po rojstvu novorojenčka (Stanford Children’s Health, n.

d.). Kadar je ocena v petih minutah pod 7, oceno ponovno opravimo po 10 minutah po rojstvu (Gorjup & Drolc, 2003). 7 do 10 točk nakazuje na dobro vitalno stanje novorojenčka. Ocena 4 do 6 točk pomeni, da bo novorojenček potreboval določeno pomoč, da bo zadihal. Pri oceni, manjši od 3 točk, pa je potrebno oživljanje novorojenčka (Stanford Children’s Health, n. d.).

Tabela 2: Ocena po Apgarjevi lestvici (The American College of Obstetricians and Gynecologists, 2015).

0 1 2

A – barva kože Sivo-modro ali bledo

Rožnato, pomodrele okončine

Celo telo je rožnato P – srčni utrip Ni utripa Pod 100 u/min Nad 100 u/min G – vzdražljivost Se ne odziva Kremženje Kašljanje, kihanje A – mišična

aktivnost

Mlahav Šibek Močan, aktivno

gibanje udov R – dihanje Ne diha Nepravilno, neredno Pravilno, jok

Novorojenček je po rojstvu moker, zato ga je treba takoj obrisati ter zaviti v suhe in tople pleničke, da ne pride do podhladitve, nato pa ga položimo mami na prsi (Gorjup & Drolc, 2003). Novorojenčka lahko zavijemo tudi v astro folijo, če jo imamo na voljo, saj s tem ohranimo toploto (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

1.7.1 Oživljanje novorojenčka

Po smernicah evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje 2021 je pri oživljanju novorojenčka pomembnih naslednjih pet korakov (Baznik et al., 2021):

 pozno klemanje popkovnice lahko izboljša stanje;

12

 zagotavljanje toplote (novorojenčka je treba obrisati na suho, ga pokriti oz. oviti in stimulirati);

 potrebna je ocena dihanja in srčnega utripa;

 sprostiti dihalno pot;

 ob počasnem srčnem utripu in učinkovitem predihavanju pričnemo s stiski prsnega koša.

Znano je, da po porodu spontano zadiha 85 % novorojenčkov, 10 % potrebuje stimulacijo (brisanje) ali postopke za sprostitev dihalne poti, 5 % pa potrebuje predihavanje s pozitivnim tlakom. Vsa oprema, ki je potrebna za temeljne postopke oživljanja pri novorojenčku, mora biti dosegljiva in tehnično izpravna (Baznik et al., 2021).

Ob načrtovanem porodu na domu je dobro, da sta ob porodu prisotni vsaj dve strokovni osebi. Ena izmed teh mora biti vešča pri predihavanju z masko in zunanji masaži srca.

Kadar pa govorimo o nenačrtovanem porodu, bo aktivirana urgentna služba, ki je za takšne dogodke izurjena. Vaje in izobraževanja za ekipo, ki izvaja oživljanje, morajo potekati večkrat letno. S tem se zagotovi, da zdravstveno osebje ves čas nadgrajuje svoje znanje ter tehnične in netehnične spretnosti (Baznik et al., 2021).

1.8 Transport porodnice in novorojenčka v porodnišnico

Ženska ima po porodu med prevozom iztegnjene in prekrižane noge. Novorojenček je v času transporta bodisi na materinem trebuhu ali v naročju reševalca. To predstavlja dodatno nevarnost, zato je treba biti še toliko bolj previden pri vožnji. Ves čas transporta spremljamo vitalne funkcije, krvavitev in trdoto maternice, prav tako pa smo pozorni na morebitno krvavitev iz popkovine pri novorojenčku (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Kadar je maternica mehka in težko tipljiva, pomeni, da se ne krči. Takrat govorimo o atoniji maternice – možnost izgube velike količine krvi v zelo kratkem času in posledično padec v hipovolemični šok porodnice. Kadar nimamo možnosti, da bi na maternico dali hladne obkladke, le-to masiramo ves čas. Treba je poklicati tudi v porodnišnico in povedati, kakšno je stanje, ginekolog porodničar nas bo nato usmerjal naprej (Gorjup &

Drolc, 2003).

13

1.9 Možni zapleti med prevozom nosečnice ali porodnice

Tako kot vsi ostali nujni prevozi z reševalnim vozilom je tudi prevoz nosečnice oz.

porodnice nadvse zahteven. Posebnost je, da smo tukaj odgovorni za vsaj dve življenji. Kot že nekajkrat omenjeno, je treba imeti izjemno teoretično in praktično znanje, da v primeru zapletov pravilno ravnamo (Matjašič, 2003). Dejstvo je, da ni mogoče preprečiti ali predvideti nujnih primerov oz. zapletov, ampak je pomembno, da prepoznamo zgodnje opozorilne znake in s tem zmanjšamo dejavnike tveganja (Kenny & Myers, 2017).

1.9.1 Kolaps matere

Kolaps matere je redek, a življenjsko ogrožajoč dogodek. Opredeljen je kot akuten dogodek, ki vključuje kardio-dihalni sistem in/ali možgane. Za posledico ima zmanjšano ali odsotno zavest (in potencialno smrt) v kateri koli fazi nosečnosti in do šest tednov po porodu. Takih kolapsov se globalno zgodi med 14 in 600 na 100.000 porodov. Tukaj bo hitro in učinkovito oživljanje ključno za dober izid tako matere kot ploda (Gunasegaran et al., 2018).

1.9.2 Preeklampsija

Preeklampsija je idiopatsko stanje v nosečnosti, kar pomeni, da je nastanek za vzrok neznan. Zanjo sta značilna proteinouruja in hipertenzija (≤160/110 mm Hg), ki se pojavita po 20. tednu nosečnosti. Resnost stanja je lahko blaga, zmerna ali huda (Marshall &

Raynor, 2014). Zanju so značilni tudi glavoboli, zamegljen vid in bolečina v epigastriju in desnem hipohondriju (Rao, 2011). Nosečnico se takrat prenese v reševalno vozilo s kardiološkim stolom ali na zajemalnih nosilih. V vozilu leži na levem boku, pomerimo ji vitalne funkcije in jo transportiramo v porodnišnico, s katero smo tudi na zvezi. Lahko se ji aplicira kisik in vzpostavi i.v. pot, če to zahteva zdravnik (Matjašič, 2003).

1.9.3 Eklampsija

Pri eklampsiji gre za pojav enega ali več generaliziranih konvulzij oz. krčev. Ti niso posledica drugih nevroloških stanj, kot je epilepsija. Torej gre za nevrološko stanje, ki je

14

povezano s preeklampsijo (Kenny & Myers, 2017; Marshall & Raynor, 2014). Pri napadu se celotno telo nenadoma zakrči, a napad tudi nenadoma izzveni (Matjašič, 2003). Pojavi se lahko od 20. tedna nosečnosti pa vse do šestega tedna po porodu (Marshall & Raynor, 2014). Tako kot pri preeklampsiji porodnico nemudoma transportiramo v porodnišnico na levem boku in po navodilih zdravnika opravimo ostale intervencije, kot so vzpostavitev i.v.

poti, morebitna aplikacija zdravil in kisika (Matjašič, 2003). Kadar se krči pojavijo v naši prisotnosti, jih je treba nemudoma prekiniti. Nosečnico položimo na podlago, kjer smo odstranili vse nevarne predmete, in jo obrnemo na levi bok. Izmerimo vitalne funkcije in po navodilih zdravnika apliciramo kisik z največjim dotokom prek obrazne maske. Takoj, ko je možno, jo je treba transportirati v spremstvu zdravnika do najbližje porodnišnice (Kovač, 2008).

1.9.4 Predčasen razpok plodovih ovojev

Nosečnico je treba čim hitreje transportirati v porodnišnico. Nikakor ne sme hoditi, zato jo je v reševalno vozilo treba nesti (Kovač, 2008). Pride lahko namreč do izpada popkovnice (Matjašič, 2003). Povežemo se s porodnišnico in po navodilih zdravnika ukrepamo. V primeru, da predvidevamo kakršne koli zaplete pri novorojenčku, ki je prevelik zalogaj za regionalno porodnišnico, opravimo transport in utero do porodnišnice v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana ali UKC Maribor (Kovač, 2008). V času transporta leži na levem boku in kontroliramo vitalne funkcije (Matjašič, 2003).

1.9.5 Krvavitve

Kadar govorimo o krvavitvah v nosečnosti, je potreben takojšen pregled pri porodničarju.

Razlogi za krvavitev so lahko različni, in sicer nizko ležeče žile (vasa previa), ruptura maternice, predležeča posteljica (placenta previa) in abrupcija placente. Pri vasa previa gre za vaginalno krvavitev, plod je bradikarden. Ruptura maternice je redko, a zelo ogrožajoče stanje, ki je povezano z umrljivostjo in obolevnostjo matere in ploda. Pojavi se predvsem pri ženskah, ki so v prejšnjih porodih imele carski rez (Kenny & Myers, 2017; Lavrič, 2018). Znaki rupture maternice so močna bolečina v trebuhu, Bandlova brazda, močna vaginalna krvavitev in hemodinamska nestabilnost matere, plodovih utripov pa ne zaznamo ali so bradikarni (Kovač, 2008). Placenta previa je predvsem nevarna za

15

nosečnico (Kenny & Myers, 2017). Bolečin načeloma ni, gre pa za močnejšo krvavitev s svežo krvjo (Pušenjak, 2003). Vaginalni pregled je takrat odsvetovan, saj lahko z njim še povečamo krvavitev (Tuta & Kavšek, 2015). Abrupcija placente je predčasno luščenje posteljice od stene maternice. Krvavitev je lahko na materni in/ali plodovi strani. Znaki pri ženski so občutek mraza, omotica, nemir, stiska in panika, boleč trebuh in vaginalna krvavitev, po obsežnejši krvavitvi lahko pride do kolapsa matere (Kenny & Myers, 2017).

Tudi pri krvavitvah porodnica med transportom leži na levem boku. Ves čas se kontrolirajo vitalne funkcije. Noge ima podložene tako, da so dvignjene in prekrižane. Vzpostavimo i.v. pot in po navodilih zdravnika dovajamo tekočine. Prevoz je nujen, pokličemo tudi v porodnišnico (Matjašič, 2003).

1.9.6 Izpad popkovnice

Izpad ali prolaps popkovnice je spuščanje popkovine skozi maternični vrat, ki se lahko zgodi po razpoku plodovih jajčnih ovojev. Pojavi se pri 0,1–0,6 % nosečnosti, pri čemer je perinatalna stopnja umrljivosti 9,1-odstotna (Kenny & Myers, 2017). Zaradi tega je namreč prekinjena cirkulacija, kar posledično vodi v smrt ploda (Matjašič, 2003). Dejavniki tveganja za pojav izpada popkovnice so večplodna nosečnost, nestabilna lega ploda, nizka porodna teža (<2,5 kg), polihidramnij (Kenny & Myers, 2017). Naša naloga je, da sterilno pokrijemo popkovnico in nosečnico transportiramo v takšnem položaju, v katerem ne bo pritiska na popkovnico, ki je izpadla. Najprimernejši je Trendelenburgov položaj, pri katerem ima nosečnica zelo privzdignjeno vznožje, lahko pa je tudi v kolensko-prsnem položaju. Nastavimo i.v. kanal in apliciramo kisik. Seveda izvajamo zgolj intervencije, ki jih odredi zdravnik. Nato jo čim hitreje transportiramo v porodnišnico, ki smo jo že obvestili o stanju nosečnice (Matjašič, 2003).

1.9.7 Nepravilna lega ploda

Kadar gre za nepravilno lego in se je porod začel, nosečnico pod nujno transportiramo v porodnišnico, katero o tem tudi obvestimo. Ves čas transporta kontroliramo vitalne funkcije in po navodilu zdravnika opravimo morebitne intervencije (Matjašič, 2003).

16

1.9.8 Prezgodnji porod in transport in utero

Porod, ki se prične po 22. tednu in pred dopolnjenim 37. tednom, definiramo kot prezgodnji porod. Taki porodi bi se morali odvijati v porodnišnicah z ustrezno opremo in prisotnostjo neonatologa (Rao, 2011). Najboljši način za zagotovitev, da bodo nedonošenčki imeli ustrezno obravnavo, je premestitev matere in otroka v za to primerno porodnišnico še pred porodom (in utero, kar pomeni v maternici) (Watson et al., 2020). V Sloveniji jih transportiramo v terciarni center, to je UKC Ljubljana ali UKC Maribor (Matjašič, 2003). V primeru, da je nosečnica nestabilna za prevoz z reševalnim vozilom zaradi obilne krvavitve ali napredujočega poroda, se za transport ne odločimo (Watson et al., 2020). Glede na stanje nosečnice in ploda se nato odločimo, ali gre za nujen ali nenujen prevoz. Kadar je tveganje za porod med transportom veliko, imamo v spremstvu tudi babico, porodničar ali anesteziolog pa sta prisotna samo v primeru, kadar je lahko ogrožena nosečnica (Matjašič, 2003).

17

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je predstaviti nacionalna strokovna navodila za spremstvo poroda v reševalnem avtomobilu ali pri nenačrtovanem porodu doma, vse od klica na številko 112.

Prav tako je namen predstaviti stopnjo obolevnosti in umrljivosti novorojenčkov v primerjavi s porodi v porodnišnicah. Zanimalo nas je tudi, kako nenačrtovan porod na terenu dojemajo starši.

Zastavili smo si tri raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna so strokovna navodila glede poroda v reševalnem vozilu oziroma na poti v porodnišnico?

2. Kakšna je pojavnost neonatalne umrljivosti in obolevnosti glede na kraj in način poroda pri novorojenčku?

3. Kakšno je dojemanje staršev, ki doživijo nenačrtovan porod izven porodnišnice?

18

3 METODE DELA

Diplomsko delo temelji na sistematičnem pregledu literature v časovnem okvirju od 2003 do 2021, tako v slovenskem kot tudi angleškem jeziku. Pri tem smo uporabili podatkovne baze CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE, ScienceDirect, Springer Link, Wiley Online Library, COBISS in Google Učenjak. Za pridobitev želene literature so bile uporabljene naslednje besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: zunajbolnišnični porod, nosečnost, novorojenček, reševalno vozilo, nujna medicinska pomoč in v angleškem jeziku: out-of- hospital birth, pregnancy, newborn, ambulance, emergency medical care.

19

4 REZULTATI

V podatkovne baze smo vnesli ključne besede in skupaj dobili 272 zadetkov, od tega 59 v PubMed, 115 v PEDro in 98 v ScienceDirect. 44 člankov, ki se jih je podvajalo, smo izključili. Opravili smo grob pregled vseh člankov in jih izločili še 137. Preostale zadetke smo nato razvrstili glede na leto, vrsto, naslov in na članke z dostopom do celotnega besedila. Tako nam je preostalo še 15 člankov, ki smo jih v celoti pregledali, in izločili še 11 člankov. Za dokončen pregled literature smo tako skupno izbrali štiri članke. Postopek sistematičnega pregleda literature je prikazan na Sliki 6, značilnosti teh študij pa so predstavljene v Tabeli 3.

Slika 6: Diagram PRISMA pregleda literature (Moher et al., 2009).

20

Tabela 3: Značilnosti študij, vključenih v pregled literature.

Avtor, leto Država Metoda Namen Vzorec Ključne ugotovitve

Flanagan et al., 2019

Avstralija Intervju Izkušnje in doživljanje žensk, ki so rodile pred prihodom v porodnišnico

Izbranih 22 porodnic med letoma 2011 in 2016

Za nekatere porodnice pozitivna izkušnja, drugim občutek pomanjkanja nadzora ne ustreza.

Jarneid et al., 2020

Norveška Intervju Doživljanje nenačrtovanega poroda zunaj porodnišnice s strani partnerja

Izbranih 12 očetov med letoma 2015 in 2020

Za očete je bil nenačrtovan porod izven porodnišnice pozitivna izkušnja.

Javaudin et al., 2019

Francija Prospektivna študija Dejavniki tveganja za neugoden perinatalni izid do sedmega dneva starosti novorojenčka glede na kraj in način poroda

1670 nenačrtovanih porodov od 2011 do 2018

Večje tveganje za

neugoden perinatalni izid glede na kraj in način poroda ni bilo ugotovljeno.

Ovaskainen et al., 2021

Finska Retrospektivna študija

Primerjava umrljivosti in obolevnosti pri otrocih do sedmega leta, rojenih zunaj porodnišnice in v

porodnišnici

Vključenih je bilo 790 136 otrok, rojenih med letoma 1996 in 2013. Od tega 788.622 otrok, rojenih v porodnišnici, 176 načrtovano rojenih izven porodnišnice ter 1338 nenačrtovano rojenih izven porodnišnice.

Večja umrljivost in obolelost do sedmega leta starosti glede na kraj rojstva ni bila ugotovljena.

21

V štirih podrobneje analiziranih raziskavah, ki so bile objavljene v letih 2019 in 2021, so sodelovali avtorji iz Avstralije, Finske, Francije in Norveške. Dva sta za metodo dela uporabila intervju, eden retrospektivno študijo, uporabljena pa je bila tudi prospektivna študija.

4.1 Dejavniki tveganja za neugoden perinatalni izid

Javaudin et al. (2019) so izvedli študijo o dejavnikih tveganja za neugoden perinatalni izid pri nenačrtovanem porodu izven bolnišnice v Franciji. Cilj študije je bil opisati obolevnost in umrljivost novorojenčkov na sedmi dan po porodu. Študija se je izvajala od oktobra 2011 in vse do avgusta 2018, vanjo je bilo vključenih 1670 porodnic, ki jih je porod presenetil. Od tega je bilo 87 % mnogorodk in 13 % žensk, ki so rodile prvič. Prezgodnji porod je v prejšnjih porodih doživelo 7,5 % žensk. Povprečna gestacijska starost (GS) novorojenčkov je bila 38 tednov, pred 36. tednom nosečnosti se je rodilo 8,1 % otrok, od tega jih je bilo 30 (2,4 %), ki so bili rojeni pred 32. tednom nosečnosti. Od vseh nenačrtovanih porodov je bilo 45,3 % medicinsko vodenih, bodisi po telefonu (12,5 %) ali na kraju s pomočjo nujne medicinske pomoči (32,9 %). V študiji so ugotovili, da je 14 % novorojenčkov imelo oceno po Apgarjevi lestvici manjšo od 7 in da se je 58 % nenačrtovanih porodov odvijalo med 20. in osmo uro. V Franciji je minimalna ekipa mobilne enote intenzivne nege sestavljena iz voznika reševalnega vozila, medicinske sestre in urgentnega zdravnika, zato ugotovitve morda niso povsem primerljive s tistimi, kjer porode na terenu opravljajo zgolj reševalci.

Neonatalna obolevnost in umrljivost, opredeljena kot smrt ali hospitalizacija v enoti za intenzivno nego novorojenčkov na sedmi dan, je bila zabeležena pri 106 novorojenčkih, kar predstavlja 6,3 %. Smrt novorojenčka pred dopolnjenim sedmim dnevom starosti je bila 1,2-odstotna. Razlika pri obolevnosti in umrljivosti novorojenčka glede na to, ali je bila porodnica med porodom deležna medicinske pomoči ali ne, ni bila ugotovljena. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so večplodna nosečnost, nedonošenost, pridružene bolezni matere in hipotermija neodvisni dejavniki za slab neonatalni izid (Javaudin et al., 2019).

Narejena je bila tudi študija na Finskem, kjer so Ovaskainen et al. (2021) proučevali, ali je rojstvo izven bolnišnice povezano z umrljivostjo in obolevnostjo do sedmega leta starosti.

Študija je potekala med letoma 1996 in 2013, v njej je sodelovalo 790.136 otrok, ki so bili

22

razdeljeni na tri skupine. Prva skupina so bili otroci, ki so se rodili v bolnišnici (788.622), druga otroci, ki so se načrtovano rodili izven bolnišnice (176), in tretja skupina (1338) so bili otroci, ki so se nenačrtovano rodili izven porodnišnice. Karakteristike novorojenčkov v omenjeni študiji so predstavljene v Tabeli 4.

Tabela 4: Karakteristike novorojenčkov (Ovaskainen et al., 2021).

Kraj rojstva Načrtovan porod doma

(n = 176)

Nenačrtovan porod na terenu (n = 1338)

Porod v bolnišnici (n = 788.622)

n (%) n (%) N (%)

Teža ob porodu (gram)

2500–3999 160 (73,9) 1098 (82,1) 627.315 (79,5)

4000–5500 31 (17,6) 169 (12,6) 140.820 (17,9)

1500–2499 1 (0,6) 57 (4,3) 18.571 (2,4)

500–1499 0 (<0,1) 12 (0,9) 1701 (0,2)

Neznano 14 (8,0) 2 (0,1) 215 (<0,1)

Apgar ocena po 1 min 0–6 7 (4,0) 85 (6,4) 25.457 (3,2) Sprejem na oddelek za

novorojenčke 5 (2,8) 157 (11,7) 57.246 (7,3)

Invazivna ventilacija 1 (0,6) 17 (1,3) 4193 (0,5)

Oživljanje po porodu 0 (<0,1) 5 (0,4) 2808 (0,4) Antibiotična terapija v

prvem tednu življenja 2 (1,1) 90 (6,7) 27.828 (3,5) V prvih sedmih letih po rojstvu pri otrocih, rojenih zunaj bolnišnice, niso poročali o nobeni smrti. S študijo so prišli tudi do ugotovitev, da je bila obolevnost, povezana z astmo ali alergijskimi boleznimi, manjša pri otrocih, rojenih zunaj porodnišnice. Prav tako ni bilo ugotovljeno, da bi rojstvo zunaj porodnišnice bilo povezano s povečanim tveganjem za nevrološko obolevnost ali umrljivost v zgodnjem otroštvu (Ovaskainen et al., 2021).

4.2 Mnenja staršev o nenačrtovanem porodu

Pozitivna porodna izkušnja poveča ženski občutek izpolnitve in samospoštovanja, medtem ko lahko negativna izkušnja vpliva na čustveno počutje žensk, vključno s posttravmatskimi stresnimi motnjami in depresivnim razpoloženjem (Flanagan et al., 2019).

Število nenačrtovanih porodov zunaj porodnišnice se povečuje v veliko državah. Tako je tudi na Norveškem, kjer je bila narejena študija o izkušnji očetov, ki so prisotni pri

23

nenačrtovanem porodu zunaj porodnišnice. Opravljeni so bili intervjuji, kjer so očetje izrazili različna čustva in poglede na porod. Njihovo pomanjkanje znanja in spretnosti je skupaj s strahom pred zapleti izzvalo občutke, kot so stres, skrb in tesnoba. Podpora, ki so jo prejeli od reševalne službe, jim je zagotovila večjo gotovost in nadzor nad porodom, še posebej se je to izražalo, kadar je bila prisotna babica. Več očetov je čutilo tudi ogromen ponos in veselje kot tudi močnejšo navezanost na partnerko in otroka. Vendar pa so se po porodu počutili izključene in zavrnjene s strani zdravstvenega osebja v porodnišnici.

Mnogi so izjavili, da bi bilo morda koristno, če bi se z zdravstvenim osebjem in porodnico pogovorili o porodu, in si želeli, da bi pobudo za to prevzelo prav osebje. Kljub pomanjkanju podpore je večina očetov porod opisala kot pozitivno izkušnjo (Jarneid et al., 2020).

Žensko pričakovanje in doživljanje fiziološkega poroda sta večdimenzionalna (Flanagan et al., 2019). Študije kažejo, da ženske, ki rodijo nenačrtovano zunaj porodnišnice, pogosto doživljajo porod kot dramatičen (Jarneid et al., 2020). Nekatere porodnice sodelovanje z reševalci opisujejo kot pozitivno izkušnjo in doživljanje. Ob prihodu reševalne službe so občutile olajšanje in prepustile sebe in situacijo v roke reševalcev. Zaupale so v njihovo usposobljenost ter se počutile spoštovane in vključene v proces poroda. Drugim pa občutek, da poroda nimajo pod nadzorom, ni odgovarjal, saj jim je babica v predporodnih pripravah le-to zagotavljala. Nekatere ženske so prav tako pričakovale čustveno povezavo med njo in reševalcem in ne čustveno oddaljene tehnične interakcije. Pripovedi žensk kažejo, da večja čustvena usposobljenost in odnosnost pozitivno vplivata na porodno izkušnjo. S študijo, ki je bila opravljena v Avstraliji, so ugotovili, da nekaterim ženskam ni bila zagotovljena osnovna pravica do zdravstvene obravnave, pogoste so bile tudi kršitve dostojanstva. Reševalci jih niso informirali o postopkih oziroma za izvedbo postopkov ženske niso dale privolitve. Nekatere ženske so navedle, da so bile njihove potrebe in želje med zdravstveno obravnavo včasih prezrte ali nadomeščene s strogim upoštevanjem strokovnih navodil, kar je omejilo ženske v njihovih pričakovanjih. Čeprav se zavedajo, da imajo reševalci morda omejene klinične izkušnje z vodenjem poroda, ženske pričakujejo zdravstveno obravnavo, ki vključuje spoštljivo komunikacijo in informirano soglasje (Flanagan et al., 2019).

24

5 RAZPRAVA

S pregledom literature smo ugotovili, da imamo v Sloveniji dva ločena centra dispečerske službe, ki usmerjata ekipe nujne medicinske pomoči na kraj dogodka (Dispečerska služba zdravstva, n. d.). Kadar potrebujemo kakršno koli nujno pomoč, pokličemo na številko 112, kjer dispečerju povemo o dogodku in kakšno pomoč potrebujemo. Odlično je poskrbljeno tudi za gluhe in naglušne, ki imajo možnost klica v sili v obliki besedilnega klica (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, n. d.).

V prvem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšna so slovenska priporočila in navodila glede poroda na terenu. Ugotovili smo, da so starejšega datuma in bi jih bilo treba posodobiti, predvsem zaradi tega, ker se v zadnjih letih povečuje delež načrtovanih porodov doma, ki pa ob upoštevanju dejavnikov tveganja med porodom potrebujejo nujen prevoz v porodnišnico. Prav tako so v skladu z navodili Ministrstva za zdravje babice, ki spremljajo porod v domačem okolju, dolžne o tem obvestiti tudi regijski center za obveščanje po telefonu na številko 112.

Razlogi, da porodnici ne uspe pravočasno priti v porodnišnico, so lahko različni. Zavedati se je treba, da na terenu reševalci ne morejo nuditi vse zdravstvene obravnave, ki je na voljo v porodnišnici, prav tako je okrnjeno zdravstveno osebje. Porod na terenu od reševalca zahteva ogromno znanja, saj lahko pride tako do predvidenih kot tudi nepredvidenih zapletov, ki jih je treba rešiti (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Najprej je treba poskrbeti za varnost in zaščito vseh prisotnih. Seveda se ves čas opazuje stanje tako porodnice kot ploda. Naloga reševalca je, da porodnici poskuša čim bolj olajšati porod, zato jo opomni, kako je treba pravilno dihati, potiskati in kateri je najbolj primeren položaj za iztis ploda (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). Pri porodu v reševalnem vozilu je treba porodnico obrniti tako, da je z nogami obrnjena proti vozniku. S tem si reševalec zagotovi več delovnega prostora. V izogib dodatnim težavam kasneje se ji uvede tudi i.v. kanila in prek maske OHIO aplicira kisik. Po porodu ji po navodilu zdravnika apliciramo 5 IE syntocinona, s katerim preprečimo možnost poporodne krvavitve (Gorjup & Drolc, 2003;

Kovač, 2008; Tuta & Kavšek, 2015).

Po porodu je treba novorojenčka ustrezno urediti in oskrbeti ter oceniti po Apgarjevi lestvici (Stanford Children’s Health, n. d.). Hitro ga tudi obrišemo ter zavijemo v tople in suhe pleničke, da se prepreči možnost podhladitve (Gorjup & Drolc, 2003). Po prenehanju

25

utripanja popkovnice na vsako stran namestimo sponke in jo pod kontrolo naših prstov s sterilnimi škarjami med sponkami prerežemo. Delo reševalca je na tej točki končano, saj bodo novorojenčka do konca uredili v porodnišnici. Opazovati je treba zgolj popek, da ne bi prišlo do krvavitve (Gorjup & Drolc, 2003; Škufca Sterle & Zafošnik, 2015). V primeru, da novorojenček ne zadiha oz. bo potrebno oživljanje, je za to aktivirana urgentna služba, izurjena za takšne dogodke (Baznik et al., 2021). Ko je otrok urejen, je na vrsti zopet mama. Treba je poroditi še posteljico in njene ovoje (Gorjup & Drolc, 2003). Škufca Sterle

& Zafošnik (2015) svarita, da se posteljice nikakor ne sme porajati na silo in ko ta še ni v celoti ločena od maternice. Po iztisu posteljice in plodovih ovojev je treba takoj začeti z masažo maternice, saj se s tem pospeši krčenje le-te (Gorjup & Drolc, 2003; Kovač, 2008;

Škufca Sterle & Zafošnik). Po vseh opravljenih intervencijah je čas za transport v porodnišnico. Novorojenček je lahko v naročju mame ali reševalca, ves čas transporta pa se spremljajo vitalne funkcije in kontrolira trdoto maternice (Škufca Sterle & Zafošnik, 2015).

Tako med transportom nosečnice kot ženske po porodu lahko pride do zapletov, ki jih je treba prepoznati in pravilno ukrepati (Gorjup & Drolc, 2003). Lahko pride do kolapsa matere (Gunasegaran et al., 2018), preeklampsije, eklampsije, predčasnega razpoka plodovih ovojev, krvavitve, izpada popkovnice, nepravilne lege ploda ter prezgodnjega poroda in transporta in utero. S pregledom literature smo ugotovili, da je standardni postopek nosečnico dati na levi bok (izjema je izpad popkovnice – Trendeleburgov položaj), ji uvesti i.v. kanilo in po potrebi aplicirati kisik. Pri vsakem zapletu se reševalec poveže s porodnišnico ali zdravnikom (Matjašič, 2003).

V drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, če so novorojenčki, ki so rojeni izven bolnišnice, podvrženi večji obolelosti in umrljivosti. Narejena je bila študija v Franciji, kjer so želeli ugotoviti, kakšna je pri novorojenčkih, rojenih na terenu, obolelost in umrljivost sedmi dan po porodu. 106 (6,3 %) novorojenčkov je bilo hospitaliziranih v enoti za intenzivno nego, umrljivost do dopolnjenega sedmega dneva starosti je bila 1,2-odstotna.

Po dobljenih podatkih razlika za slab neonatalni izid glede na to, ali je bila porodnica deležna medicinske pomoči med porodom ali ne, ni bila ugotovljena (Javaudin et al., 2019). Z drugo študijo, ki je bila narejena na Finskem, so proučevali, ali je rojstvo izven porodnišnice povezano z večjo umrljivostjo in obolevnostjo do sedmega leta starosti.

Rezultati so bili podobni kot pri študiji iz Francije. Tudi tukaj ni bilo ugotovljeno, da bi

26

kraj rojstva vplival na večjo obolevnost ali smrtnost novorojenčkov (Ovaskainen et al., 2021). Za Slovenijo podatkov o neonatalni umrljivosti in obolevnosti novorojenčkov zaradi manjšega števila porodov na terenu nimamo in jih tako ne moremo primerjati s tujimi rezultati.

Tretje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo, kako nenačrtovan porod doživljajo starši. Za očete, ki so prisotni pri takšnem porodu, to predstavlja neke določene vrste stresa, skrbi in tesnobe. Pa vendar Jarneid et al. (2020) v študiji navajajo, da so očetje, ki so bili deležni podpore reševalne službe, občutili večjo navezanost na partnerko in novorojenčka, imeli so občutek večjega nadzora ter izžarevali ponos in veselje. Za večino očetov je nenačrtovan porod predstavljal pozitivno izkušnjo, bi si pa želeli večjo vključenost v porodnišnici, kjer so se s strani zdravstvenega osebja počutili zapostavljene in zavrnjene. Marshall & Raynor (2014) navajata, da je porod mnogo več kot le fizični dogodek. Vsi dogodki v času poroda se lahko nato odražajo na vezi med materjo in otrokom. Za razliko od očetov, ki so nenačrtovan porod opisali kot pozitiven, pa ga ženske doživljajo kot dramatičen (Jarneid et al., 2020). Obstajata dve skupini žensk, nekatere so se popolnoma predale in zaupale reševalcem, spet drugim ni odgovarjalo, da nimajo situacije pod nadzorom. V študiji, opravljeni v Avstraliji, so porodnice izpostavile, da so bile občasno njihove potrebe in želje prezrte, prav tako so si želele spoštljivo komunikacijo in vključitev v posege.

5.1 Omejitve raziskave in priložnosti za nadaljnje raziskovanje

Pri zbiranju ustrezne strokovne literature smo ugotovili, da so strokovna priporočila, izdana v Sloveniji, ki jo uporabljajo zaposleni v nujni medicinski pomoči, starejšega datuma. Nujno bi jih bilo treba posodobiti, predvsem zaradi novih trendov glede porodov izven bolnišničnega okolja.

Čeprav je porodov izven porodnišnic malo, pa bi bilo zanimivo raziskati, ali je stopnja neonatalne umrljivosti in obolevnosti pri slovenskih novorojenčkih kaj drugačna, kot kažejo tuje raziskave. Tudi dojemanje nenadnega poroda na terenu z vidika strokovnega osebja bi bilo zanimivo področje nadaljnjih raziskovanj.

27

6 ZAKLJUČEK

Porodov na terenu je v Sloveniji precej malo, pa vendar je na njih treba biti pripravljen. Ko se reševalec sooči s porodom na terenu, je to zanj precej stresna situacija, katero mora opraviti suvereno, predvsem pa strokovno, v skladu s strokovnimi priporočili. Literature na tem področju je izjemno malo, težko pa jo je primerjati s tujimi, saj so tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi protokoli drugačni kot pri nas. Kljub temu da je nenačrtovanih porodov pri nas malo, pa je o tem treba govoriti tako v strokovni kot laični javnosti. Za starše je to popolnoma neznana situacija, zato bi ji lahko malce pozornosti namenili v šoli za starše. Z vidika reševalcev pa je potrebno nenehno teoretično in praktično izobraževanje, saj ta situacija tudi zanje ni vsakodnevna.

28

7 LITERATURA IN VIRI

Baznik, Š., Gradišek, P., Granda, A., Grošelj Gorenc, M., Gruenfeld, M., Markota, A., Mohar, A., Kaplan, P., Možina, H., Najdenov, P., Poredoš, P., Prosen, G., Radšel, P., Strdin Košir, A., Studen Pauletič, P., Uštar Kalan, K., Vilmar, J., Vajd, R., Vlahović, D., & Zelinka, M. (2021). Smernice evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje 2021: slovenska izdaja. Slovensko združenje za urgentno medicino.

https://www.szum.si/media/uploads/files/Smernice_2021.pdf

Dispečerska služba zdravstva. (n. d.). Dispečerska služba zdravstva. https://www.dsz.si/

index.php/sl/

Flanagan, B., Lord, B., Reed, R., & Crimmins, G. (2019). Women’s experience of unplanned out-of-hospital birth in paramedic care. BMC Emergency Medicine, 19(1), 1–7.https://doi.org/10.1186/s12873-019-0267-9

Gorjup, D., & Drolc, T. (2003). Porod na terenu. In A. Posavec (Ed.), Nujna stanja v ginekologiji in porodništvu ter porod na terenu: Zbornik predavanj / Strokovni seminar (pp. 45–57). Zbornica zdravstvene nege Slovenije – zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Gunasegaran, R., Muniswaran, G., Tang, B. N., & Thaneemalai, J. (2018). Handbook of obstetric emergancies. Obstetrical and Gynacological Society of Malaysia.

https://books.google.com.my/books?id=OuNUDwAAQBAJ&printsec=frontcover&

source=kp_read_button&redir_esc=y&hl=sl#v=twopage&q&f=false

Jarneid, H., Gjestad, K., Røseth, I., & Dahl, B. (2020). Fathers’ experiences of being present at an unplanned out-of-hospital birth: A qualitative study. Jurnal of Multidisciplinary Healthcare, 13, 1235–1244. https://doi.org/10.2147/JMDH.

S272021

Javaudin, F., Hamel, V., Legrand, A., Goddet, S., Templier, F., Potirion, C., Pes, P., Bagou, G., & Montassier, E. (2019). Unplanned out-of-hospital birth and risk factors of adverse perinatal outcome: findings from a prospective cohort.

Scandinavian Journal of Trauma, 27(1), 1–7. https://doi.org/10.1186/s13049-019- 0600-z

Kenny, C. L., & Myers, E. J. (2017). Obstetrics by ten teachers. Taylor & Francis group.

Kobilšek, P. V., & Fink, A. (2017). Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. Grafenauer.

Kovač, M. (2008). Nujna stanja: normalen porod (5^th ed.). Zavod za razvoj družinske medicine.

Lavrič, M. (2018). Porodništvo. Visoka zdravstvena šola Celje.

29

Marshall, E. J., & Raynor, D. M. (2014). Myles textbook for midwives. Elseveir.

Matjašič, A. (2003). Prevoz nosečnice z reševalnim vozilom. In A. Posavec (Ed.), Nujna stanja v ginekologiji in porodništvu ter porod na terenu: Zbornik predavanj / Strokovni seminar (pp. 77–81). Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Mayo Clinic. (2020). Labor and delivery, postpartum care. https://www.mayoclinic.org/

healthy-lifestyle/labor-and-delivery/in-depth/stages-of-labor/art-20046545

Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., & Altman, D. G. (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: the PRISMA statement. PLoS Med, 6(7), e1000097. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000097

Ovaskainen, K., Ojala, R., Gissler, M., Luukkaala, T., & Tammela, O. (2021). Is birth out- of-hospital associated with mortality and morbidity by seven years of age? PloS one, 16(4), e0250163. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0250163

Posavec, A. (n. d.). Oprema reševalnih vozil. Reševalna postaja UKC Ljubljana.

http://itls.si/node/83

Pušenjak, S. (2003). Krvavitev v pozni nosečnosti. In A. Posavec (Ed.), Nujna stanja v ginekologiji in porodništvu ter porod na terenu: zbornik predavanj / Strokovni seminar (pp. 71–76). Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Rao, A. K. (2011). Handbook of obstetric emergencies (2^nd ed.). Jaypee Brothers Medical Publishers. https://vcedu.nums.ac.ir/images/fanavri/hoseini/Handbook_of_

Obstetric_Emergencies_compressed.pdf?fbclid=IwAR3ezTRVpgvOauZR40rJYJ3z mGDcFdmHVlL6WPiUxZ8wBAdEvoFfVtm7EAs

Rudolf, A., & Mihevc Ponikvar, B. (2020). Porodi in rojstva v Sloveniji 2016 – 2018.

Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/

publikacije-datoteke/porodi_in_rojstva_v_sloveniji_2007-2018.pdf

Stanford Children’s Health. (n. d.). Care of the baby in the delivery room. https://www.

stanfordchildrens.org/en/topic/default?id=care-of-the-baby-in-the-delivery-room- 90-P02871

Škufca Sterle, M., & Zafošnik, U. (Eds.). (2015). Oskrba vitalno ogroženega pacienta s simulacijami. Zdravstveni dom, Simulacijski center.

The American College of Obstetricians and Gynecologists. (2015). The apgar score.

https://www.acog.org/clinical/clinical-guidance/committee-opinion/articles/2015/

10/the-apgar-score

30

Tuta, E., & Kavšek, G. (2015). Ko nas porod preseneti pred prihodom v bolnišnico. In R.

Vajd & M. Gričar (Eds.), Urgentna medicina: izbrana poglavja 2015 (pp. 84–89).

Slovensko združenje za urgentno medicino.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. (n. d.). Kako in kdaj kličete 112.

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=ks1.htm

Watson, H., McLarenm, J., Carlisle, N., Ratnavel, N., Watts, T., Zaima, A., Tribe, M. R.,

& Shennan, H. A. (2020). All the right moves: why in utero transfer is both important for the baby and difficult to achieve and new strategies for change.

F1000 Research, 9. https://doi.org/10.12688/f1000research.25923.1