Katja Cerar VPLIV NOŠENJA TEŽKIH ŠOLSKIH TORB NA DRŽO OTROK – PREGLED LITERATURE

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA

Katja Cerar

VPLIV NOŠENJA TEŽKIH ŠOLSKIH TORB NA DRŽO OTROK – PREGLED LITERATURE

Ljubljana, 2022

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA

Katja Cerar

VPLIV NOŠENJA TEŽKIH ŠOLSKIH TORB NA DRŽO OTROK

pregled literature

BAD POSTURE AND PAIN DUE TO THE HEAVY SCHOOL BAGS

literature review

Mentorica: doc. dr. Renata Vauhnik

Recenzentka: viš. pred. mag. Sonja Hlebš

Ljubljana, 2022

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Renati Vauhnik za prijaznost, sodelovanje, razumevanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je ves čas študija in tudi po njem stala ob strani in verjela vame, predvsem pa hvala mojima dvema sončkoma Lili in Rudiju, ki sta najlepši vzrok dolgo trajajočega nastajanja diplome.

IZVLEČEK

Uvod: Šolska torba je pripomoček, ki ga uporabljajo skoraj vsi otroci in mladostniki, ki obiskujejo šolo. Njeni uporaba in teža pa lahko močno vplivata na držo telesa ter ob preveliki obremenitvi tudi povzročata bolečino, saj je v uporabi skoraj celotno leto.

Namen: Z diplomskim delom smo želeli na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšen je vpliv nošenja šolskih torb na držo otrok. Metode dela:

Članke smo iskali v podatkovni bazi PubMed in jih na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev izbrali osem. Rezultati: Rezultate raziskav smo razdelili na dva dela. V prvem so raziskave proučevale povezanost uporabe šolske torbe z mišično-skeletno bolečino s pomočjo meritev ter vprašalnikov. V drugem delu pa so raziskovalci spremljali spremembe v drži telesa glede na obremenitve šolske torbe. Meritve so opravljali s pomočjo kamer in označevalnih točk na predelih telesa. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je povprečna masa šolskih torb v večini raziskav presegla priporočenih 10 % telesne mase. Prav tako so bili pri več kot polovici sodelujočih otrok prisotni bolečina, povzročena s strani uporabe šolske torbe, ter spremembe v velikosti kraniovertebralnega kota. Ta se je pri vseh štirih raziskavah zmanjšal, kar pomeni, da je prišlo do spremembe drže telesa. Omenjene spremembe so zaskrbljujoče, saj so uporabniki šolskih torb otroci in mladostniki, katerih telesna drža se šele oblikuje. Ob napačnih obremenitvah lahko pride do trajnih deformacij kostno-živčno-mišičnega sistema.

Ključne besede: otroci, šolska torba, teža, nahrbtnik, telesna drža, bolečina

ABSTRACT

Intruduction: A school bag is a gadget used by almost all children and adolescnets who attend school. Use of school bag and its weight can have a great impact on the posture of the body and also can cause pain when overloaded, as it is in use almost all year round.

Purpose: Based on the review of specialized and scientific literature, the purpose of this thesis was to ascertain effects of carrying school bags on children's posture. Methods:

Search for studies was performed in the PubMed database and the review includes eight studies which met the inclusion and exclusion criteria. Results: The studies results were divides into two parts. In the first part studies examined association of school bag use with musculoskeletal pain using measurements and questionnaires. In the second part, the researchers measured changes in body posture according to school bag loads.

Measurements were performes using cameras and marking points on areas of the body.

Discucion and conclusion: Based on the results, we found that the average weight of school bags in most studies exceeded the recommended 10% of body weight. Also, more than half of the participating children had pain by the use of a school bag and changes in the size of the craniovertebral angle, which decreased in all four studies, which cause a change in body posture. These changes are worrying, as the users of school bags are children and adolescnets whose posture is still being formed and that permanent deformations of the muscoloskeletal system can occur wtih the wrong loads.

Key words: children, schoolbag, weight, backpack, body posture, pain

KAZALO VSEBINE

1 UVOD... 1

1.2 Uporaba šolske torbe... 1

1.3 Priporočljiva teža in uporaba šolskih torb... 2

2 NAMEN... 4

3 METODE DELA ... 5

4 REZULTATI ... 6

5 RAZPRAVA... 14

6 ZAKLJUČEK ... 17

7 LITERATURA IN VIRI... 18

KAZALO TABEL

Tabela 1:Rezultati raziskav, ki so ocenjevale povezanost uporabe šolske torbe z mišično- skeletno bolečino...8 Tabela 2: Podatki raziskave, kjer so ocenjevali spremembe v drži telesa glede na obremenitve nahrbtnika...9

KAZALO SLIK

Slika 1: Shematski prikaz iskanja literature...6

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

CHA Craniohoriozontal Angle (slo. kranio-horiziontalni kot) CVA Craniovertebral Angle (slo. kranio-vertebralni kot) LA Lordosis Angle (slo. lordozni kot)

SSP Sagital shoulder posture (slo. sagitalna pozicija ramena) TILT Pelvic Tilt (slo. nagib medenice)

TFL Trunk Forward Lean (slo. nagib trupa naprej) TM Telesna masa

1

1 UVOD

Uporaba nahrbtnika oziroma šolske torbe je priročen način, ki ga uporabljajo otroci in mladostniki za prenašanje šolskih potrebščin. Njegovo uporabo pa lahko povežemo z nekaterimi zdravstvenimi težavami, kot so mišična bolečina, bolečina v rami, obremenjenost hrbtenice, spremenjena hoja ter slaba drža. Če torej narašča teža šolske torbe, ki jo uporabljajo otroci in mladostniki, narašča tudi verjetnost za pojav bolečine (Forjouh et al., 2003). Znano je, da bolečina v hrbtu v mladosti poveča možnost te bolečine v poznejših letih. Razširjenost nespecifične bolečine v hrbtu med mladimi pa dramatično narašča z manj kot 10 % med prednajstniškimi otroki do 50 % pri 15- in 16-letnikih (Cottalorda et al., 2010).

1.2 Uporaba šolske torbe

Da bi razumeli tveganja, ki so povezana z uporabo šolske torbe, moramo najprej razumeti, kaj njena uporaba pomeni za človeško telo. Kakršnakoli obremenitev telesa zahteva prilagoditve oziroma spremembe, ki vključujejo naslednje.

 Mišično aktivnost: pri uporabi šolske torbe ali kakršnegakoli nahrbtnika je potrebna mišična aktivnost, ki nasprotuje aplicirani sili nahrbtnika ter vzdržuje ustrezno držo telesa. Raziskava s pomočjo snemanja mišične aktivnosti z elektromiografijo ob uporabi nahrbtnika je pokazala povečano aktivnost v mišici erector spinae, zgornjem trapeziusu ter povečano aktivnost trebušnih mišic (Devroey et al., 2007).

 Fiziološke spremembe: pri uporabi nahrbtnika so številne raziskave pokazale povečano porabo energije, povečano srčno frekvenco, sistolični krvni tlak ter metabolizem. Kitajska raziskava je pokazala, da obremenitev nahrbtnika, večja od 5 % telesne teže, povzroči spremembe v pljučni funckiji (Chow et al., 2005).

 Spremembe v drži: dokazano je, da nošenje šolske torbe bistveno vpliva na spremembo telesne drže in tudi hojo. Poveča se nagib vratu in trupa naprej, zmanjša se dolžina koraka ter poveča število korakov pri hoji. Ob večjih spremembah telesne drže zaradi obremenitve s šolsko torbo ali nahrbtnikom lahko pričakujemo tudi večji stres, ki bo obremenil telo (Milanese, Grimmer-Sommers, 2010).

2

1.3 Priporočljiva teža in uporaba šolskih torb

Vsakodnevno prenašanje težkih šolskih torb v šolo in domov povečuje verjetnost prekomerne obremenitve hrbtenice pri otrocih in mladostnikih. Cavallo in sodelavci (2003) poročajo, da kar 56 % otrok nosi težo, ki predstavlja več kot 10 % telesne mase. Goodgold in sodelavci (2002) ter Adeyemi in sodelavci (2014) pa so pri kar 67 % oziroma 70 % preiskovancev izmerili maso, ki je predstavlja >15 % telesne mase. Ugotovitve nedavnih raziskav (Adeyemi et al., 2017) podpirajo omejitev teže na manj kot 10–15 % telesne mase. Bauer in Freivalds (2009) sta v svoji raziskavi, v kateri so bile uporabljene fiziološke in psihofizične meritve, ocena napora po Borgovi CR-10 skali ter merjenje kota upogibanja trupa pri testu hoje, priporočila omejitev teže na 10 % telesne mase otroka. Opazila sta, da so se pojavile pomembne spremembe v drži pri otrocih, ki so nosili nahrbtnike, obremenjene s 15 % telesne mase v primerjavi z otroki, ki so imeli lažje nahrbtnike.

Pomembno vlogo pri uporabi šolske torbe imata poleg njene mase tudi čas in način nošenja. Daljše kot je trajanje nošenja šolske torbe, večje je tveganje za pojav bolečine v hrbtenici. Večina otrok nosi šolske torbe simetrično na obeh ramenih, nekateri pa jih nosijo samo prek ene rame. Ta način še posebno negativno vpliva na telo, predvsem povzroča povečano napetost rame na tisti strani telesa, kjer se nosi torba. Korovessis in sodelavci (2005) so v raziskavi, v kateri so primerjali načine nošenja torb, ugotovili bistveno večjo raven zaznane bolečine v hrbtu in ramenih pri otrocih, ki so nosili torbe samo prek ene rame.

Vse pogostejša je tudi uporaba torb na kolesih. Na prvi pogled se zdi, da uporaba takšnih torb namesto klasičnih z naramnicami pomeni rešitev in razbremenitev otroških hrbtenic.

Otroci v torbah na kolesih prenašajo oziroma prevažajo bistveno več, saj se vleka torbe ne zdi tako težka. Velik problem pa predstavlja, ko morajo takšne torbe pogosto nositi po stopnicah gor in dol ter pri vstopanju in izstopanju na šolske avtobuse ali kombije. V teksaški raziskavi (Forjouh in sodelavci, 2003) so spraševali učence, zakaj so zamenjali klasične torbe za torbe na kolesih. Odgovori so bili, da uporabljajo torbo na kolesih, kadar potrebujejo v šoli veliko stvari, da lahko prenašajo več, ali pa so torbo dobili v dar.

3 Priporočila za varno nošenje nahrbtnika:

 izberemo pravilno velikost nahrbtnika glede na otrokovo telesno zgradbo;

 nahrbtnik naj ima široke, podložene naramnice;

 poznati moramo pravilno obremenjenost nahrbtnika (10–15 % telesne mase otroka);

 namestimo ga tesno ob hrbet in na primerno višino;

 nahrbtnik pravilno dvigujemo;

 s sabo ne nosimo nepotrebnih stvari, ampak samo tisto, kar zares potrebujemo;

 vedno uporabljamo obe naramnici in ne samo ene;

 uporabljamo prsni ali trebušni trak, če ga nahrbtnik ima;

 na sredino in bližje hrbtu zložimo težje stvari, da bo teža razporejena bližje k težišču telesa;

 nahrbtnik ni igrača ali orožje, zato se ne pretepamo z njim (Forjuoh et al., 2001).

Pri mlajših otrocih je predvsem pomembno, da imajo starši nadzor nad njihovimi šolskimi torbami, saj so mnogokrat preobremenjene zaradi nepomembnih stvari. Raziskave kažejo, da so bile torbe otrok, katerih starši so jih pregledovali, mnogo lažje od tistih, nad katerimi starši niso imeli pregleda (Forjouh et al., 2003). Prav tako naj bodo starši pozorni pri nakupu dobre šolske torbe, ki naj bo lahka ter naj ima prilagodljive in nedrseče naramnice, ter naj se čim bolje prilega otrokovem hrbtu. Šolam in učiteljem se svetuje, naj bodo težje knjige, kot so atlasi in slovarji, na voljo v učilnicah, saj tako razbremenijo obremenjenost torb, ter naj dovolijo uporabo enega učbenika pri delu v parih (Veer et al., 2010).

4

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature ugotoviti, kakšen je vpliv nošenja težkih šolskih torb na držo otrok.

5

3 METODE DELA

Za iskanje literature na izbrano temo je bila uporabljena zbirka podatkov PubMed.

Uporabljene ključne besede pri iskanju so bile: children, schoolbag, weight, backpack, body posture, pain (slo. otroci, šolska torba, teža, nahrbtnik, telesna drža, bolečina) ter kombinacije ključnih besed.

Uporabljeni so bili naslednji vključitveni kriterij:

 raziskave v angleškem jeziku do leta 2020, v katere so bili vključeni otroci, ki obiskujejo osnovno šolo, in v katerih je bil ključni dejavnik, ki vpliva na slabo držo, masa šolskega nahrbtnika.

Izključitveni kriteriji so bili:

 raziskave, starejše od 12 let,

 raziskave, v katerih niso bili vključeni fantje in punce,

 raziskave, v katerih so raziskovali druge dejavnike, ki vplivajo na slabo držo.

6

4 REZULTATI

Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled literature vključenih osem člankov. Raziskave niso ocenjene po lestvici PEDRO.

Slika 1: Shematski prikaz iskanja literature

V vseh raziskavah so sodelovali zdravi posamezniki, ki niso imeli nobenih deformacij, bolezni, bolečin ali nevroloških težav. Vse raziskave so tudi pridobile etično odobritev ter privolitve šole in staršev za sodelovanje otrok.

V štirih izbranih raziskavah so proučevali povezanost uporabe šolske torbe z mišično- skeletno bolečino (Dianat et al., 2011; Balamurugan, 2014; Mwaka et al., 2014; Dockrell et al., 2015). V raziskavah so merili telesno višino in telesno maso otrok ter maso šolskega nahrbtnika. Otroci so izpolnili vprašalnik o počutju oziroma prisotnosti bolečine v obdobju enega do treh tednov. V raziskave je bilo vključenih najmanj 307 (Dianat et al., 2011) do največ 532 (Mwaka et al., 2014) otrok, med katerimi so bili dekleta in fantje, stari od 6 do

7

15 let. Rezultati raziskav, ki so ocenjevale povezanost uporabe šolske torbe z mišično- skeletno bolečino, so prikazani v tabeli 1.

V drugih analiziranih raziskavah so proučevali spremembe v drži telesa glede na obremenitve nahrbntnika (Brackley et al., 2009; Vaghela et al., 2019; Mossad in Abdel- Aziem, 2015; Kistner et al., 2013). V preiskave je bilo vključenih najmanj 15 (Brackley et al., 2009) in največ 160 (Vaghela et al., 2019) učencev in učenk, ki so bili stari od 8 do 15 let. Vaghela in sodelavci (2019) ter Mossad in Abdel-Aziem (2015) so merili CHA (kranio-horiziontalni kot), CVA (kranio-vertebralni kot) in SSP (sagitalna pozicija ramena). Brackley in sodelavci (2009) so proučevali vpliv na TFL (nagib trupa naprej), CVA in LA (lordozni kot), Kistner in sodelavci (2013) pa so merili CVA, TFL in TILT (nagib medenice). Meritve so bile opravljene s pomočjo kamer in označevanjem telesnih točk pri različnih obremenitvah in položajih. Rezultati raziskav, kjer so ocenjevali spremembe v drži telesa glede na obremenitve šolske torbe, so prikazani v tabeli 2.

8

Tabela 1: Rezultati raziskav, ki so ocenjevale povezanost uporabe šolske torbe z mišično-skeletno bolečino AVTOR ŠTEVILO

OTROK POVPREČNA STAROST

OTROK

POVPREČNA TELESNA

MASA OTROK

POVPREČNA MASA ŠOLSKE TORBE

(% TM)

PRISOTNOST BOLEČINE ALI NEUGODJA ZARADI PRETEŽKE ŠOLSKE TORBE

Dianat et al.

(2011)

307 (153 fantov in 154 deklet)

9,3 let 31,2 kg 2,9 kg (10,1 %) 264 (86 %):

ramena (70 %), zapestje (18,5 %),

ledveni del hrbtenice (8,7 %) Mwaka et al.

(2014)

532 (237 fantov in 294 deklet)

13,6 let 46,82 kg 3,78 kg (8,46 %) 448 (88,2 %):

vrat (24,5 %), ramena (42,1 %),

ledveni in prsni del hrbtenice (35,7 %) Balamurugan

(2014)

510 (297 fantov in 213 deklet)

9 let 29,9 kg 4,91 kg (16,27 %) 180 fantov (60,6 %):

vrat (29,2 %), ramena (18,8 %), hrbet (39 %), komolec (9,4 %), koleno (17,5 %), zapestje (15,1 %), pas (21,2 %), gleženj (5,3 %)

140 deklet (65,7 %):

vrat (27,9 %), ramena (12,4 %), hrbet (36,3 %), komolec (11,4 %), koleno (15,4 %), zapestje (16,8 %), pas (23,5 %), gleženj (6,7 %)

Dockrell et al.

(2015)

529 (295 fantov in 234 deklet)

10,6 let 38 kg 4,8 kg (12,6 %) Hrbet (15 %)

Ramena (27,3 %)

*TM – telesna masa

9

Tabela 2: Podatki raziskave, kjer so ocenjevali spremembe v drži telesa glede na obremenitve šolske torbe AVTOR ŠTEVILO

OTROK

STAROST OTROK

POVPREČNA TELESNA

MASA OTROK

POVPREČNA MASA ŠOLSKE

TORBE (% TM)

MERITVE PRI OBREMENITVAH S ŠOLSKO TORBO

Vaghela et al.

(2019)

160 (89 fantov in 71 deklet)

12,5 let 34,83 kg 6,42kg (18 %) Obremenitev z 18 % telesne mase:

CHA – povečanje kota ob obremenitvi CVA– zmanjšanje kota ob obremenitvi SSP – povečanje kota ob obremenitvi Mossad in

Abdel-Aziem (2015)

30 (13 fantov in 17 deklet)

10 let 34,56 kg 2,59 kg (7,5 %) Obremenitev s 7,5 % telesne mase:

CHA– povečanje kota ob obremenitvi CVA– zmanjšanje kota ob obremenitvi

SSP – zmanjšanje, vendar ni bilo opažene bistvene razlike

Brackley et al.

(2009) 15 (5 fantov in

10 deklet) 10 let 41,8 kg 6,27 kg (15 %) Obremenitev s 15 % telesne mase:

TFL – povečanje kota ob obremenitvi CVA – zmanjšanje kota ob obremenitvi LA – ni bilo opažene bistvene razlike Kistner et al.

(2013) 62 (21 fantov in

41 deklet) 9,77 let 39,01 kg 4,8kg (12,6 %) Obremenitve z 10 %, 15 % in 20 % telesne mase:

TFL– povečanje kota ob obremenitvi CVA – zmanjšanje kota ob obremenitvi TILT – ni bilo opažene bistvene razlike

*TM – telesna masa, CHA – kranio-horiziontalni kot, CVA – kranio-vertebralni kot, SSP – sagitalna pozicija ramena , TFL – nagib trupa naprej, LA – lordozni kot, TILT – nagib medenice

10

V raziskavi Mwaka in sodelavcev (2014) je sodelovalo največ otrok, in sicer 532, starih približno 13,6 let. Poleg podatkov, ki so prikazani v tabeli 1, je raziskava pokazala, da mlajši otroci nosijo težje torbe kot starejši. Pri 10-letnikih so izmerili maso, ki je predstavljala 13,3 % telesne mase. Razlika se je pokazala tudi med mestnimi in podeželskimi učenci. Pri mestnih so namerili povprečno maso 10,58 % telesne mase, pri podeželskih pa precej manj, in sicer 6,59 %. Pomemben je tudi podatek o načinu nošenja šolskih torb. Samo 51,39 % vseh udeležencev je uporabljalo nahrbtnik z dvema naramnicama, 28,7 % pa nahrbtnik z eno naramnico. Samo 101 otrok od vseh sodelujočih je imelo dostop do šolskih omaric, kamor lahko spravijo potrebščine in tako zmanjšajo maso nahrbtnika. O bolečini ali nelagodju ob nošenju šolske torbe je v preteklih dveh tednih poteka raziskave poročalo kar 448 otrok, kar je 88,2 %. Na podlagi vprašalnika so ugotovili, da se je največja bolečina pojavila v vratu, ramenih ter prsnem in ledvenem delu hrbtenice. Več kot 200 otrok je poročalo o bolečini v križu, ki je trajala en ali več dni. 35,4

% otrok je navedlo nošenje šolske torbe kot vzrok za bolečino. Tudi razdalja, ki jo prehodijo v času nošenja nahrbtnika, je pokazala velik vpliv na prisotnost bolečine.

Dianat in sodelavci (2011) so opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo 307 otrok. Rezultati so pokazali pomembne razlike v obremenitvah s šolskimi torbami pri različnih razrednih stopnjah. Pri prvošolcih so izmerili povprečno maso 2,5 kg (10,8 % TM), pri tretješolcih 3,2 kg (11,7 % TM), četrtošolcih 3 kg (9,2 % TM) in petošolcih 3,1 kg (9,5 % TM).

Statistična razlika se je pojavila tudi med fanti – 2,87 kg (9,5% TM) in dekleti – 3,1 kg (10,5 % TM). Približno 86 % otrok je poročalo o mišično-skeletnih simptomih, povezanih z nošenjem šolske torbe v času zbiranja podatkov. Pomembna povezava se je pojavila med maso šolske torbe in pojavom bolečine v rokah oziroma zapestju, nasprotno pa ni bilo ugotovljene nobene pomembne povezave med maso torbe in pojavom bolečine v ramenih ali križu. O slednji je bilo ugotovljenih več poročanj od deklet (13,6 %) kot fantov (3,8 %).

Indeks telesne mase pa je bil še eden od individualnih dejavnikov, povezanih s pojavom simptomov v ramenih. Bolečina se je pojavljala pogosteje pri tistih, ki so imeli nižji indeks telesne mase.

V raziskavi Balamurugan (2014) je sodelovalo 510 otrok, starih od 6 do 12 let. V tabeli 1 je prikazana povprečna masa šolske torbe, ki je pri fantih predstavljala 16,31 % TM in pri dekletih 16,22 % TM. Z razredom je naraščal tudi odstotek mase povprečne šolske torbe za

11

1,6 %. Raziskava je pokazala, da je 297 otrok (54,7 %) nosilo nahrbtnike, ki so predstavljali več kot 15 % njihove TM. 77,5 % otrok, ki so sodelovali v raziskavi, je uporabljalo šolske torbe s prilagodljivimi naramnicami, okrog 15 oziroma 7,5 % pa jih je nosilo šolske potrebščine s pomočjo torbe preko ene rame oziroma s pomočjo ročne torbe.

Pojavnost mišično-skeletne bolečine, merjene s pomočjo vprašalnika v časovnem obdobju treh tednov, je predstavljala kar velik odstotek, in sicer 60,6 % pri fantih in 65,7 % pri dekletih. Najpogosteje so otroci poročali o pojavu bolečine v hrbtu in vratu. Statistično pomembna povezava se je pojavila med pojavom bolečine v križu in maso šolske torbe, bolečino v križu in načinom nošenja pa ni bilo opaženih nobenih pomembnih razlik.

Dockrell in sodelavci (2014) so opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo 529 otrok, starih od 9 do 11 let. Večina otrok (93,8 %) je nahrbtnike uporabljalo, od tega jih je 89,7 % nosilo preko obeh ramen. Povprečna masa šolskega nahrbtnika je predstavljala 12,36 % TM. Le 29,9 % vseh šolskih torb je predstavljalo težo manj kot 10 % telesne mase.

Raziskava je pokazala tudi, da je visok odstotek (77,5 %) otrok nosilo šolsko torbo manj kot 10 minut. Dockrell in sodelavci (2014) so v raziskavi uporabili tri vprašalnike. Pred odhodom v šolo so otroci doma izpolnili vprašalnik o prisotnosti telesnega nelagodja (angl.

Body Discomfort Chart – BDC, Corlett and Bishop, 1976), oceno bolečine s pomočjo vidne analogne skale (angl. Visual Analogue Scale – VAS, Huskisson, 1982), starši oziroma skrbniki pa so izpolnili vprašalnik težav in prednosti, ki je namenjen meritvi in prepoznavanju vedenjskih ter emocionalnih problemov otrok (angl. Strenght and Difficulties Questionare – SDQ, Goodman, 1997). Po prihodu v šolo so raziskovalci izmerili telesno višino otrok ter telesno maso v treh pogojih: prvič brez torbe, drugič s torbo in tretjič z dodatnimi potrebščinami, kot so športna oprema ali glasbeni inštrument.

Na koncu so otroci izpolnili še vprašalnik, v katerem so raziskovalci spraševali po tipu šolske torbe, načinu in času trajanja nošenja torbe, kako bi ocenili njeno maso ter ali je bolečina v križu prisotna tudi v družini. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, v katerih so spraševali o subjektivni oceni mase šolske torbe (težka: >10 % TM; srednje težka: 5–10 % TM; lahka: <5 % TM) so prišli do ugotovitve, da je samo 49,8 % otrok pravilno ocenilo maso, 42,8 % otrok jo je podcenilo in 7,4 % otrok jo je precenilo. Kar 63,4 % otrok, ki so izpolnili vprašalnika BDC in VAS pred odhodom v šolo, je poročalo o predhodnem nelagodju. Od tistih, ki so vprašalnik izpolnili tudi po prihodu v šolo, pa je prišlo do

12

statistično pomembnih razlik pri lestvici VAS za bolečino v ramenih ter tudi prisotnost bolečine v križu.

Vaghela in sodelavci (2019) so s pomočjo stošestdesetih otrok opravili raziskavo, v kateri so proučevali vpliv mase šolske torbe na držo. Povprečna masa šolske torbe je znašala kar 18 % telesne mase. V raziskavi so opravili meritve CHA, CVA in SSP. Povprečna vrednost CVA brez šolske torbe je znašala 40,62 stopinj. Ob obremenitvi s šolsko torbo, ki je predstavljala osemnajst odstotkov telesne mase, pa se je vrednost CVA zmanjšala na 36,16 stopinj oziroma na 33,86 stopinj po telesni aktivnosti z uporabo torbe. Povprečni vrednosti kotov CHA in SSP pa sta se povečali: CHA z 20,51 ° brez torbe na 24,51 ° s torbo ter 28,93 ° po aktivnosti s torbo, SSP pa z 39,39 ° brez torbe na 54,38 ° s torbo ter 77,62 ° po aktivnosti s torbo.

Do malo drugačnih opažanj sprememb v drži telesa sta prišla Mossad in Abdel-Aziem (2015). V raziskavi je sodelovalo trideset otrok. Merili so spremembe v njihovi drži, ki so se pojavile pri nošenju šolske torbe. Ta je predstavljala 7,5 % TM. Kot CHA se je ob obremenitvi povečal, SSP pa zmanjšal, vendar pri obeh meritvah ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Do slednje je prišlo le pri meritvah kota CVA, ki se je ob obremenitvi zmanjšal.

Pri raziskavi Brackleyja in sodelavcev (2009) je sodelovalo samo 15 otrok, starih približno deset let. Prav tako kot pri drugih raziskavah so opravili meritve drže z nošenjem torbe in brez. Ta je predstavljala 15 % TM. Do pomembnih razlik je prišlo pri meritvah TFL in CVA. TFL se je povečal z 1,7 ° brez šolske torbe na 8,5 ° s torbo, CVA pa se je zmanjšal s 45,8 ° na 38,1 °. Pri merjenju LA ni prišlo do statistično pomembnih razlik.

V raziskavi Kistnerja in sodelavcev (2013) je sodelovalo 62 otrok, starih od 8 do 11 let.

Merili so CVA, FTL in TILT pri obremenitvi s šolsko torbo, ki je predstavljala 10 %, 15 % oziroma 20 % TM. Meritve so opravili pred 6-minutno hojo s šolsko torbo in po njej. S pomočjo lestvice VAS so raziskali tudi, kakšno je subjektivno občutenje bolečine. Do pomembnih razlik je prišlo pri zmanjšanju kota CVA in povečanju kota FTL ob povečanju obremenitve. Pri meritvi kota TILT ni prišlo do velikih in pomembnih sprememb. Ocene lestvice VAS so bile pri obremenitvi z 10 % TM pričakovano najnižje in so se povečevale z večjo obremenitvijo. Predeli telesa, v katerih so otroci občutili bolečine, so vrat in

13

ramena. Bolečina v križu pa presenetljivo ni bila povečana tudi pri obremenitvi z 20 % TM.

14

5 RAZPRAVA

S pregledom literature smo poizkušali raziskati, kakšen je vpliv mase šolskih torb na zdravje osnovnošolskih otroc. Osredotočili smo se na dve različne meritvi, občutenje bolečine ali nelagodja s pomočjo vprašalnikov ter merjenje sprememb v drži telesa zaradi obremenitve.

Pri skoraj vseh raziskavah lahko opazimo, da je povprečna masa šolske torbe večja od 10 % TM, pri Mwaki in sodelavcih (2014) ter Mossad in Abdel-Aziemu (2015) pa sta bili povprečni masi 7,5 % in 8,46 % TM. Ta podatek je zelo zaskrbljujoč, saj tudi pri drugih avtorjih raziskav lahko zasledimo, da masa šolske torbe predstavlja več kot 15 % otrokove TM (Negrini in Carabalona, 2002; Goodgold et al., 2002; Adeyemi et al., 2014). Pri pregledu literature ugotavljamo, da nekateri raziskovalci priporočajo maso šolske torbe, ki predstavlja 10 % TM (Bauer in Freivalds, 2009; Chow et al., 2005), Brackley in Stevenson (2009) pa priporočata, naj bo masa šolske torbe med 10 in 15 % TM. Masa nahrbtnika, večja od 10 % TM, močno vpliva na povečanje porabe energije, poveča nagnjenost trupa naprej ter zmanjša obseg pljučne kapacitete (Ho ng et al., 2000; Lai in Jones, 2001). Mwaka in sodelavci (2014) navajajo, da obstaja več razlogov za to, koliko teže otroci prenašajo v svojih torbah. Med njimi so pritiski šole, ki dajejo otrokom veliko šolskih nalog, težki učbeniki, ki so pri mestnih veliko težji kot pri podeželskih otrocih ter tudi šolske malice in steklenice z vodo, ki jih morajo nekateri otroci prinesti s seboj. V vseh raziskavah, pri katerih so merili občutenje bolečine s pomočjo vprašalnika, so rezultati prikazali, da kar več kot 60 % otrok občuti nekakšno bolečino ali nelagodje ob nošenju torbe. Mwaka in sodelavci (2014) so prišli kar do 88,2-odstotnega deleža otrok, ki občutijo bolečino, prav tako Dianat in sodelavci (2011), ki poročajo kar o 86-odstotnem deležu otrok z bolečino. To kaže potrebo po preventivnih ukrepih in ustreznih smernicah, da zaščitimo te starostne skupine otrok, ki so najbolj ranljive. Do razlik pri rezultatih med posameznimi raziskavami je prišlo tudi pri predelih, v katerih so otroci občutili bolečino. V raziskavi Dianata in sodelavcev (2011) so otroci pretežno občutili bolečino v ramenih in zapestju, vendar se je pokazala le povezava med odstotkom mase šolske torbe od telesne mase in občutenjem bolečine v predelu rok in zapestja. Pri drugih treh raziskavah pa so bili najbolj izpostavljeni predeli bolečine vrat, ramena in križ. Do podobnih rezultatov so prišli tudi Dianat in sodelavci (2013) ter Moore in sodelavci (2007), ki poročajo, da so ramena in

15

hrbet najbolj prizadeta področja telesa, pri katerih se je pojavljala bolečina. Na to vplivajo tudi številni drugi dejavniki. Dockrell in sodelavci (2015) kot vzrok za bolečino navajajo vpliv spola, starosti, indeksa telesne mase ter predvsem prisotnost bolečine v križu v družini. Največja težava teh raziskav je, da so rezultati subjektivne narave.

Zato pa je priporočljivejša metoda za merjenje vpliva teže šolske torbe na telo prav merjenje sprememb telesnih kotov pri različnih obremenitvah s pomočjo kamer in označevalnih markerjev na predelih telesa. Pri vseh štirih raziskavah so opravili meritve kraniovertebralnega kota (CVA). Kljub temu da so bile obremenitve pri raziskavah različne, so vsi prišli do istega rezultata, in sicer se je kot zmanjšal. Zmanjšani kot CVA pomeni nagnjenost glave naprej. Kadar obremenimo telo na primer s šolsko torbo na hrbtu, spremenimo držo telesa zaradi spremembe težišča. Telo poskuša obdržati težišče med nogami in to doseže bodisi z nagibom naprej v gležnju ali kolku ali naklonom glave (San Avgustin et al., 2003; Brackley et al., 2009). Pomembno zmanjšanje omenjenega kota pa se po navajanju Cheunga in sodelavcev (2009) zgodi prav ob povečanje obremenitve, ki presega 10 % telesne mase. Premiki pri poravnavi vratu lahko povzročijo neuravnoteženo mišično zmogljivost ter obremenitev vratnih sklepov in mehkih tkiv, prav tako pa spremembe položaja vratne hrbtenice povzročijo dodatne obremenitve na strukturah zgornje in spodnje vratne hrbtenice. Poleg tega so drugi preiskovalci ugotovili povezave med osebami z manjšimi CVA in glavoboli (Watson in Trott, 1993). Brackley in sodelavci (2009) pa ne morejo trdno trditi, da je meja 15 % telesne mase prevelika. Čeprav so bile posturalne prilagoditve očitne, otroci niso zaznali večje bolečine ali nelagodja. V tej raziskavi so prišli tudi do ugotovitve, da je zelo pomemben položaj torbe na hrbtu.

Dokazali so, da če je torba pozicionirana nižje na hrbtu, pride do manjših sprememb v LA in CVA. Kistner in sodelavci (2013) ter Brackley in sodelavci (2009) so prišli do podobnih rezultatov pri meritvah kota TFL. Pri obeh raziskavah je prišlo do statično pomembnih sprememb, in sicer do povečanja kota. Predhodne raziskave so pokazale, da se pri obremenitvi telesa z 28 % telesne mase in s tem prilagajanjem drže telesa poveča intradiskalni pritisk pri vretencih L4 in L45 za približno 440 %, prav tako pa pride tudi do povečanja strižnih sil v hrbtenici ter povečanja mišične napetosti ter posledično do mišične utrujenosti (Wilke et al., 1999; Adams in Dolan, 2005). Mossad in Abdel-Azimem (2015) sta do pomembnih rezultatov prišla samo pri merjenju kota CVA. Rezultati kota SSP in CHA pa statistično niso bili pomembni, kar lahko pripisujemo majhni obremenitvi, ki je

16

znašala samo 7,5 % telesne mase. Do velikega povečanja teh kotov so prišli v raziskavi Shivananda in sodelavci (2013). Uporabili so uporabili maso šolske torbe, ki je predstavljala 15 % telesne mase otrok.

Omeniti pa moramo tudi omejitve analiziranih raziskav. Pri ocenjevanju povezanosti uporabe šolske torbe z mišično-skeletno bolečino so rezultati kljub velikemu številu preiskovancem zelo subjektivni. Raziskave, kjer so merili spremembe v telesnih kotih s pomočjo kamer in označevalcev, pa so omejene s številom preiskovancev zaradi težavnosti poteka meritev. Tako tudi ne moremo natančno primerjati raziskav, saj so si vzorci po številu preiskovancev zelo različni. Povzamemo lahko samo bistveni zaključek, ki pa je pri obeh raziskavah podoben, in sicer da prekomerna obremenitev telesa s šolsko torbo, ki presega mejo 10 % telesne mase, lahko povzroči bolečino ter spremembo v drži telesa.

Tudi čas nošenja šolske torbe ima velik vpliv na telo. Grimmer in sodelavci (1999) poročajo, da dolgotrajno nošenje težke šolske torbe lahko povzroči velik stres in poškodbe rastočemu telesu. Pozorni pa moramo biti tudi na način nošenja šolskih torb oziroma nahrbtnikov. Strokovnjaki priporočajo široke in oblazinjene naramnice, ki so udobne ter omogočajo večjo porazdelitev teže po ramenih, oblazinjen hrbet za večje udobje in zaščito ter več predelkov v torbi, ki omogočajo razporeditev tovora oziroma teže (Shelley, 2003;

Lindstrom, 2009; Foissac et al., 2009). Mwaka in sodelavci (2014) so v raziskavi ugotovili, da številni nahrbtniki, ki so jih uporabljali sodelujoči učenci, niso imeli teh ergonomskih lastnosti. Med redkimi, ki so jih imeli, pa jih je pravilno uporabljalo le 4,5 %.

Pri pregledu literature smo na spletu zasledili tudi projekt Mladinskega Društva Indijanez, v katerem so leta 2016 tehtali šolske torbe pred slovenskimi osnovnimi šolami. Povprečna masa šolske torbe je znašala kar 16,78 % otrokove telesne mase, najtežjo šolsko torbo, ki je predstavljala kar 32 % telesne mase, pa so izmerili pri 10-letni deklici (KD Mladinsko društvo Indijanez, 2016). V tretji akciji merjenja mase šolskih torb pa so rezultati pokazali, da se je odstotek otrok, ki so nosili pretežke torbe, zmanjšal s 86 na 66 %. Opazili so, da slovenski otroci torbe po nepotrebnem polnijo s polnimi bidoni vode, igračami in šolskimi potrebščinami, ki jih tistega dne v šoli sploh ne potrebujejo (Dajčman, 2018). V prihodnje bi bilo dobro, če bi v Sloveniji potekalo še več takšnih projektov in raziskav, ki bi starše in šole opozorili, da otroci po nepotrebnem obremenjujejo svoje telo, ter poiskali rešitve in s tem primogli k večjemu zdravju.

17

6 ZAKLJUČEK

Pri pregledu literature smo ugotovili, da ima masa šolske torbe velik vpliv na držo otrok.

Ugotovitve raziskav podpirajo maso šolske torbe, ki predstavlja manj kot 10 % telesne mase otroka, saj se pri večjih obremenitvah začnejo pojavljati kompenzacije telesa ter pritiski in bolečine, ki lahko močno vplivajo na še razvijajoči se skeletni in mišični sistem otrok. Da bi jih preprečili, je treba opozoriti starše in tudi šole, naj namenijo več pozornosti temu, kaj nosijo otroci v svojih torbah. Ti naj skupaj s starši že na začetku šolanja izberejo pravilno velikost šolske torbe, ki naj ima dobre ergonomske lastnosti in otroku lajša uporabo. Starši naj med šolskim letom preverjajo, kolikšno maso prenašajo otroci ter ali so v torbi tudi nepotrebne stvari. Šole pa naj pokrbijo, da imajo otroci omogočen dostop do šolskih omaric, omejijo količino domačih nalog ter prenašanje težkih učbenikov domov.

18

7 LITERATURA IN VIRI

Adams MA, Dolan P (2005). Spine biomechanics. J Biomech 38(10): 1972-1983.

Adeyemi A, Rohani JM, Rani MA (2014). Backpain arising from schoolbag use among primary schoolchildren. Int J Ind Ergon 44(4): 590-600.

Adeyemi AJ, Rohan JM, Rani MRA (2017). Backpack-back pain complexity and the need for multifactorial safe weight recommendation. Appl Ergon 58: 573–582.

Auvinen JP, Paananen MVJ, Tammelin TH et al. (2009). Musculoskeletal pain combinations in adolescents. Spine 34(11):1192–1197.

Balamurugan J (2014). School Bags And Musculoskeletal Pain Among Elementary School Children In Chennai City. Int J Med Sci Clin Invent 1(6): 302-309.

Bauer DH, Freivalds A (2009). Backpack load limit recommendation for middle school students based on physiological and psychophysical measurements. Work 32(3): 339–350.

Brackley HM, Stevenson JM, Selinger JC (2009). Effect of backpack load placement on posture and spinal curvature in prepubescent children. Work 32(3): 351-360.

Cavallo CM, Hlavaty TM, Tamase MGM (2003). A pilot study for the development of a primary prevention program: what is the average weight of a fourth grader's backpack?

Work 20(2): 137-158.

Cheung CH, Shum ST, Tang SF, Yau PC, Chiu TTW (2009). The correlation between craniovertebral angle, backpack weights, and disability due to neck pain in adolescents. J Back Musculoskelet Rehabil 22(4): 197-203.

Chow DHK., Kwok MLY, Au-Yang ACK et al. (2005). The effect of backpack load on the gait of normal adolescent girls. Ergonomics 48(6): 642– 656.

Corlett EN, Bishop RP (1976). A technique for assessing postural discomfort. Ergonomics 19(2): 175-182.

19

Cottalorda J, Rahmani A, Diop M , Bourelle S, Gautheron V (2010). Influence of carrying methods of backpack on ground reaction forces in children. In Youlian H. Load Carriage in School Children. Epidemiology and Exercise Science. Nova Science Publishers, 103-114.

Dajčman M (2018). Težje od 10 odstotkov otrokove teže: Naj torba ne bo borba. Dostopno na: https://www.vecer.com/maribor/tezje-od-10-odstotkov-otrokove-teze-naj-torba-ne-bo- borba-6441137 <1.11.2020>

Devroey C, Jonkers I, de Becker A, Lenaerts G, Spaepen A (2007). Evaluation of the effect of backpack load and position during standing and walking using biomechanical, physiological and subjective measures. Ergonomics 50(5): 728-742.

Dianat I, Javadivala Z, Allahverdipour H (2011). School bag weight and the occurrence of shoulder, hand/wrist and low bac symptoms among iranian elementary schoolchildren.

Health Promot Perspect 1(1): 76-85.

Dockrell S, Simms C, Blake C (2015). Schoolbag carriage and schoolbag-related musculoskeletal discomfort among primary school children. Appl Ergon 51: 281-90.

Foissac M, Millet GY, Geyssant A, Freychat P, Belli A (2009). Characterization of the mechanical properties of backpacks and their influence on the energetics of walking. J Biomech 42(2): 125-30.

Forjuoh SN, Lane BL, Little D, Schuchmann JA, Johnson K, Mason S (2001). Backpacks carried by school children: A survey of five schools in central Texas. Temple, TX: Scott &

White (DORFAM).

Forjuoh SN, Lane BL, Schuchmann JA (2003). Percentage of body weight carried by students in their school backpacks. Am J Phys Med Rehabil 82(4): 261-266.

Forjuoh SN, Little D, Schuchmann JA, Lane BL (2003). Parental knowledge of school backpack weight and contents. Arch Dis Child, 88(1):18–19.

20

Goodgold S, Corcoran M, Gamache D, Gillis J, Guerin J, Coyle J (2002). Backpack use in children. Pediatr Phys Ther 14(3): 122-131.

Goodman R (1997). The strengths and difficulties questionnaire: a research note. J Child Psychol Psychiatry 38(5): 581-586.

Grimmer KA, Williams MT, Gill TK (1999). The associations between adolescent head-on neck posture, backpack weight, and anthropometric features. Spine 24(21): 2262–2267.

Hong Y, Li JX, Wong AS, Robinson PD (2000). Effects of load carriage on heart rate, blood pressure and energy expenditure in children. Ergonomics 43(6):717–727.

Huskisson E (1982). Measurement of pain. J Rheumatol 9(5): 768-769.

Kistner F, Fiebert I, Roach K, Moore J (2013). Postural compensations and subjective complaints due to backpack loads and wear time in schoolchildren. Pediatr Phys Ther 25(1): 15-24.

Korovessis P, Koureas G, Zacgaratos S, Papazisis Z (2005). Backpacks, back pain, sagittal spinal curves and trunk alignment in adolescents: a logistic and multinomial logistic analysis. Spine 30(2): 247-255.

Kulturno društvo Mladinski center Indijanez (2016) Naj torba ne bo borba! Poslanci na lastnih ramenih občutili težo osnovnošolskih torb. Dostopno na:

http://arhiv.mlad.si/2016/12/naj-torba-ne-bo-borba-2/ <1.11.2020>

Lai JP, Jones AY (2001). The effect of shoulder-girdle loading by a school bag on lung volumes in Chinese primary school children. Early Hum Dev 62(1): 79–86.

Lindstrom-Hazel D (2009). The backpack problem is evident but the solution is less obvious. Work 32(3): 329-338.

Milanese S, Grimmer-Sommers K (2010). Backpacks and body posture in children. In:

Load Carriage in School Children : Epidemiology and Exercise Science. Nova Science Publishers, 25-39.

21

Moore M, White G, Moore D (2007). Association of relative backpack weight with reported pain, pain sites, medical utilization, and lost school time in children and adolescents. J Sch Health 77(5): 232-239.

Mosaad DM, Abdel-Aziem AA (2015). Backpack carriage effect on head posture and ground reaction forces in school children. Work 52(1): 203–209.

Mwaka ES, Munabu IG, Buwembo W, Kukkiriza J, Ochieng J (2014). Musculoskeletal pain and school bag use: a cross-sectional study among Ugandan pupils. BMC Res Notes 9(7): 222.

Negrini S, Carabalona R (2002). Backpacks on! Schoolchildren´s perceptions of load, associations with back pain and facotrs determining of load. Spine 27(2): 187-195.

San Agustin CT, Wilmarth MA, Cert MD, Jonathan Raymond MS, Hilliard TS (2003). The amount and variation of craniovertebral angle changes in college-aged students using one- strapped and two-strapped backpacks and bags. Orthopaedic Practice 15(3); 30-33.

Shelley AG (2003). Backpack intelligence: Implementation of a bac kpack safety program with fifth grade students. Orthopaedic Practice 15(3):15-20.

Shivananda SV, Yakub S, Babu M (2013). Analysis of cervical and shoulder posture in school children using back pack experimental study. Int J Physiother Res 2: 36-41.

Vaghela NP, Parekh SK, Padsala D, Patel D (2019). Effect of backpack loading on cervical and sagittal shoulder posture in standing and after dynamic activity in school going

children. J Family Med Prim Care 8(3): 1076-81.

Veer M, Gent C, Dols JJCM, Vet HCW, Hirasing RA (2010). The weight of schoolbags and the occurrence of neck, shoulder, back pain and psychosomatic facotrs in adolescnets.

In Youlian H. Load Carriage in School Children. Epidemiology and Exercise Science.

Nova Science Publishers, 223-233.

22

Watson DH, Trott PH (1993). Cervical headache: an investigation of natural head posture and upper cervical flexor muscle performance. Cephalalgia 13(4): 272–284.

Wilke HJ, Neef P, Caimi M, Hoogland T, Claes LE (1999). New in vivo measurements of pressures in the intervertebral disc in daily life. Spine 24(8): 755-762.