UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO
KAJA BOŠTJANČIČ
Mnenja učenk in učencev o delitvi gospodinjskih opravil v družini in njihovo opravljanje le-teh
Magistrsko delo
Jasen, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKO
KAJA BOŠTJANČIČ
Mnenja učenk in učencev o delitvi gospodinjskih opravil v družini in njihovo opravljanje le-teh
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Andreja Hočevar Študijski program: Pedagogika Somentorica: red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart
Jasen, 2021
Zahvala
V prvi vrsti se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Andreji Hočevar in somentorici red.
prof. dr. Mojca Kovač Šebart, ki sta me s strokovnimi nasveti, pripombami in vsekakor z nešteto vzpodbudnimi besedami pripeljali k zaključku magistrske naloge. Hvala tudi izr. prof. dr. Jasni Mažgon za pregled metodološkega dela.
Hvala ravnateljicam in ravnateljem osnovnih šol, ker so mi omogočili raziskavo, in učenkam in učencem, ki so mi pridno podali svoje odgovore, da sem jih lahko analizirala.
Ogromna zahvala gre tudi družini, ki mi je omogočila študij in me v času pisanja magistrske naloge vztrajno spodbujala.
Magistrsko nalogo pa posvečam bratu Tevžu, ki je ves čas najinega odraščanja moj najljubši učenec in hkrati največji učitelj skozi življenje.
1
Naslov magistrske naloge: Mnenja učenk in učencev o delitvi gospodinjskih opravil v družini in njihovo opravljanje le-teh
Povzetek: V magistrski nalogi obravnavamo problematiko delitve gospodinjskih opravil med družinskimi članicami in člani ter stereotipne povezave z njo. Pokažemo, da se je delitev gospodinjskih opravil v družini po spolu od 19. stoletja naprej spreminjala in je bila odvisna tudi od položaja, ki ga je družina zasedala v družbeni strukturi. V nadaljevanju besedila obravnavamo vzgojo otrok. Otrokom družina oziroma pomembni Drugi od rojstva naprej posredujejo simbolno mrežo s prevladujočimi družbenimi pomeni, ki zadevajo spol in spolne vloge. Otrok v procesu vzgoje in socializacije usvaja tudi tipizacijske sheme oziroma stereotipe, ki so povezani z nalogami in opravili v družini, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska oziroma moška. Teoretični del naloge sklenemo s predstavitvijo izsledkov tujih in domačih raziskav glede vključenosti otrok in mladostnikov v gospodinjska opravila v družini. V empiričnem delu magistrske naloge ugotavljamo, v kolikšni meri so stereotipi, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, prisotni med učenkami in učenci tretjega triletja osnovne šole v Sloveniji. Zanimala so nas njihova stališča o delitvi gospodinjskih opravil med spoloma v družini in razlogi, zaradi katerih naj bi moški in ženske v družini opravljali po spolu razdeljena gospodinjska opravila. Zanimalo pa nas je tudi, katera gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska, v družini opravljajo učenke in učenci tretjega triletja osnovne šole. Izsledki naše raziskave kažejo, da so stereotipi, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, prisotni med učenkami in učenci tretjega triletja osnovne šole v Sloveniji, da pa tako učenke kot učenci v družini opravljajo gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska, a jih učenke opravljajo v večjem deležu kot učenci.
Ključne besede: družina, delitev gospodinjskih opravil, spol, spolni stereotipi, vzgoja.
2
Students' opinions on the division of household chores in the family and their execution thereof
Abstract: This master's thesis discusses issues of dividing household chores beetween family members. The analyzes shows the division of household chores in the family by gender changed from 19th century onwards and also depended on the social classes. The thesis also discusses how adults in the educational process convey to children the meanings, including those concerning gender and gender roles, and the related division of household chores between the genders in the family. It is also shown how the division of household chores in the family is addressed in the primary school curriculum. The theoretical part of the thesis concludes with the results of foreign and domestic research on children and adolescents and their involvement in household chores. The empirical part of the master's thesis discusses the extent to which stereotypes, concerning the division of household chores by gender among the adults of the family, are present among female and male students at the age of 12–15 years in Slovenia. The thesis is interested in their views on the division of household chores between both genders in the family and reasons why men and women should perform gender-disaggregated household chores. The thesis is interested in which household chores, traditionally associated with women, are performed in the family by female and male students at the age of 12–15 years. The results of this research prove the presence of stereotypes among the students at the age of 12–15 years concerning the division of household chores by gender of adults in the family. Both female and male students in Slovenia perform household chores, which are traditionally associated with women, however, these chores are performed by female students to a greater extent than male students.
Keywords: family, division of household chores, gender, gender stereotypes, education.
3
Kazalo vsebine
1 Uvod ... 12
2 Delitve gospodinjskih opravil v kapitalistični družbeni strukturi in na ozemlju sedanje Slovenije od 19. stoletja dalje ... 16
2.1 Kapitalistična družbena struktura in delitev gospodinjskih opravil v družini ... 17
2. 2 Zgodovinski pregled delitve gospodinjskih opravil v družini na ozemlju današnje Slovenije ... 25
2. 2. 1 Družbene razmere v 19. in 20. stoletju na ozemlju današnje Slovenije .. 25
2. 2. 2 Delitev gospodinjskih opravil v družini na ozemlju današnje Slovenije ... 26
3 Vzgoja – reprodukcijske funkcije družine ... 37
3.1 Vzgojna funkcija družine ... 37
4 Vzgoja in spol ... 41
4. 1 Plasti spola, ki jih otrok po biološki poti pridobi do rojstva ... 41
4. 2 Pomeni in pričakovanja, ki zadevajo spol in jih prvi pomembni Drugi posredujejo otrokom v procesu vzgoje ... 44
4. 3 Cilji, predlagane vsebine in standardi znanja, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu v učnih načrtih javne osnovne šole... 48
5 Vključenost otrok v gospodinjska opravila v družini ... 53
6 EMPIRIČNI DEL ... 63
6. 1 Raziskovalni problem ... 63
6. 2 Raziskovalna vprašanja ... 64
I. Vsebinski sklop ... 64
II. Vsebinski sklop ... 65
6. 3 Raziskovalne hipoteze ... 65
I. Vsebinski sklop ... 65
II. Vsebinski sklop ... 67
6. 4 Osnovna raziskovalna metoda ... 67
4
6. 5 Raziskovalne spremenljivke ... 68
6. 6 Vzorec ... 68
6. 7 Postopek zbiranja podatkov in opis merskega inštrumenta ... 70
6. 8 Postopki obdelave podatkov... 72
7 Rezultati in interpretacija ... 73
I. Vsebinski sklop ... 73
7. 1 Mnenja anketiranih učenk in učencev glede delitve gospodinjskih opravil med odraslimi v družini po spolu in nekatera gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska ter jih običajno opravljajo učenke in učenci v družini ... 73
7. 2. 1 Mnenja anketiranih učenk in učencev glede delitve gospodinjskih opravil med odraslimi v družini po spolu in nekatera gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska ter jih običajno opravljajo učenke in učenci v družini, glede na tip okolja, v katerem živijo ... 101
7. 3 Mnenja učenk in učencev o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih odrasli v družini opravljajo dela, ki so razdeljena po spolu ... 122
7. 3. 1 Mnenja učenk in učencev o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih odrasli v družini opravljajo dela, ki so razdeljena po spolu glede na tip okolja v katerem učenke in učenci živijo ... 125
7. 4 Razlogi, zaradi katerih po mnenju učenk in učencev odrasli v družini opravljajo različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 129
7. 4. 1 Razlogi, zaradi katerih po mnenju učenk in učencev odrasli v družini opravljajo različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu glede na tip okolja v katerem učenke in učenci živijo ... 132
7. 5 Mnenja anketiranih učenk in učencev o stereotipnih trditvah, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil med odraslimi v družini po spolu ... 134
II. vsebinski sklop ... 141
7. 6 Opravljanje gospodinjski opravil, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska in jih v družini običajno opravljajo učenke in učenci ... 141
5
7. 6. 1 Opravljanje gospodinjskih opravil, ki so v družbi spolno zaznamovana kot
tipično ženska, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 149
8 Sklep... 155
9 Seznam literature in virov ... 161
10 Priloge ... 171
Priloga 1: Grupirani odgovori, ki so jih anketirani učenke in učenci podali pri 7. vprašalniku v anketnem vprašalniku ... 171
Priloga 2: Anketni vprašalnik ... 175
6
Kazalo tabel
Tabela 1 Spremenljivke ... 68 Tabela 2 Vključeni v raziskavo po spolu ... 69 Tabela 3 Vključeni v raziskavo po razredu šolanja ... 69 Tabela 4 Vključeni v raziskavo glede na to, ali živijo v mestnem ali nemestnem okolju ... 69 Tabela 5 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pomivati posodo ... 75 Tabela 6 Pomivanje posode glede na spol ... 75 Tabela 7 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske kuhati ... 76 Tabela 8 Kuhanje glede na spol ... 77 Tabela 9 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske nakupovati hrano ... 78 Tabela 10 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske opravljati delovna opravila na vrtu ... 79 Tabela 11 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske prati perilo ... 80 Tabela 12 Pranje perila glede na spol ... 81 Tabela 13 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske likati perilo ... 81 Tabela 14 Likanje perila glede na spol ... 82 Tabela 15 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pometati tla ... 83 Tabela 16 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pomivati tla ... 83 Tabela 17 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske sesati tla ... 84 Tabela 18 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo predvsem ženske v družini postreči obroke ... 85 Tabela 19 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški smeti odnašati ... 87
7
Tabela 20 Odnašanje smeti glede na spol... 88 Tabela 21 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati manjša pleskarska dela ... 89 Tabela 22 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za kurjavo ... 90 Tabela 23 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški za priklop električnih naprav skrbeti ... 91 Tabela 24 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati delovna opravila na njivi ... 92 Tabela 25 Mnenja vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati delovna opravila na travniku in v gozdu ... 93 Tabela 26 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za avtomobil ... 94 Tabela 27 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški popravljati gospodinjske aparate ... 95 Tabela 28 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški odmaševati odtoke ... 96 Tabela 29 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški menjavati žarnice ... 96 Tabela 30 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za popravila pohištva ... 97 Tabela 31 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati delovna opravila v hlevu ... 98 Tabela 32 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske prati perilo, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 102 Tabela 33 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske likati perilo, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 102 Tabela 34 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pometati tla, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 104 Tabela 35 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pomivati tla, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 104 Tabela 36 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske sesati tla, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 105
8
Tabela 37 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske pomivati posodo, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 106 Tabela 38 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske kuhati, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 107 Tabela 39 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske nakupovati hrano, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 108 Tabela 40 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske postreči obroke, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 109 Tabela 41 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem ženske opravljati delovna opravila na vrtu, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo... 109 Tabela 42 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški odnašati smeti, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 111 Tabela 43 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za avtomobil, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 112 Tabela 44 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški popravljati gospodinjske aparate, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 113 Tabela 45 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški odmaševati odtoke, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 114 Tabela 46 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati manjša pleskarska dela, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 115 Tabela 47 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za kurjavo, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 115 Tabela 48 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški skrbeti za priklop električnih naprav, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo... 116 Tabela 49 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški poskrbeti za popravila pohištva, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 117 Tabela 50 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati delovna opravila na njivi, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo... 118
9
Tabela 51 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški opravljati delovna opravila na travniku in v gozdu, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 118 Tabela 52 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški poskrbeti za delovna opravila v hlevu, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo... 119 Tabela 53 Mnenje vključenih v raziskavo o tem, ali morajo v družini predvsem moški menjavati žarnice, glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 120 Tabela 54 Mnenja učenk vključenih v raziskavo o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih odrasli v družini opravljajo različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 123 Tabela 55 Mnenja učencev vključenih v raziskavo o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih odrasli v družini opravljajo gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 124 Tabela 56 Mnenje učenk in učencev glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo, in sicer glede utemeljenih razlogov, zaradi katerih odrasli v družini opravljajo različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu... 126 Tabela 57 Mnenja učenk, vključenih v raziskavo, o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih so med odraslimi v družini gospodinjska opravila razdeljena po spolu, in sicer glede na tip okolja, v katerem učenke živijo ... 127 Tabela 58 Mnenja učencev, vključenih v raziskavo, o tem, ali obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih so med odraslimi v družini gospodinjska opravila razdeljena po spolu, in sicer glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 128 Tabela 59 Razlogi, ki so jih navajale v raziskavo vključene učenke, zaradi katerih naj bi odrasli v družini opravljali različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 130 Tabela 60 Razlogi, ki so jih navajali v raziskavo vključeni učenci, zaradi katerih naj bi odrasli v družini opravljali različna gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 131 Tabela 61 Razlogi, ki so jih navajale v raziskavo vključene učenke glede na tip okolja, v katerem učenke živijo, zaradi katerih naj bi odrasli v družini opravljali različna gospodinjska opravila ... 132
10
Tabela 62 Razlogi, ki so jih navajali v raziskavo vključeni učenci glede na tip okolja, v katerem učenci živijo, zaradi katerih naj bi odrasli v družini opravljali različna
gospodinjska opravila, ki so razdeljena po spolu ... 133
Tabela 63 Mnenje učenk in učencev o tem, da morajo ženske v družini predvsem skrbeti za gospodinjstvo in otroke ... 134
Tabela 64 Mnenje učenk in učencev o tem, ali mora ženska v družini predvsem skrbeti za gospodinjstvo in otroke glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo .. 136
Tabela 65 Mnenje učenk in učencev o tem, da moški v družini opravljajo zahtevnejša in težja gospodinjska opravila kot ženske ... 137
Tabela 66 Mnenje učenk in učencev o tem, ali moški v družini opravljajo zahtevnejša in težja gospodinjska opravila kot ženske glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 138
Tabela 67 Mnenje učenk in učencev o tem, ali moški v družini opravijo prijetnejša in manj rutinska gospodinjska opravila kot ženske ... 139
Tabela 68 Mnenje učenk in učencev o tem, ali moški v družini opravijo prijetnejša in manj rutinska gospodinjska opravila kot ženske glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 140
Tabela 69 Opravljanje gospodinjskih opravil, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska – učenke in učenci ... 142
Tabela 70 Opravljanje drugih gospodinjskih opravil – učenke in učenci ... 143
Tabela 71 Pomivanje oken glede na spol ... 145
Tabela 72 Čiščenje tal glede na spol ... 145
Tabela 73 Brisanje prahu glede na spol ... 146
Tabela 74 Postrežba obrokov glede na spol ... 146
Tabela 75 Opravljanje drugih gospodinjskih opravil glede na spol ... 148
Tabela 76 Čiščenje tal glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 149
Tabela 77 Brisanje prahu glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo .... 150
Tabela 78 Pomivanje oken glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo . 150 Tabela 79 Pranje perila glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 151
Tabela 80 Likanje perila glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 151
Tabela 81 Pomivanje posode glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 152
Tabela 82 Kuhanje glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 152
11
Tabela 83 Postrežba obrokov glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo ... 153 Tabela 84 Odnašanje smeti glede na tip okolja, v katerem učenke in učenci živijo 153
12
1 Uvod
V nalogi bomo obravnavali problematiko delitve gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini in med otroki in odraslimi v družini.1 Ugotavljali bomo, ali med učenkami in učenci tretjega triletja osnovne šole zasledimo stereotipne predstave o delitvi gospodinjskih opravil v družini med odraslimi člani družine na »spolno tipična«, obenem pa nas bo zanimalo, katera gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska, v družini opravljajo anketirani učenke in učenci tretjega triletja osnovne šole v Sloveniji.
V uvodnem poglavju bomo analizirali delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini v zgodovinskem kontekstu. Delitev gospodinjskih opravil v družini vključuje tudi otroke (glej op. 1), vendar je o tej tematiki zelo malo virov. Pokazali bomo, da se je delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini skozi čas spreminjala in se razlikovala glede na družbeni sloj, ki so mu posameznice in posamezniki (v nadaljevanju posamezniki) pripadali, dostopni viri pa kažejo, da je podobno tudi z delom otrok v družini. V nalogi se bomo navezali tudi na izsledke sodobnih raziskav, ki obravnavajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, in pokazali, da se je delitev, ki je nastala kot posledica industrializacije, ohranila.
Nadaljevali bomo z obravnavo reprodukcijske funkcije družine, osredotočili se bomo torej na vzgojno funkcijo družine. Otrok je rojen v družbo, v kateri so že pred njegovim rojstvom določeni nizi objektov (Berger in Luckmann 1988, str. 29), v družbi obstajajo določeni pojavi (načini delovanja, občutenja, mišljenja idr.), ki so za otroka zunanji, hkrati pa imajo nanj tudi prisilno moč (Krek in Kovač Šebart 2009, str. 19–20). V tej objektivni družbeni strukturi se otrok sooči s pomembnimi Drugimi, ki mu posredujejo pomene (kulturo, simbolno mrežo), ki imajo zanj zunanjo in prisilno moč (prav tam, str.
19). Posameznik ta simbolni svet, t. i. funkcionalne rekvizite družbe, interiorizira in se
1 Avtorji in avtorice, ki obravnavajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, v tem okviru obravnavajo delitev gospodinjskih opravil med – najpogosteje poročenimi – odraslimi moškimi in ženskami (prim.
Sieder 1998, Oakley 2000, Černigoj Sadar 1991 in 2000, Verginella 2006, Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, Švab 2001, Svoljšak 2015, Destovnik 2002, Vode 1998, Sitar 2017). Pri tem pa delo otrok v družini – glede na njihov spol – obravnavajo ločeno od dela odraslih. Sami privzemamo, da imamo opravka s pluralnostjo družinskih oblik v vsakdanjem življenju, zato bomo v nalogi uporabljali besedni zvezi delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, kadar bomo obravnavali zgolj delitev gospodinjskih opravil med odraslimi člani družine in delitev gospodinjskih opravil v družini, kadar bo obravnava delitve gospodinjskih opravil v družini vključevala tudi otroke.
13
s tem vključuje v družbo, v kateri živi. Jezik je tisti, ki »nenehno zagotavlja potrebno objektivizacijo in vzpostavlja red, znotraj katerega ima vse pomen in kjer je vsakdanje življenje […] smiselno.« (Berger in Luckmann 1988, str. 29)
Sledila bo analiza socialnih pomenov, ki zadevajo spol in spolne vloge, predvsem glede delitve gospodinjskih opravil v družini (prim. Rener 1995, str. 15). Kot smo zapisali, so pomembni Drugi tisti, ki otroku posredujejo svet, v katerem živi – tudi pomene, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini ter med otroki in odraslimi. To poteka v obliki tipizacij iz navade (Berger in Luckmann 1988, str. 37) in vključuje tudi tipizirane sodbe, nekakšne miselne predalčke, v katere razvrščamo ljudi in dogajanje okoli nas. Opravka imamo s tipizacijami in stereotipi, ki vse pridobljene informacije urejajo in nam omogočajo hitro prilagodljivost socialnemu okolju (Ule 2005, str. 91). Stereotipi ne »upoštevajo individualnih razlik med posamezniki, pač pa te na osnovi delnih in površinskih sodb razvrščajo v skupine« (prav tam, str. 36) in kar zadeva delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi ter odraslimi in otroki v družini, pri čemer so osebe ženskega in moškega spola, odrasli in otroci pogosto obravnavani kot monolitne socialne kategorije, kot enotni subjekti brez notranjih diferenc, kot bi znotraj njih imeli vsi enake izkušnje (prim. Švab 2001, str. 15). Stereotipi (in predsodki) delujejo kot mikroideologije, usmerjene na posameznike ter družbene skupine in omogočajo ohranjanje obstoječega družbenega reda, položaje in ravnanja oseb (prav tam). V tem smislu s stereotipi »urejamo heterogenost sveta, v katerem živimo.« (Kuhar 2009, str. 36)
Obravnavo bomo nadaljevali z analizo posplošitev, ki zadevajo spol in spolne vloge (prim. Zupan Sosič 2007, str. 109–110), ki so povezane z delitvijo gospodinjskih opravil v družini oziroma s prevladujočimi tipičnimi moškimi in ženskimi oziroma dekliškimi in deškimi nalogami ter opravili v družini. Družbena podstat patriarhalne delitve gospodinjskih opravil med spoloma v družini in v družbi, v kateri živimo, namreč gradi na predpostavki dveh bioloških spolov in temu pripadajočih družbenih vlog. V nadaljevanju naloge bomo zato predstavili, kaj kar zadeva spol otrok pridobi po biološki poti. Obravnavo bomo nadaljevali z analizo tega, kaj otrok, kar zadeva spol, pridobi po družbeni poti, torej v procesu vzgoje. Antropologi, denimo Margaret Mead (1935), so namreč že pred desetletji dokazali, da okolje vpliva na razvoj spolno specifičnih lastnosti in značilnosti oseb, torej na percepcijo spola v družbi. Kar večinsko v določeni
14
družbi zaznavamo kot tipično moško oziroma tipično žensko (kot je to denimo spolni izraz in spolne vloge),2 lahko pripišemo vzgoji in vplivu kulture.
Določitev spola ob rojstvu seveda vpliva na pričakovanja pomembnih Drugih in družbe do otroka. Otrok v procesu vzgoje ponotranja pomene in pričakovanja, ki zadevajo identifikacijo s spolom in spolnimi vlogami, ki so družbeno konstruirane: predstavljajo vzorce vedenja in iz tega izhajajoča pričakovanja glede moških in ženskih vlog, tudi kar zadeva delitev gospodinjskih opravil v družini (prim. Kovač Šebart in Krek 2009, str. 19; Berger in Luckmann 1988, str. 47). Dečke tako pogosto spodbujajo k t. i. deškim in deklice k dekliškim nalogam ter opravilom (Marjanovič Umek 2009, str. 501), torej k nalogam in opravilom, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska ali tipično moška.
V nadaljevanju nas bo zanimalo, kako je problematika delitve gospodinjskih opravil v družini obravnavana v učnih načrtih programa osnovne šole.
V zadnjem delu teoretičnega dela naloge bomo predstavili izsledke raziskav, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil v družini, natančneje vključevanje otrok v gospodinjska opravila in druga dela v družini, in pokazali, da tudi otroci v družini opravljajo tiste naloge in opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot primerna za njihov spol (Klein, Graesch in Izquierdo 2009; Punch 2001; Rees, Andresen in Bradshaw 2016;Rees in Main 2015; Bonke 2010; Cordero Coma in Esping Andersen 2016; Turk Niskač 2017; Matos 2016).
V empiričnem delu magistrske naloge nas bo zanimalo, ali in v kolikšni meri so stereotipi, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, prisotni med učenkami in učenci tretjega triletja osnovne šole v Sloveniji. Zanimala nas bodo njihova stališča o delitvi gospodinjskih opravil med spoloma v družini, saj le-ta vplivajo na njihova zaznavanja, razumevanja in ravnanja (Ule 2009, str. 130). Zanimali nas bodo razlogi, ki jih navajajo anketirani učenke in učenci, zaradi katerih naj bi moški in ženske v družini opravljali po spolu razdeljena gospodinjska opravila. Ugotavljali
2 Spolni izraz pomeni »predstavljanje spola navzven« (Green in Mauer 2017, str. 12) oziroma kako oseba predstavlja spol glede na svojo zunanjost. Spol se manifestira na različne načine, kot so npr. način oblačenja, frizura, ličenje, nakit, britje oziroma nebritje nog itd. »Spolni izraz najpogosteje opredeljujemo kot možat, ženstven ali androgin« (prav tam). Spol izražamo vsi ljudje; v nekaterih primerih se spolni izraz na videz ujema s spolno identiteto, v nekaterih pa ne (prav tam). Spolne vloge pa razumemo kot družbeno oblikovane in predpisane vzorce vedenja. »V naši družbi temeljijo na binarnosti ženskosti in moškosti.« (Koletnik idr. 2015, str. 12)
15
bomo tudi, katera gospodinjska opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska, v družini opravljajo učenke in učenci tretjega triletja osnovne šole.
16
2 Delitve gospodinjskih opravil v kapitalistični družbeni strukturi in na ozemlju sedanje Slovenije od 19. stoletja dalje
V tem poglavju bomo najprej analizirali delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini v kapitalistični družbeni strukturi. Predstavili bomo vloge in dejavnosti v družini, ki so v družbi stereotipno pripisane moškemu in ženskemu spolu kot nečemu, kar je »naravna« danost. Pokazali bomo, da se ob obravnavi tematike ne moremo izogniti omejitvam, ki jih s seboj prinaša zaznava posameznega spola kot monolitnega subjekta z enakimi izkušnjami. Privzemamo pa tezo Nevenke Černigoj Sadar (2000, str. 32), da je bila obravnavana delitev gospodinjskih opravil v različnih zgodovinskih obdobjih različna; razlikovala se je glede na razredno, religiozno, regionalno in etično pripadnost idr. Opozarjamo, da nekateri viri (npr. Oakley 2000;
Svoljšak 2015; Vode 1998), na katere se opiramo v nadaljevanju besedila, obravnavajo izkušnje pripadnikov in pripadnic obeh spolov skozi zgodovino kot enake oziroma skupne, ker pripadajo istemu spolu, v nalogi pa bomo skušali pokazati, da se izkušnje razlikujejo glede na mesto, ki ga osebe moškega in ženskega spola zasedajo v družbeni strukturi. Naša teza pa je, da se delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimiv družini, čeprav se lahko razlikuje glede na mesto, ki ga zasedajo v družbeni strukturi, ohranja.
Obravnavo bomo nadaljevali z analizo delitve gospodinjskih opravil glede na spol v družini med odraslimi na ozemlju današnje Slovenije. Medtem ko je v razvitih meščanskih družbah, kot piše Žižek (1987), prehajal liberalni kapitalizem v monopolnega, nosilci zgodovinskega gibanja v Evropi pa so bili meščani, na ozemlju današnje Slovenije še nimamo razvitega meščanstva (prav tam, str. 25). Zato nas bo zanimalo, če se je tu delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimiv družini v obdobju od 19. stoletja dalje bistveno razlikovala od delitve gospodinjskih opravil po spolu med odraslimiv družini v družbah s kapitalistično družbeno strukturo. Preverili bomo tudi, ali se je v socialističnem obdobju po drugi svetovni vojni, ko je za Slovenijo značilen hiter razvoj industrije, v njej delitev gospodinjskih opravil po spolu v družini bistveno razlikovala od tiste v kapitalističnih družbah. Zanimalo nas bo tudi, kakšne so bile zadolžitve otrok pri vsakdanjih opravilih v družini in kakšna je bila tu delitev gospodinjskih opravil po spolu, pri čemer poudarjamo, da je zelo malo virov, ki obravnavajo to tematiko. Menimo pa, da bo prikaz delitve gospodinjskih opravil po
17
spolu v družini izrisal sliko vzorcev in tipizacij, ki se prenašajo z generacije na generacijo (Jogan 2001, str. 7).
2.1 Kapitalistična družbena struktura in delitev gospodinjskih opravil v družini
Kapitalistično družbo zaznamuje industrializacija, množična proizvodnja dobrin v tovarniškem sistemu.3 Ta vključuje raven mehanizirane proizvodne tehnologije (Haralambos in Holborn 1999, str. 342). Z industrializacijo se je delo preneslo izven doma (Hrženjak 2007, str. 17), nastal je družbeni razred industrijskih mezdnih delavk in delavcev (v nadaljevanju delavcev) (Sieder 1998, str. 139). Reinhard Sieder (1998) piše, da je bila tedanja družba v razvitejših industrijskih državah sicer razslojena še na kmete, podeželske delavce na domu in na srednje oziroma višje sloje, kamor sodi meščanstvo. Družina industrijskih mezdnih delavcev ni bila več enota proizvodnje (kakor npr. pri kmetih, podeželskih delavcih na domu in pri rokodelcih), saj so se posamezni člani družine zaposlovali kot mezdni delavci zunaj doma (Young in Wilimot 1961 v Haralambos in Holborn 1999, str. 348) in za plačilo (Oakley 2000, str. 45).
»Ločitev med domom in delom ni značilnost človeške družbe kot take, temveč specifična značilnost industrijske družbe« (prav tam, str. 25), ki ima posledice tudi za delitev gospodinjskih opravil in vlog v družini. »V bistvu so (z industrijsko družbo – op.
avt.) postale razlike med spoloma bolj vidne in bolj jasno institucionalizirane.«
(Černigoj Sadar 1991, str. 71)
Sieder (1998) poudarja, da so od 18. stoletja dalje v evropskih meščanskih družbah v kmečkih, rokodelskih in meščanskih družinah veljala pravila za delitev gospodinjskih opravil med zakoncema. Za kmečka gospodarstva je bila značilna prostorska enotnost proizvodnje, porabe in družinskega življenja, kar avtor poimenuje »hiša« (zaokrožena gospodarska in družinska skupnost) (prav tam, str. 14). Delovno skupino so sestavljali prav vsi člani družine, tudi otroci (Černigoj Sadar 1991, str. 69) in tisti, ki niso bili v krvnem sorodstvu s kmečkim poročenim parom, ki je bil strukturno na vrhu družine.
Kmetu so bili podrejeni vsi moški delavci na kmetiji (sinovi, hlapci, gostači, dninarji),
3 Ann Oakley (2000) zapiše, da se je industrijska revolucija začela v Angliji okoli leta 1750, vendar so se zametki industrije kazali že mnogo prej, zato lahko začetek industrializacije umestimo v 18. stoletje (prav tam, str. 44–45), v 19. stoletju pa se je razširila še na Evropo in Severno Ameriko (Pucer 2009, str. 292). V Sloveniji se je začela šele v tridesetih letih 19. stoletja, bolj razmahnila pa proti koncu stoletja (Lorenčič in Prinčič 2018, str. 7; več o tem v nadaljevanju).
18
kmetici pa vse ženske delovne moči (Sieder 1998, str. 25). Vsi pripadniki in pripadnice istega spola so morali obvladati naloge in opravila, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska oziroma tipično moška. V kmečkih družinah so »bila moškim prej dodeljena opravila, ki so bila povezana z njihovo oddaljitvijo od hiše, z večjim tveganjem in večjo telesno močjo.« (Prav tam) Sem sodi delo na travnikih, njivah in v gozdu. Ženske na kmetiji pa so opravljale hišna opravila: kuhale so in prale, opravljale lažja opravila, kamor sodi skrb »za mlado živino in svinje, za mlekarstvo, perutnino in vrt.« (Prav tam) Čim bolj so bila dela razumljena kot poklic in pomembna v ekonomskem smislu, tem bolj so jih opravljali moški, in čim bolj so bila enolična in povezana z gospodinjstvom, tem bolj so pripadala ženskam. Toda v kmečki družini
»so ženske prej vskočile pri za neko področje značilnih moških opravilih, kot pa so moški opravljali tipično ženska opravila.« (Prav tam, str. 27) Ob tem so ženske delale tudi na travniki in poljih, kjer so ruvale plevel, kosile svežo krmo, grabile seno itd. (prav tam).
Delo otrok v kmečkih družinah je bilo za družino zelo pomembno. Čas za igro otrok je bil »skopo odmerjen, že od malih nog so poznali trdo delo« (Balkovec Debevec 2012, str. 109). Po četrtem letu starosti so otrokom nalagali njihovim telesnim zmožnostim primerna opravila (prav tam).
S pojavom prvih manjših strojev v drugi polovici 18. stoletja je bilo mogoče delati na domu (npr. tkanje) za lastnika strojev. Delo je v tem primeru potekalo znotraj domače hiše oziroma stanovanja, ne pa še v tovarnah (Sieder 1998, str. 71). Sieder (1998) to obdobje poimenuje obdobje protoindustrializacije (prav tam, str. 67). Pri takem delu so sodelovali vsi člani družine, proizvodnja za prodajo ali izmenjavo se je »prepletala s proizvodnjo za družino samo« (Oakley 2000, str. 28). V ospredju je bilo delo za zaslužek, ki je zahtevalo prilagajanje med moškimi in ženskimi člani družine. Delavne zadolžitve družin delavcev na domu – za razliko od kmečkih družin in rokodelskih družin – se niso razlikovale glede na spol (Sieder 1998, str. 84). Avtor navaja tudi, da se je, »kadar zaradi dela v domači industriji ženske niso mogle več najti časa za gospodinjska opravila, […] dogajalo, da so ta opravila prevzeli njihovi soprogi.« (Prav tam)
V rokodelskih družinah sta bila od 18. stoletja dalje bivalni in delovni prostor jasno ločena, s tem tudi področji gospodinjenja in proizvodnje dobrin. Ženske niso imele
19
možnosti za strokovno usposabljanje in za vstop v cehovsko delavnico, zato »so ostajale omejene na hišo in njeno okolico, na gospodinjska in vrtnarska opravila, morda še na prodajo izgotovljenega blaga.« (Prav tam, str. 107–108) Moški so si z izključitvijo žensk iz cehovskih delavnic izborili monopol nad plačanim rokodelskim delom. »Ženska je ostala tudi kot mojstrova soproga socialno, pravno in politično odvisna.« (Prav tam, str. 108) Prav tako je potekala tudi vzgoja otrok v rokodelskih družinah – dekleta so se gospodinjskih opravil naučile od mater, ostajale so doma in čakale na primerno poroko in selitev v podobno strukturirano rokodelsko gospodinjstvo, dečke pa so že v zgodnjih letih pošiljali od doma na usposabljanje.
Rokodelstvo je tako pripomoglo k izoblikovanju na videz »naravnih« spolnih vlog (prav tam, str. 109).
Podložnost ženskega dela moškemu in gospodarska odvisnost od moža sta bili najprej značilnosti meščanskega sloja, to je postal »prevladujoči vedenjski model šele v meščanski družbi devetnajstega stoletja.« (Veginella 2006, str. 26) Konec 18. stoletja se je meščanstvo z bankirji, trgovci, kapitalističnimi podjetniki, višjimi uradniki, gimnazijskimi učitelji, sodniki, pastorji ipd., šele konstruiralo. Povezovalo pa jih je, da so »področje svojega bivanja in življenja [...] vedno močneje ločevali od mesta svojega zaslužka in postopno gradili zasebno sfero« (Sieder 1998, str. 119), v kateri so ostajale meščanske žene skupaj z otroki, torej daleč stran od dela, s katerim so možje zaslužili denar (prav tam). Meščanska družina je postala »novodobni standard dobrega, dobro urejenega gospodinjstva« (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 102), širila se je nova ideologija družine, ki jo je izoblikovalo meščanstvo, ki se je vse bolj uveljavljalo prav zaradi svojih gospodarskih in intelektualnih dosežkov. Vzpostavilo je »ideološko podprti z asketsko religioznimi gibanji – življenjski slog, katerega središče naj bi tvorila v zasebnost in intimo umaknjena družina.« (Sieder 1998, str. 123) V meščanski družini so bile na novo opredeljene spolno značilne vloge moškega in ženske (prav tam, str.
124): gre za »sentimentalizacijo ženskih in moških področij dela in njihovo opremljanje z atributi, ki niso več izhajali iz dejavnosti moškega in ženske, ampak iz ideološke konstrukcije njunega spolnega značaja« (Prav tam, str. 127) Gospodinjenje je v novih pogojih in načinih zaslužka postalo izrazito ženska dejavnost. Meščanske žene so bile iz dela zunaj doma izključene, »zaradi svoje naravne materinsko-gospodinjske naloge prepoznane kot neprilagojene in neprilagodljive.« (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str.
100) Vzpostavila in utrjevala so se pričakovanja, da mora žena možu nuditi zavetje,
20
tolažbo in podporo, ki jo potrebuje zaradi njegovega trdega dela v poklicnem in gospodarskem življenju (Sieder 1998, str. 126), prepuščati pa mu mora skrb za materialne dobrine. Ženska se je tako »ukvarjala z nadzorom gospodinjskih del in vzgojo otrok.« (Verginella 2006, str. 28) Za meščanske ženske postaneta zakon in družina njihovo »edino družbeno poslanstvo« (Sieder 1998, str. 127). V 19. stoletju imamo tako opravka s težnjo »povzdigniti vrednost ženske v vlogi gospodinje in matere« (prav tam, str. 137). Vloga ženske kot gospodinje je bila zelo pomembna vloga, o čemer pričajo tudi pregovori, kot je npr. »Moja hiša – moj ponos« (Studen 2015, str. 101). Nekaterim meščanskim ženam pa so pri opravljanju gospodinjskih opravil pomagali služabniki in služabnice (Oakley 2000, str. 56).
Z razvojem industrije v 18. stoletju (prav tam, str. 44–45; prim. op. 2) je v Angliji nastal nov družbeni sloj, industrijski mezdni delavci, kamor prištevamo delavce v tovarnah, izkopih in predelovalnih obratih. Njihovo mezdno delo je bilo krajevno ločeno od družinskega življenja (Sieder 1998, str. 139). Člani družine tovarniških delavcev so opravljali naloge, ki so bile spolno zaznamovane. Od višine moževe mezde je bilo odvisno, ali so se morali zaposliti tudi žena in otroci (prav tam, str. 175 in str. 177).4 V tovarnah se je zaposlovalo veliko žensk, o čemer priča tudi podatek, da je bilo denimo leta 1835 v Angliji od vseh zaposlenih v tovarnah kar 46 % žensk (Oakley 2000, str.
49). V obravnavanih družbah je nasploh veljalo, »da se je poročena ženska delavskih slojev še v 18. in 19. stoletju preživljala sama, da torej ni bil mož-oče tisti, ki je bil edini odgovoren za eksistenco družine.« (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 93–94) Mezde delavk so bile za 30–50 % nižje od mezd njihovih moških sodelavcev, kar Sieder (1998) pripisuje ideologiji šibke ženske zmogljivosti za delo in njeni »usmerjenosti« v gospodinjska opravila in materinstvo (prav tam, str. 180).
V Angliji so do konca 19. stoletja sprejeli številne zakone, s katerimi so zamejili delo žensk v tovarnah, saj naj bi bilo zanje pretežko, škodovalo naj bi tudi njihovemu telesu (omejili so ga na 10 ur, prepovedane so bile nadure, delo štiri tedne pred in po porodu
4 Sprva so v tovarnah v Angliji delali tudi delavski otroci; na začetku industrializacije so otroško delo celo spodbujali, saj je bil njihov dohodek pomemben prispevek k družinski blagajni, do sredine 19. stoletja pa so zaradi zdravstvenih razlogov omejili njihovo delo (Oakley 2000, str. 48–52). Z omejitvijo dela v tovarnah je otrok počasi
»dobil svojo moderno vlogo odvisnega družinskega člana« (prav tam, str. 50). Zaposlene delavske matere so, ker niso imele časa, zanemarjale svoje otroke, nanje so pazili starejši sorojenci, stari starši, sorodniki ali sosedi. Starejši otroci so bili prepuščeni sami sebi, dekleta pa so že kmalu začeli učiti gospodinjskih opravil in jih hkrati zaposlili s čuvanjem mlajših sorojencev (Sieder 1998, str. 186–187).
21
itd.). Tako je bila, kot navaja Oakley (2000, str. 56–57), v Angliji leta 1851 zaposlena približno četrtina poročenih žensk, leta 1911 pa le še desetina. Avtorica v zvezi s tem zapiše: »Ta zaščitna zakonodaja je bila tako vzrok kakor posledica najpomembnejše dediščine, ki jo je ženskam zapustila industrializacija: nastanka moderne vloge gospodinje.« (Prav tam, str. 57) Z omejitvijo njihovega dela v tovarnah je
»gospodinjsko delo čedalje bolj postajalo edina zaposlitev poročenih žensk« (prav tam).
Na prelomu iz 19. na 20. stoletje je delavstvo zahtevalo svoje politične in ekonomske pravice »na načine in z močjo, ki so močno ogrožala vladajoče razrede« (Rener 2008, str. 16), zato so moškim povečevali plače, da so ženske lahko ostajale doma, izločili so jih iz konkurence na trgu dela in jih umestili v zasebnost doma, kjer so prispevale k obnovi delovne sile (prav tam).
Gospodinjska opravila delavskih družin so bila zelo preprosta, gibala so se v ozkih mejah (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 80), a so bila dodeljena ženski, če je ta delala v tovarni ali pa ne, kar ilustrira spodnji citat:
»Mlade žene delavcev, ki so bile tudi same zaposlene zunaj doma, so morale potrebna gospodinjska opravila postoriti v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah ter ob sobotah in nedeljah. […] Po vrnitvi z dela je bilo treba ponovno kuhati, prati, pospravljati, morebiti oprati perilo ali kaj pokrpati.« (Sieder 1998, str. 184)
V družbah, kjer je prišlo do vzpona meščanstva, je njegov način družinskega življenja počasi prodiral tudi v družine industrijskih mezdnih delavcev, saj se je »pokazalo, da je (vsaj srednjeročno) ugodnejše, celo gospodarnejše, če ostanejo ženske doma in s tem na primer neposredno povečajo delovno storilnost svojih mož, zagotovijo stalen dotok zdrave delovne sile, hkrati pa dvignejo še potrošnjo, enega od motorjev v razvoju kapitalizma.« (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 100) Dejstvo, da je veliko delavk pred poroko opravljalo delo služabnic v meščanskih družinah, pa je prispevalo k sprejemanju meščanskih vrednot in norm v delavskih družinah (Sieder 1998, str. 270).
Ženske iz delavskih družin so poučevali o njihovih od boga in narave danih nalogah ter o njihovem poslanstvu, ki je vezano na gospodinjstvo in materinstvo (prav tam), a ker je delavsko družino zaznamovalo drastično pomanjkanje finančnih sredstev, so se poročene ženske iz delavskih družin morale zaposlovati (Sieder 1998, str. 270), za velik del njih je tako veljalo, da je »ostajanje doma« nedosegljivi ideal.
22
V drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ko so bili v obravnavanih družbah otroci delavstva najbolj izkoriščana delovna sila, se je pri meščanstvu začel razvijati fenomen »protektivnega otroštva« (Švab 2001, str. 135), ki poveličuje pomen otroštva in socialno podobo otroka (Aries 1991, str. 172). Ta fenomen je bil sprva spolno specifičen – omejeval se je zgolj na dečke iz meščanskih družin (prav tam, str. 151).
Medtem ko so kmečki in delavski otroci morali delati doma in v tovarnah, so fantje iz meščanskih družin obiskovali javne šole in internate, »izobraževanje deklet [pa je – op. avt.] večinoma potekalo doma pod nadzorstvom matere.« (Sieder 1998, str. 132) Fante iz meščanskih družin so pripravljali na poklicni svet zunaj hiše, dekleta pa so ostala vezana na krog družabnih obveznosti znotraj nje (prav tam).
Ženske in otroci iz meščanskih družin so tako ostali doma, v sferi zasebnosti. Ženske so posledično odgovorne za gospodinjska opravila, kar Tanja Rener (2008) poimenuje
»fenomen ugospodinjenja« (prav tam, str. 16), ki je zajel ženske vseh družbenih slojev v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja (prav tam). Sprva so gospodinjska opravila namesto ženske v bogatejših družinah postorile služabnice in služabniki, kasneje, ko pa so se le-ti na prelomu stoletja raje zaposlovali v tovarnah (Rener 2000, str. 281), se ženske srednjih slojev »priključijo procesu ugospodinjenja« (Švab 2001, str. 146). S tem procesom se je dokončal proces ustvarjanja podobe družine, kot jo poznamo danes, hkrati pa sta se s tem procesom »začela kompleksno prepletati dva vidika družinskega dela, ki sta neločljiva in zato tesno vezana na žensko vlogo v družini: reprodukcija in gospodinjsko delo.« (Prav tam) Ženska je odslej torej
»zapisana ohranjanju vrste in vzdrževanju doma« (de Beauvoir 2000, str. 204).
Prva svetovna vojna je dala ženskam možnost, da združijo vlogo gospodinje in vlogo produktivne delavke (prav tam, str. 70). Množično so pričele vstopati na trg dela (Svoljšak 2015, str. 183).5 Iz zapisov Simone de Beauvoir (2000) in Petre Svoljšak (2015) ni razvidno, kateremu družbenemu sloju so pripadale ženske, ki so se zaposlovale v obdobju prve svetovne vojne, obravnavata jih torej kot enoten subjekt.
Natančnejši je Sieder (1998), ki zapiše, da so se v času prve svetovne vojne zaradi pomanjkanja delovne sile, ki je bilo posledica tega, da so bili njihovi možje in za v vojaško službo sposobni sinovi vpoklicani v vojsko, da bi nadomestile izpad zaslužka, žene industrijskih mezdnih delavcev množično zaposlovale in s tem dobile možnost,
23
»da se same vzdržujejo« (prav tam, str. 203). Kot poudarja Oakley (2000), so ženske, ki so se med prvo svetovno vojno zaposlovale, opravljale »moška« dela, in sicer tako v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, bile so električarke, kleparke, dimnikarke, delale so tudi v strojni industriji, posledično pa »je prišlo do nasprotovanja nauku o ženski domestikaciji« (prav tam, str. 71). Vstop na trg dela je pomenil spremembe v odnosu med možem in ženo; slednja ni bila le družica, postala je konkurentka (Masaryk 1935 v Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 129).
Prav tako je imelo delo žensk pomembno vlogo v času svetovne gospodarske krize po prvi svetovni vojni. V času dolgotrajne brezposelnosti je v družinah še vedno ostajala
»tradicionalna« delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, kjer ženske doma opravijo večino domačih gospodinjskih opravil, kljub temu da tudi moški ostaja doma. Med domača dela Sieder (1998) prišteva gospodinjska opravila, kot so varovanje otrok, pridelovanje zelja in krompirja, krpanje starih oblačil, da bi prihranili denar itd., katerih so se moški lotevali le izjemoma (prav tam, str. 217).
Avtor zapiše, da je zaposlovanje poročenih žensk, predvsem tistih iz vrst delavstva, po drugi svetovni vojni močno narastlo (prav tam, str. 233–234). »V času takoj po vojni so bile družine opazno osredotočene na mater.« (Prav tam, str. 226) Mnogi možje so se iz vojne vrnili pohabljeni in za delo nesposobni, ženske so morale skrbeti še za njih (prav tam). A že po letu 1950 so se ženske ponovno začele zaposlovati. »Izredna rast zahodno in srednjeevropskega gospodarstva v petdesetih, poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih je povzročala nenehno potrebo po ženski delovni sili.«
(Prav tam, str. 233) S čedalje večjim deležem žensk, ki vstopajo na trg dela, se zmanjša število otrok v družinah, gospodinjsko delo pa ob tem še vedno ostaja njihova domena. Tako so zaposlene ženske dvojno obremenjene (Černigoj Sadar 1991, str.
75).
Za obdobje po drugi svetovni vojni so bila značilna tudi pričakovanja, da se bodo očetje aktivneje vključevali v družinsko življenje; trend je šel v smer simetričnih odnosov, v katerih mož sodeluje pri vzgoji otrok in gospodinjskih opravilih, čeprav to ostaja v glavni domeni žensk, le-te pa možu pomagajo pri ekonomski preskrbi družine (Young in Willmott 1973 v Černigoj Sadar 1991, str. 74). V šestdesetih letih 20. stoletja se je sicer sodelovanje moških v družini povečalo, a so bolj sodelovali pri vzgoji otrok kakor pa
24
pri sami pomoči ženskam pri opravljanju gospodinjskih opravil (Černigoj Sadar 1991, str. 75).6
Izsledki raziskav7, opravljenih v Veliki Britaniji, kažejo, da v obdobju po drugi svetovni vojni v daljšem časovnem obdobju (od leta 1984 do leta 1991) ni bilo bistvenih sprememb glede delitve gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini.8 Še vedno so večino gospodinjskih opravil opravile ženske (Haralambos in Holborn 1999, str. 369–370).9 Podatki iz leta 2015, ki zadevajo delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, pa za Veliko Britanijo kažejo, da moški za gospodinjska opravila porabijo 16 ur na teden, ženske pa 10 ur več. Ženske občutno več časa kakor moški kuhajo, pospravljajo stanovanje oziroma hišo, perejo, sušijo in likajo perilo in več časa posvetijo skrbi za otroke. Tako v raziskave vključene ženske v Veliki Britaniji v povprečju na teden za kuhanje porabijo 7,3 ure, moški pa 3,6 ure (Women shoulder
… 2016).
Podatki, ki jih je objavil Eurostat10 in veljajo za delovno aktivne osebe v Evropi11 leta 2005, kažejo, da ženske, ki so zaposlene za polovični delovni čas (to pomeni, da na teden v povprečju opravijo 21 delovnih ur), gospodinjskim opravilom v družini namenijo 32 ur, medtem ko jim moški, ki so zaposleni za isti delovni čas, namenjajo le slabih 8 ur. Slika je približno enaka pri zaposlenih za polni delovni čas: ženske v družini namenjajo tedensko 25 ur gospodinjskim opravilom, moški pa 7,2 uri (Reconciliation between work … 2009, str. 44).
6 Tako nekaj desetletij kasneje v državah članicah Evropske unije v družini povprečno 92 % žensk dnevno skrbi za otroke, medtem ko je povprečni delež takih moških 68 % (Življenje žensk … 2019).
7 Pri navajanju izsledkov različnih raziskav o delitvi dela po spolu med odraslimi v družini opozarjamo, da so tako moški kot ženske v njih obravnavani kot enoten subjekt. Iz večine dostopnih gradiv o raziskavah namreč ni razvidno, kateremu družbenemu sloju pripadajo osebe, ki so bile vključene v raziskavo.
8 Zapisanemu pritrjujejo izsledki ene večjih longitudinalnih raziskav, ki je bila izvedena v okviru Britanskih raziskav družbenih stališč (The British Social Attitudes Survey), v njej je sodelovalo več kot 1000 poročenih oseb (Haralambos in Holborn 1999, str. 369–370).
9 V raziskavi Gospodinjska opravila: kdo jih je, kdo jih in kdo jih bo opravljal ter koliko je to sploh pomembno (Housework: Who Did, Does or Will Do It, and How Much Does It Matter), ki so jo v Združenih državah Amerike opravili Suzanne M. Bianchi, Liana C. Sayer, Melissa A. Mikie in John P. Robinson (2012) so raziskovalke in raziskovalec longitudinalno spremljali, koliko časa na teden ženske in moški v družini porabijo za opravljanje gospodinjskih opravil. Izsledki raziskave so pokazali, da so poročeni moški leta 2010 štiri ure na teden namenili gospodinjskim opravilom, kar je več kot leta 1965 (takrat so opravili dve uri), ženske pa v primerjavi s tem letom skoraj za polovico ur manj, a še vedno bistveno več kot moški – porabile so namreč 14 ur na teden, kar je 10 ur na teden več kot moški. V raziskavi je sodelovalo 9421 poročenih žensk in 8918 poročenih moških (prav tam).
10 Eurostat je statistični urad Evropske unije, ki izvaja razne statistične raziskave in njihove izsledke nazorno predstavlja bralcem (Your key to … 2020).
11 V tej raziskavi je sodelovalo skoraj 30.000 ljudi, ki so bili zaposleni. Anketiranke in anketiranci so bili iz 31 različnih evropskih držav (Reconciliation between work … 2009).
25
Razpoložljivih podatkov o vključenosti otrok v opravljanje gospodinjskih opravil v družini je malo12, njihove izsledke pa bomo obravnavali v enem izmed naslednjih poglavij magistrske naloge.
2. 2 Zgodovinski pregled delitve gospodinjskih opravil v družini na ozemlju današnje Slovenije
V tem podpoglavju bomo obravnavali delitev gospodinjskih opravil v družini v posameznih družbenih slojih v Sloveniji oziroma na ozemlju današnje Slovenije v 19.
in 20. stoletju, ki ju zaznamujejo krekovski ideološki diskurz, prva in druga svetovna vojna ter socialistična družbena ureditev.
2. 2. 1 Družbene razmere v 19. in 20. stoletju na ozemlju današnje Slovenije
Na ozemlju današnje Slovenije so v zadnjih desetletjih 19. stoletja, za razliko od družb s kapitalistično družbeno strukturo
,
prevladovala predmeščanska družbena razmerja, ki jih je ohranjal krekovski ideološki diskurz. Krekovstvo z idejami krščanskega socializma je na našem ozemlju kot glavno nevarnost za narodov obstoj zaznavalo liberalne sloje, tiste, ki so bili drugod nosilci meščanske družbe, torej meščanstvo. Za razmerja liberalnega kapitalizma je veljalo, da je ljudi ostalih stanov preoblikoval v»podložnike civilizacijskega napredka in v brezbarvne svetovljane« (Puž 1939 v Kovač Šebart 1997, str. 141). Nevarnost za obstoj slovenskega naroda so tako uvideli v razkrajanju »samoraslih partikularnih skupnosti in njih prehod v enotno 'občansko družbo'« (prav tam, str. 42) Različica krščanskega socializma je kot možnost narodovega preživetja kazala reafirmacijo predmeščanske organske zakoreninjenosti in samozadostnosti, »zato je ostal zgled Slovenca samostojen, gospodarsko, politično
12 V Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) sta denimo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja Frances L. Cogle in Grace E. Tasker (1982) raziskovali vključenost otrok v gospodinjska opravila v družini. Ugotovili sta, da je večina otrok, in sicer 88 %, sodelovalo pri vsaj enem izmed gospodinjskih opravil, najpogosteje pa so sodelovali pri čiščenju hiše in pripravi hrane. V raziskavo je bilo vključenih 115 naključno izbranih otrok, starih od 6 do 17 let, in sicer 63 deklic in 62 dečkov (prav tam, str. 395). Nekaj let kasneje Sampson Lee Blair (1992) navaja njegove izsledke raziskave. Ti kažejo, da so otroci v Združenih državah Amerike opravljali za 7 ur gospodinjskih opravil na teden. Pri tem avtor opozarja, da se otroci vključujejo v gospodinjska opravila iz dveh razlogov, bodisi zaradi potrebe po delovni sili v domačem okolju (tako prispevajo k ekonomskemu statusu družine) bodisi zaradi vzgoje in socializacije, torej zato, ker jim starši skušajo privzgojiti odgovornost in jih naučiti vsega, kar bodo potrebovali v odraslih letih. O velikosti vzorca ni dostopnega podatka.
26
in moralno trden ter od vplivov tujega sveta neodvisen kmet, razkroj samostojnih kmetov pa je bil predstavljen kot glavna nevarnost za slovenski narod.« (Kovač Šebart 1997, str. 141) Narodov obstanek je zagotovila kmečka družina, »kamni za novo družbeno stavbo.« (Prav tam) Ta ideološki diskurz sporoča, da lahko le v pripadnikih kmečkega stanu vidimo narodno kulturo, zato moramo slovenskega kmeta obvarovati, če želimo obvarovati ves slovenski narod (prav tam).
V zapisanem je med drugim razlog, da je industrializacija Slovenijo zajela nekoliko pozneje kot druge evropske države, zametki industrijskih podjetij so se tu začeli razvijati v prvi polovici 19. stoletja (Vrišer 1976, str. 29). V tridesetih letih 19. stoletja so tako začela nastajati prva manjša podjetja (Lorenčič in Prinčič 2018, str. 7), sprva je šlo za podjetja obrtnega in manufakturnega značaja (Vrišer 1976, str. 29). »Do večjega razmaha industrije je prišlo šele v drugi polovici 19. stoletja« (prav tam, str.
29), ko je izgradnja južne železnice leta 1857 industrializaciji dala priložnost za razvoj;
v bližini železnice se je tako začela razvijati industrija rudarstva, železarstva, kovinarstva idr. (Lorenčič in Prinčič 2018, str. 14–15). Ta podjetja so začela ob uporabi strojev in mehanske energije proizvajati na masovni način, a ker jih je bilo malo, govorimo o industriji v ožjem smislu (Vrišer 1976, str. 29). Slovenija je bila še v obdobju med obema svetovnima vojnama pretežno agrarna dežela, kjer se je kar 60 % prebivalstva preživljalo s kmetijstvom (Lazarević 1994, str. 47), šele po drugi svetovni vojni pa se je pričela intenzivneje razvijati v industrijsko družbo (Lorenčič in Prinčič 2018, str. 46).
2. 2. 2 Delitev gospodinjskih opravil v družini na ozemlju današnje Slovenije Zapisali smo že, da so v kmečkih družinah v evropskih meščanskih družbah od 18.
stoletja dalje veljala pravila za delitev gospodinjskih opravil po spolu med odraslimi v družini, kar je bilo povezano z oddaljitvijo od hiše in večjo fizično močjo, so bila to
»moška« dela (Sieder 1998, str. 25). Irena Destovnik (2002) pa je o delu kmečkih žena v 19. in 20. stoletju na ozemlju sedanje Slovenije zapisala, da so ženske na kmetijah opravljale vsa gospodinjska opravila, tako tista, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično ženska, kot tudi tista, ki so v družbi spolno zaznamovana kot tipično moška, saj so večinoma delale skupaj z moškimi (bodisi v gozdu, na travnikih, poljih itd.). Ob tem pa so imele tudi »svoj štedilnik« (prav tam, str. 46). Kmečki način gospodarjenja jim je
27
omogočil združevanje produkcijske (delovne) in reprodukcijske (gospodinjske) vloge, ženske so bile hkrati delavke in matere, svoje otroke, če ni bilo druge izbire, so vzele s seboj kar na polje (prav tam, str. 48–49).
Sabina Žnidaršič Žagar in Igor Žagar (2009) pišeta, da je bilo gospodinjstvo v kmečki in delavski družini konec 19. in v začetku 20. stoletja preprosta zadeva, sestavljena iz preproste kuhe, priložnostnega pospravljanja in redkega pranja. Glavno delo ženske je bila pomoč pri delu na kmetiji oziroma v tovarni, ne pa gospodinjstvo, ki je moralo biti opravljeno mimogrede. Razumljeno je bilo le kot privesek poljedelstva oziroma dela na polju ali v tovarni (prav tam 2009, str. 80). Poročene ženske iz delavskih družin so se zaposlovale v tovarnah, saj je bila mezda moža prenizka, da bi družini omogočila preživetje. Poročena ženska je tako izstopila iz zasebnosti doma, industrializacija pa jo je izrabljala kot ceneno delovno silo (Verginella 2006, str. 119). Prav tako kot za evropske meščanske družbe je tudi za razmere na ozemlju tedanje Slovenije veljalo, da je v 19. stoletju vzdrževana poročena ženska v delavski družini ostajala zgolj nedosegljiv ideal, saj je bila potreba po njeni zaposlitvi zelo velika (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 93).
V kmečkih družinah je bila predelava hrane odvisna od dela celotne družine, zato so morali fizično delati vsi člani družine (Turk Niskač in Močnik 2012, str. 166). Kmečki otroci so tako pri treh ali štirih letih že poprijeli za delo, prinašali so vodo in drva, pasli živino in čistili hišo, s sedmini ali osmimi leti pa so, če je bilo otrok v družini preveč, šli v sosednje vasi služit kruh kot pastirji ali pestrne. Gospodinjska opravila v družini sta delila mati in oče, pogosto so bila deljena glede na spol. Deklice so med petim in devetim letom pazile na mlajše sorojence (prav tam, str. 168). Alenka Puhar (1982) zapiše, da sta kot tipični otroški gospodinjski opravili v družini veljali varovanje mlajših otrok in paša živine. Avtorica navaja, da so morali otroci na druge sorojence paziti celo že pri treh, štirih letih, na živino pa pri šestih oziroma sedmih letih (prav tam, str. 315).
Avtorica zato 19. stoletje poimenuje »svet zamenjanih vlog«, saj so morali otroci čim prej nehati biti otroci, čim prej so morali biti sposobni poskrbeti zase, za potrebe svojih staršev, sorojencev, zemlje in živine (prav tam, str. 318). »Vsi otroci, ki niso hodili v šole, so delali – doma ali pri tujih ljudeh, v tovarnah ali obrtnih delavnicah, na domačih ali tujih njivah.« (Prav tam, str. 309) To je veljalo predvsem za otroke iz kmečkih in delavskih družin, saj je bilo obiskovanje šole pogojeno z ekonomskim statusom družine (Turk Niskač in Močnik 2012, str. 169). Kmetje so svoje sinove, ki niso hodili v šole in
28
jih niso potrebovali za delo na »domačih ali tujih njivah«, zaradi nezaupanja in strahu pred tovarnami pošiljali kot vajence k mojstrom v obrtniške delavnice (Puhar 1982, str.
299), pri njihovih družinah pa so morali opravljati vsa gospodinjska opravila. Dekleta, ki niso služila po drugih kmetijah, so ostajala doma, saj jih niso hoteli vzeti v vajeništvo.
Ne zato, ker ne bi bila sposobna opraviti kakega dela, temveč zato, ker so menili, da vajeniško mesto pripada le fantom (prav tam, str. 303). »Veljala so nenapisana pravila, da je večina obrti primerna le za moške, pa čeprav v naravi del ni bilo nič takega, da bi ga ne mogle opravljati tudi ženske.« (Prav tam, str. 305)
Kmečka dekleta, ki so dopolnila šestnajst let, so pošiljali v t. i. gospodinjske šole za kmečka dekleta, saj »pridna gospodinja […] zvesto dela, pa tudi rada moli, je vsmiljena, prizanesljiva, lepo otroke in družino uči, je voljna v terpljenju« (Poduk ženam in nevestam 1853 v Kovač Šebart 1997, str. 152). Ženska si seveda lahko bistri svoj um, vendar samo na stvareh, ki zadevajo njeno vlogo žene, matere in gospodinje (Dimnik 1993 v prav tam). Seveda je bilo pridobivanje izobrazbe potrebno plačati, zato si ga niso mogla privoščiti vsa kmečka dekleta. Na ozemlju današnje Slovenije so se dekleta lahko priučila gospodinjskih opravil v šolah že od 18. stoletja dalje.13 Gospodinjska šola, ki jo je v Ljubljani ustanovila Kmetijska družba proti koncu 19. stoletja, je bila denimo namenjena kmečkim dekletom, izobraževanje pa je trajalo eno leto, dekleta pa so med njim morala živeti v internatu. Pouk je trajal od jutra do noči, obsegal pa je verouk, vzgojeslovje, računstvo, mlekarstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, vrtnarstvo, zdravstvo, živinorejo in sam praktični pouk tako v hiši kot v hlevu, mlekarni in na vrtu.14 Glede gospodinjstva so dekleta poučevali o kurjavi, vodi, kuhanju, peki, o različnih vrstah hrane, o izdelovanju in hranjenju perila, ravnanju z obleko (izdelovanje, pranje,
13 Sprva so za izobraževanje deklet skrbele uršulinke. V Ljubljani so leta 1703 ustanovile ljudsko šolo, meščansko šolo, gimnazijo, učiteljišče in gospodinjsko šolo. Leta 1898 pa je bila odprta prva gospodinjska šola na Slovenskem, ki je izvajala tudi večerne tečaje za ženske, ki so bile zaposlene v tovarnah. To šolo je ustanovilo društvo, imenovano Gospodinjske šole. Leta 1911 so odprli Ljubljansko gospodinjsko šolo v Mladiki, ki je nudila laično poučevanje deklet meščanskega sloja, za katere so priredili tečaj kuhanja in gospodinjenja (Žnidaršič Žagar in Žagar 2009, str. 82–86).
14 Gospodinjskih opravil, ki so jih opravljale kmečke ženske, ne moremo primerjati z današnjimi gospodinjskimi opravili, saj je bilo takrat gospodinjsko delo del kmečkega gospodarstva, prehranjevali so tudi posle in druge delavce na kmetiji, danes pa je razumljeno kot del zasebne reprodukcije. Gospodinjsko delo v današnjem pomenu besede, kjer se veliko več časa porabi za kuhanje, nakupovanje, pospravljanje itd., je vzpostavljeno, ko se je gospodinjsko delo ločilo od produkcijskega sistema, z začetkom kapitalistične družbe. Destovnik (2002) pojasnjuje, da je do ločitve med gospodinjskim in produkcijskim delom za kmečke ženske prišlo šele v 20. stoletju oziroma takrat, ko se je celotno kmečko delo mehaniziralo, ročno delo so zamenjali stroji. Bilo je lažje in hitreje opravljeno, zato ga je lahko opravil moški kar sam. Kmečko žensko so takrat izločili iz produkcijskega sistema, hkrati pa zaprli v prostor zasebnosti in prikovali na gospodinjska opravila (prav tam, str. 56–58).
