R a z g l e d a
Kongres so k a k o r po navadi s p r e m l j a l e številne d r u g e strokovne, splošno k u l t u r n e in d r u ž b e n e prireditve. Organizirani so bili strokovni ogledi Stock- holma ter k r a j š e e k s k u r z i j e v Stockholmsko o t o č j e in v Uppsalo. P r i r e j e n a j e bila velika mednarodna razstava k a r t in atlantov, mednarodna razstava populacijskih kart, razstava urbanističnega p l a n i r a n j a in razstava starih švedskih k a r t in katastrskih map. Velik s p r e j e m j e priredilo kongresistom v slovitem Stadshusetu mesto Stockholm, sprejemi pa so 'bili še v Švedskem društvu za geografijo in antropologijo ter v a m b a s a d a h Japonske, ZDA in Madžarske.
Pred in po kongresu j e bila o r g a n i z i r a n a cela vrsta daljših e k s k u r z i j po Švedskem, Norveškem, D a n s k e m in Finskem. Še posebno p r i m e r n a delovna oblika pa so bili številni o ž j i strokovni s i m p o z i j i pred kongresom in po n j e m . Taiko so se vršili na D a n s k e m t i l e simpoziji: za agrarno geo- g r a f i j o (Velje), za fizično g e o g r a f i j o G r e n l a n d i j e (Kobenhavn), za obrežno geomorfologijo (Esbjerg) ter za r a z v o j mest (Kobenhavn). Na N o r v e š k e m so bili simpoziji: za naravo in k u l t u r o f j o r d o v (Lofthus), za severno Nor- veško (Tromsö), za obrežno in f j o r d n o p o k r a j i n o Zahodne Norveške (Fjords), za kmečka naselja na Norveškem (Gudbrandsdal). Na Š v e d s k e m so bili simpoziji: za fluvialno morfologijo (Stöllet in Solleftea), za r a z š i r j e n j e in umik a g r a r n e naseljenosti (Brunnsvik in Rättvik), za visokogorsko, glacialno in periglacialno morfologijo (Abisko). za probleme mestne g e o g r a f i j e (Lund), za morfo genezo a g r a r n e p o k r a j i n e (Vadstena). Od jugoslovanskih delegatov se j e samo podpisani udeležil simpozija v Vadsteni. 0 n j e m poroča na k r a t k o posebej.
Résumé: XIXe Congrès International de Géographie à Stockholm S v e t o z a r I l e š i č
L ' a u t e u r qui a été chef d e la délégation yougoslave au XIX Congrès International de Géographie à Stockholm en août 1960, présente un bref rapport sur le congrès en soulignant surtout la p a r f a i t e organisation grace a u x efforts du Comité exécutive d e l'UGI (sous la présidence de M. W. Ahl- mann et une très active collaboration du sécrétaire général de l'UGI M. H.
Boesch) ainsi que du Comité d'organisation (surtout du sécrétaire M. St.
Helmfrid). Le rapport traite un peu plus largement les sections, les commis- sions et les discussions où la participation des délégués yougoslaves était plus active: commission pour l'étude des phénomènes de karst, Commission du survey mondial de l'utilisation- du sol, problèmes de la délimitation et classification des régions géographiques ainsi que les problèmes des prin- cipes et des méthodes de la science géographique en général (la proposition de la délégation yougoslave de constituer une Commission de l'UGl pour les questions fondamentales de la méthodologie de géographie ayant été, mal- heureusement, proposée trop tard pour être mise à l'ordre du jour).
MEDNARODNA KONFERENCA ZA METODE PROUČEVANJA IZRABE TAL NA POLJSKEM
S v e t o z a r I l e š i č
V že p r e c e j časa t r a j a j o č i mednarodni aktivnosti v smeri k a r t i r a n j a iz- rabe tal, ki so jo svoj čas sprožili angleški geografi s prof. Diidley-Stampom na čelu, p r i p a d a posebno uspešna vloga poljskim geografom. Z uspehom so skušali poglobiti in razširiti metode tega dela; lahko rečemo, da so ustvarili svojo metodo, ki pomeni p r e c e j več k a k o r samo mehanično k a r t i r a n j e in r e g i s t r i r a n j e dejstev, s a j s t r e m i za izčrpnim, k a r monografično podrobnim študijem g e o g r a f i j e a g r a r n e g a gospodarstva ter prirodnih in d r u š t v e n i h po- gojev za njegov dosedanji in bodoči razvoj. O tem delu in o metodoloških
2 7 8
R a z g l e d a
novostih, ki jih je prineslo, smo v »Geografskem vestniku« že poročali,1
podrobneje pa lahko njegov sistem spoznamo iz podrobnih instrukcij za to delo, ki jih je zdaj že v drugi izdaji izdal Geografski inštitut Poljske Akade- mije znanosti.1
Zato je bil .pobudnik in vodja tega clela, prof. dr. Jerzy R o s t r o w i c k i , ki je na mednarodnem geografskem kongresu 1. 1956 v Rio de Janeiro postal član Mednarodne komisije za izkoriščanje tal, zares poklican, da da iniciativo za sklicanje mednarodne konference o t e j tematiki za socialistične dežele Vzhodne in Srednje Evrope. Konferenco, ki se je vršila v dneh od 30. m a j a do 8. j u n i j a I960 na Poljskem, je sklicala Poljska Akademija Nauk, odnosno n j e n Geografski inštitut. Poleg dolge vrste zelo aktivn'h poljskih delavcev na tem polju (med njimi prof. St. Leszczyckega, Prof. J. Kostrowickega, Prof".
M. Kielczewske-Zaleske, Prof. A. Wrzoseka, Prof. K. Dziewonskega in doc.
L. Straszewicza) so na konferenci sodelovali prof. I. Penkov in T. Jordanov (Bolgarija), M. Blažek in O. Basovski (ČSR), G. Enyedi in D. Asztalos (Madžarska). H. J. Kramm in W. Roubitscliek (Nemška demokratična repub- lika), prof. Silvestrov, Sobolev in Golovkin (SSSR) ter S. Ilešič in I. Crkvenčič (Jugoslavija).
Konferenca sama je bila v Varšavi v dneh 30. m a j a in 1. j u n i j a ter se je po enotedenskem terenskem delu zaključila s splošno diskusijo in sprejet- jem sklepov dne 8. junija. Otvoril jo je direktor Geografskoga inštituta prof.
dr. St. Leszczycki, v predsedovanju pa so mu sledili T. Penkov (Bolgarija), M. Blažek (ČSR), Prof. Silvestrov (SSSR) in S. Ilešič (Jugoslavija). Na progra- mu je bilo poleg osnovnih 2 referatov prof. Kostrowickega še 8 referatov zu- naniih gostov, ki so v glavnem poročali o stanju in problemih proučevanja izrabe tal v svojih deželah. Sled'la je enotedenska pot po terenu severo- vzhodne iin severne Poliske od Bialowieže čez Bialostoško, čez Mazursko Pojezerje do Zulav pri Gdansku in nato čez Kašubsko Pojezerie in Kujave n a z a j v Varšavo. Na t e j poti so nam poljski kolegi preskrbeli sijajno organi- ziran vpogled v državna in zadružna posestva, pa na vaška zemljišča od tak'h, k j e r se drži še staro tripoljno gospodarstvo z ledino do modernejših oblik, ne nazadnje tudi na razne tipe gozdnih zemljišč, vse v krajih, ki so j'h sami podrobneje proučili in kartirali po zgoraj omenjen'h metodah.
Ekskurzija kakor tud,i vsa konferenca je bila vsebinsko in tehnično vzorno pripravljena.
Ob zaključku konference je bila sprejeta resolucija, ki jo spodaj ob- javljamo:
I .
G e o g r a f i iz Bolgarije, M a d ž a r s k e , Nemške d e m o k r a t s k e r e p u b l i k e . Češkoslovaške. Sovjetske zveze, Jugoslavije in Poljske, z b r a n i na konferenci, posvečeni metodam p r o u č e v a n j a izrabe tal.
so sprejeli tole resolucijo, potem ko so poslušali 10 znanstvenih poročil iz 5 dežel, se seznanili s poljskimi p r o u č e v a n j i v G e o g r a f s k e m i n š t i t u t u PAN in na terenu ter te metode p r e d i s k u t i r a l i : t. Udeleženci k o n f e r e n c e menijo, da so p r o u č e v a n j a izrabe tal zelo važna i a k o z v i d i k a g e o g r a f s k e z n a n o s t i k a k o r z v i d i k a n j e n e a n l i k a c i j e p r i r e š e v a n j u p r a k t i č n i h n a l o g n a r o d n e g a g o s p o d a r s t v a , še p o s e b e j v socialističnih d e ž e l a h .
2. Glede na to s m a t r a j o udeleženci k o n f e r e n c e za p r i m e r n o , da se v n j i h o v i h deželah začne odnosno n a d a l j n j e s š t u d i j a m i te vrste.
3. D a bi še d a l j e pospeševali in poglabljali r a z i s k o v a l n e metode ter i z m e n j a v a l i svoje i z k u š n j e o sredstvih, obsegu in vsebini teh š t u d i j , s m a t r a j o udeleženci k o n f e r e n c e za p r i m e r n o , da se še n a d a l j e razširi sodelovanje med geografi dežel, k a t e r i h zastopniki so sodelovali na k o n f e r e n c i , in bodo storili p o t r e b n e u k r e p e , d a se problemi p r o u č e v a n j a izrabe t a l v k l j u č i j o v s p o r a z u m e o znanstveni in k u l t u r n i i z m e n j a v i med posameznimi d r ž a v a m i ali A k a d e m i j a m i znanosti.
4. To sodelovanje se bo v bodoče lahko vršilo:
a) z z a m e n j a v o p u b l i k a c i j in znanstvenega g r a d i v a s p o d r o č j a p r o u č e v a n j i z r a b e tal, b) z z a m e n j a v o č l a n k o v , posvečenih m e t o d a m in problemom p r o u č e v a n j a i z r a b e tal, ki bodo o b j a v l j e n i v znanstvenih revijah teh dežel,
c) z z a m e n j a v o z n a n s t v e n i h ekip, ki bodo p r o u č e v a l e izrabo t a l nà izbranih terenih raz- ličnih dežel,
i S. Ilešič, G e o g r a f i j a na P o l j s k e m , G e o g r a f s k i vestnik XXIX—XXX (1958), str. 184.
e I n s t r u k c j a szczególowego z d j e c i a u z y t k o w a n i a ziemi. W y d a n i e II p o p r a w i o n e . O p r a c o w a l i pod k i e r u n k i e m p r o f . J. Kostrowickiego W. Biegajlo, W. G a d o m s k i , S. I l a u z e r , D. Kowalczyk, W. Kusinski, J. Pasznicki, H. Piskorz, R. Szczesny, W. Tyszkiewicz, W. Stola. D o k u m e n t a c j a G e o g r a f i c z n a , z es z y t 2. I n s t y t u t G e o g r a f i i , W a r s z a w a 1939-60. S t r a n i 124.
2 7 9
R a z g l e d a
d) s periodično o r g a n i z a c i j o znanstvenih konferenc, posvečenih p r e i z k u š n j i doseženih rezul- tatov in diskusiji o inelodah in problemih š t u d i j a i z r a b e tal.
5. Da bi to sodelovanje dobilo stalno obliko, p o o b l a š č a j o udeleženci k o n f e r e n c e p r o f . Kostrowickega kot člana Komisije za izrabo tal p r i M e d n a r o d n i g e o g r a f s k i uniji, da stavi p r e d - sedniku te komisije predlog, po k a t e r e m bi se v okviru te komisije ustanovila regionalna pod- k o m i s i j a za dežele, katerih p r e d s t a v n i k i so se posvetovali v V a r š a v i ; h k r a t i se udeleženci k o n f e r e n c e obvežejo, storiti vse p o t r e b n o , da bodo ta predlog p o d p r l i tudi Nacionalni komiteji M e d n a r o d n e geografske u n i j e za n j i h o v e dežele.
6. Da bi g e o g r a f e bolje seznanili z metodami p r o u č e v a n j a , ki so se u p o r a b l j a l e doslej, s m a t r a i o udeleženci k o n f e r e n c e za koristno, da se gradivo s k o n f e r e n c e objavi, in se o b r a č a j o na G e o g r a f s k i i n š t i t u t P o l j s k e a k a d e m i j e z n a n o s t i s p r o š n j o , da p r e v z a m e r e d a k c i j o in o b j a v o lega g r a d i v a .
I I .
Udeleženci k o n f e r e n c e i z r a ž a j o svojo zahvalo Poljski A k a d e m i j i za f i n a n č n o p o d p o r o , ki je dovolila o r g a n i z a c i j o k o n f e r e n c e .
III.
Udeleženci k o n f e r e n c e so sklenili poslati prof. L. D. S t a m p u , p r e d s e d n i k u Komisije za izrabo tal Mednarodne g e o g r a f s k e u n i j e , ki je bil p o k r o v i t e l j konference, telegram, v kalerem zelo o b ž a l u j e j o , da se ni mogel k o n f e r e n c e udeležiti in m u p o š i l j a j o izraze svojega odličnega s p o š t o v a n j a .
Résumé: Conférence internationale sur les méthodes des recherches sur l'utilisation du sol, tenue en Pologne
S. I l e š i č
L'auteur présente un rapport sur la conférence internationale consacrée aux méthodes des recherches sur l'utilisation du sol, tenue en Pologne du 30 mai au 8 juin 1960. Cette conférence, excellement organisée par l'Institut de Géographie de l'Académie Polonaise des Sciences à Varsovie à l'iniciative de M. le Prof. J. Kostrowicki, membre de la Commision de l'Utilisation du Sol près de l'UGI. a réuni des géographes spécialistes de la Bulgarie, Hongrie, République Démocratique Allemande, Tchécoslovaquie, URSS, Yougoslavie et Pologne. Après avoir entendu 10 rapports présentés par des représentants de ces pays et après avoir passé en revue les recherches polonaises de ce genre à l'Institut même ainsi que sur une excursion de 7 jours à travers la Pologne septentrionale et nordorientale, les participants de la coférence ont décidé de renforcer leur coopération dans ce domaine et de soummetre à la Commission de l'Utilisation du Sol près de l'UGI une motion selon laquelle une sous-commission régionale sérait créée dans le cadre de cette Commission pour les pays dont les répresentants ont délibéré à Varsovie.
La résolution envisage aussi des échanges d'équipes scientifiques entre les différents pays.
MEDNARODNI SIMPOZIJ ZA MORFOGENEZO AGRARNE POKRAJINE V VADSTENI NA ŠVEDSKEM
S v e t o z a r I l e š i č
Med specialnimi simpoziji, ki so se vršili v nordijskih deželah pred in po XIX. mednarodnem geografskem kongresu v Stockholmu, je hil simpozij o morfogenezi agrarne pokrajine, ki se je vršil od 15. do 20. avgusta 1960 v malem zgodovinskem mestecu Vadstena ob vzhodni obali Vätternskega jezera, nekakšno n a d a l j e v a n j e mednarodnega kolokvija z isto tematiko, ki j e bil septembra 1957 v Nancyju in o katerem smo v »Geografskem vestniku«
poročali (XXIX—XXX, 1957—1958, str. 172—175). N e k a j očitnejša razlika j e bila samo v tem, da so med udeleženci kolokvija v Nancyju daleč prevladovali Francozi, medtem ko sta v Vadsteno dopotovala samo dva (prof. X. de P l a n - h o l , pobudnik nansijskega kolokvija in etnograf I. C h i v a iz Pariza), pač pa je med 45 udeleženci bilo okrog 20 specialistov iz Zahodne Nemčije (med njimi n a j b o l j znana imena, kakor W. H a r t k e , H. J ä g e r , A.
K r e n z l i n , H. M o r t e n s e n , G. N i e m e i e r , G. O b e r b e c k , K.
S c h a r l a u , O. T i m m e r m a n n , IL U h l i g in drugi) in seveda kar 13 iz Švedske (med njimi predvsem prof. David H a n n e r b e r g , znani
2 8 0
