Matej Nartnik PRIMERJAVA USVOJENEGA PRAKTIČNEGA ZNANJA PRVE POMOČI S POMOČJO SPLETNE UČILNICE IN V KABINETU: PRIMER STABILNEGA BOČNEGA POLOŽAJA ZA NEZAVESTNEGA

UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA

Matej Nartnik

PRIMERJAVA USVOJENEGA PRAKTIČNEGA ZNANJA PRVE POMOČI S POMOČJO SPLETNE UČILNICE IN V KABINETU: PRIMER STABILNEGA

BOČNEGA POLOŽAJA ZA NEZAVESTNEGA

diplomsko delo

COMPARISON OF THE ACQUIRED PRACTICAL KNOWLEDGE OF FIRST AID WITH THE HELP OF THE ONLINE CLASSROOM AND IN THE CABINET:

AN EXAMPLE OF A STABLE SIDE POSITION FOR THE UNCONSCIOUS

diploma work

Mentor: doc. dr. Damjan Slabe Somentorica: asist. Eva Dolenc

Recenzentka: pred. dr. Jelena Ficzko

Ljubljana, 2021

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Damjanu Slabetu in somentorici asist. Evi Dolenc za vse strokovne nasvete, usmerjanje, spodbudo, hitre odgovore, potrpežljivost, predanost in vložen trud pri izdelavi diplomskega dela. Zahvala gre tudi pred. dr. Jeleni Ficzko za recenzijo diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem, ki so mi vsa leta študija stali ob strani, me spodbujali in motivirali. Hvala, ker ste verjeli vame k zaključku še enega poglavja v mojem življenju.

IZVLEČEK

Uvod: V letu 2020 je informacijsko-komunikacijska tehnologija zaradi razglašene epidemije Covid-19 v večji meri nadomestila izobraževanja v učilnici. Tako se je tudi izvedba študijskih programov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani skoraj v celoti prenesla na splet. Pomembna kompetenca, ki jo morajo študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani usvojiti v okviru prve pomoči, je stabilni bočni položaj za nezavestnega. V času izobraževanja »na daljavo« se tega položaja učijo s pomočjo spletne učilnice. Ob tem se pojavlja vprašanje razlik v doseganju učnih ciljev med učenjem postopka preko spletne učilnice in učenjem na vajah v kabinetu. Namen: Primerjati usvojeno praktično znanje prve pomoči na primeru stabilnega bočnega položaja za nezavestnega preko spletne učilnice z učenjem v kabinetu. Metode dela: Uporabljena je bila eksperimentalna metoda dela. Podatke smo zbirali s pomočjo ocenjevalnega lista, s katerim smo evalvirali izveden položaj za nezavestnega. Vsi študenti so imeli najprej možnost poslušanja »on-line« predavanja o tematiki. Nato so študenti prve skupine po ogledu video posnetka v spletni učilnici izvedli stabilni bočni položaj na prostovoljcu, ga fotografirali, posnetek pa naložili v spletno učilnico. Druga skupina študentov je prisostvovala demonstraciji na vajah v kabinetu na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po usvojenem znanju je vsak študent izvedel položaj za nezavestnega na prostovoljcu, kar smo fotografirali, posnetek pa je bil podlaga za evalvacijo. Vzorec populacije je bil 100 študentov (50 iz prve in 50 iz druge skupine). Dobljeno število točk (od 5 – nezadostno do 10 – odlično) obeh skupin smo primerjali s t-testom za neodvisne vzorce (s pomočjo programa za statistično obdelavo podatkov SPSS). Rezultati:

Povprečna ocena izvedenih položajev »na daljavo« je bila 7,3, v kabinetu pa 8,9, kar je bila statistično značilno višja ocena. Razprava: Študenti druge skupine so v primerjavi s svojimi kolegi iz prve skupine prikazali višjo raven praktičnega znanja tako pri izvedbi položaja kot tudi v kategoriji zagotavljanja proste dihalne poti. Zaključek: Ugotovili smo, da študenti višjo raven praktičnega znanja prve pomoči usvojijo v kabinetu. Na področju usposabljanja iz prve pomoči se tako soočamo z izzivom, kako možnosti informacijsko- komunikacijske tehnologije izkoristiti na način, da bodo študenti poleg teoretičnih vsebin lahko »na daljavo« usvojili tudi višjo raven praktičnega znanja.

Ključne besede: stabilni bočni položaj, nezavest, prva pomoč, informacijsko- komunikacijska tehnologija, klasično izobraževanje, e-učenje.

ABSTRACT

Introduction: In 2020, information and communication technology largely replaced classroom education due to the declared COVID-19 epidemic. Thus, the implementation of study programmes of the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana, was almost entirely transferred to the Internet. An important competency that the Faculty of Health Sciences students must acquire in first aid is the recovery position. During distance learning, students learn this position through an online classroom. This raises the question of the difference in achieving the learning aims between learning the process through the online classroom and learning in the study. Purpose: To compare the practical knowledge of first aid relating to a recovery position acquired through the online classroom and by learning in the study. Methods of work: An experimental method of work was used. Data were collected with the help of an assessment sheet, which was used to evaluate the performed recovery position. All students first had the opportunity to listen to an online lecture on the topic. Then, after watching the video in the online classroom, the students of the first group performed a recovery position on a volunteer, photographed it, and uploaded the video to the online classroom. The second group of students attended a demonstration in the study at the Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana. After the knowledge was acquired, each student performed a recovery position on a volunteer, which we photographed, and the recording was the basis for the evaluation. The population sample was 100 Faculty of Health Sciences students (50 from the first group and 50 from the second group). The obtained number of points (from 5 or “insufficient” to 10 or

“excellent”) of both groups was compared with the t-test for independent samples (using the SPSS program for statistical data processing). Results: The average score of the position performed through the online classroom was 7.3 and 8.9 of that performed in the faculty's study, which was a statistically significantly higher score. Discussion: Compared to their colleagues from the first group, the students from the second group showed a higher level of practical knowledge both in the implementation of the position itself and in the category of providing an open airway. Conclusion: It has been found that students acquire a higher level of practical knowledge of first aid in the study. In the field of first aid training, we are thus faced with the challenge of how to use the possibilities of information and communication technology in such a way that students will be able to gain a higher level of practical knowledge in addition to theoretical content.

Keywords: recovery position, first aid, information and communication technology, traditional classroom education, e-learning

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 Teoretična izhodišča ... 1

1.1.1 Postopki prve pomoči pri nezavestni osebi ... 2

1.1.2 E-učenje ... 4

2 NAMEN ... 5

3 METODE DELA ... 6

3.1 Opis metode zbiranja podatkov ... 6

3.2 Opis predmeta raziskovanja in populacije ... 7

3.3 Ocenjevalni list ... 7

3.4 Zbiranje podatkov ... 8

3.5 Opis metod analize podatkov ... 8

4 REZULTATI ... 9

4.1 Rezultati analize ocenjevalnih listov ... 9

4.2 Primerjava rezultatov obeh skupin ... 10

5 RAZPRAVA ... 12

6 ZAKLJUČEK ... 15

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 16

7.1 Dokumentacijski viri ... 19

8 PRILOGE

8.1 Priloga 1: Ocenjevalni list

8.2 Priloga 2: Primer analizirane fotografije

KAZALO TABEL

Tabela 1: Ocene izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega ... 9 Tabela 2: Povprečno doseženo število točk ukrepov namestitve osebe v stabilni bočni položaj obeh skupin skupaj... 10 Tabela 3: T-test, primerjava povprečij ocen ukrepov namestitve osebe v stabilni bočni položaj med skupinama ... 11 Tabela 4: Ocenjevalni list – stabilnost ... 20 Tabela 5: Ocenjevalni list – dihalna pot ... 20

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega po vajah v kabinetu ... 23

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

IKT RS

Informacijsko komunikacijske tehnologije Republika Slovenija

ZF UL ZNB

Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani Zakon o nalezljivih boleznih

1

1 UVOD

Izbruh in hitro širjenje pandemije Covid-19 sta spremenila potek številnih dogodkov, med drugim tudi izobraževalne procese. Glede na to, da ljudje sami pripomoremo k naglemu širjenju okužbe, je bilo treba sprejeti ukrepe, ki so spremenili potek opravljanja vsakodnevnih opravil in izvajanja aktivnosti. Paziti je namreč treba, da se z novim korona virusom SARS-CoV-2 ne okužimo ali nevede okužbo prenesemo na druge ljudi v svoji bližini. Ti ukrepi pa so bili sprejeti, da jih dosledno upoštevamo, saj le tako lahko pomagamo zajeziti širjenje okužbe in slabšanje epidemiološke slike (Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, 2021).

Eden izmed prvih sprejetih ukrepov je bil zaprtje izobraževalnih ustanov. V mesecu marcu in kasneje ponovno v mesecu oktobru 2020 je Vlada Republike Slovenije (RS) na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB – Zakon o nalezljivih boleznih, Ur L RS 33/06) sprejela Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Ur L RS 152/20 in 181/20), kar je pomenilo prekinitev klasičnega izobraževanja v učilnicah. S sprejetjem odloka se je izobraževanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) začelo izvajati preko spleta. Tudi na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani (ZF UL) se je izvedba študijskih programov v določeni meri prenesla v spletno okolje. V mesecu marcu 2020 je izobraževanje potekalo v okrnjeni izvedbi, v oktobru 2020 pa je bil sistem že dodobra izpopolnjen in je študij potekal nemoteno.

V sklopu vseh sedmih študijskih programov ZF UL na prvi stopnji je eno izmed pomembnih znanj, ki ga morajo študentje usvojiti na vajah iz prve pomoči, kako pravilno namestiti nezavestno osebo v stabilni bočni položaj. Učenje stabilnega bočnega položaja za nezavestnega je zelo specifična veščina, ki se usvaja s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem iz prve pomoči. Da bi študentje to veščino usvojili, sta potrebni jasna in natančna razlaga ter demonstracija, kar vodi do pravilne izvedbe.

1.1 Teoretična izhodišča

Osebo, ki je nezavestna in spontano diha, je treba namestiti v stabilni bočni položaj za nezavestnega. V stabilnem bočnem položaju zagotavljamo odprto dihalno pot,

2

preprečujemo možnost vdihavanja sline, krvi in izbruhane vsebine ter redno preverjamo, ali je dihanje normalno ter osebo v celoti nadzorujemo (Švigelj, 2006). Položaj za nezavestnega je pomembna kompetenca, ki jo mora usvojiti vsak zdravstveni delavec in vsak tečajnik prve pomoči. Stanje motene zavesti je zelo resno stanje, saj lahko povzroči invalidnost ali celo smrt, če ne ukrepamo pravočasno in pravilno. Pri dajanju prve pomoči pa se moramo držati doktrinalnih napotkov, ki nam omogočajo hitre odločitve v kompleksnih situacijah. Pomagati moramo po svojih najboljših močeh in sposobnostih, biti moramo zbrani in prisebni, da lahko zavarujemo poškodovanca in sebe. Vedno moramo oceniti, zakaj je prišlo do takšnega stanja ter paziti, da ne prizadenemo še hujših poškodb ali celo smrti. Ko ocenimo stanje, namestimo nezavestno osebo v položaj za nezavestnega, nato pokličemo službo nujne medicinske pomoči (Vlahovič, 2006). Tudi mednarodne smernice za prvo pomoč in oživljanje priporočajo ležeči bočni položaj za okrevanje ponesrečencev (side lying recovery position) (IFRC – International Federation of Red Cross and RedCrescent Societies, 2016).

Vzrok za motnje zavesti je lahko nevrološka bolezen (npr. možganska kap) ali pa je posledica drugega stanja in bolezni, ki povzroči moteno delovanje možganov ali njihovo okvaro. Poznani kratici TIPS (T – Travma, temperatura, I – Infekcije, P – Psihiatrične motnje, S – Subarahnoidna krvavitev, možganska kap, šokovna stanja, tvorbe, ki pritiskajo na možgane) in AEIOU (A – Alkohol in zdravila, E – Endokrine motnje, elektrolitske motnje, eksokrine motnje, I – Inzulin, O – Oxygen (pomanjkanje kisika), opiati ter U–

Uremija, motnje delovanja ledvic) sta nam lahko v pomoč pri prepoznavi vzroka za izgubo zavesti (Švigelj, 2006).

Za oceno zavesti pa uporabljamo tudi lestvico ocene zavesti 4 B – buden, besede, bolečina, brez odziva (alert, voice, pain, unresponsive – AVPU Score) (Vlahovič, 2006) in Glasgowsko lestvico kome (Glasgow Coma Scale – GCS) (Teasdale, Jennett, 1974).

1.1.1 Postopki prve pomoči pri nezavestni osebi

Pri neodzivnih osebah najprej ugotavljamo, ali dihajo. Sprostiti moramo dihalno pot z dvigom brade in zvračanjem glave nazaj. Dihanje preverimo tako, da začutimo sapo poškodovanca na obrazu, poslušamo dihanje in opazujemo dvigovanje prsnega koša (Gradišek et al., 2015).

3 Pri nezavestni osebi ukrepamo tako, da:

- se prepričamo, ali je kraj za poškodovanca in za nas varen; ko se prepričamo, da nam nevarnost ne grozi, se lahko poškodovancu približamo;

- preverimo odzivnost poškodovanca tako, da položimo roke na ramena in glasno vprašamo: »Ali ste v redu?«;

- v primeru, da se poškodovanec ne odziva, pokličemo na pomoč ostale prisotne;

- poškodovanca obrnemo na hrbet, sprostimo dihalno pot z zvračanjem glave nazaj in dvigom spodnje čeljusti ter preverimo, ali poškodovanec diha;

- s svojim obrazom se približamo glavi poškodovanca, kjer poslušamo dihanje in opazujemo dvigovanje prsnega koša;

- v primeru, da nezavestna oseba spontano diha, jo obrnemo na bok;

- pokličemo na pomoč ali pokličemo reševalce;

- do prihoda reševalcev nadzorujemo dihanje (Gradišek et al., 2015).

Stabilen bočni položaj za nezavestnega izvedemo tako, da:

- nezavestnemu odstranimo druge morebitne moteče predmete (npr.: iz žepov mobilni telefon, šop ključev);

- pokleknemo ob stran nezavestnega človeka in mu poravnamo obe nogi;

- bližnjo roko odročimo v ramenskem sklepu in upognemo v komolčnem sklepu, tako da roka leži ob njem, z dlanjo obrnjena navzgor;

- oddaljeno roko mu položimo preko prsnega koša, dlan oddaljene roke položimo na njegovo lice;

- oddaljeno nogo upognemo v kolenu, stopalo je položeno na tla;

- hkrati z njegovo oddaljeno roko primemo za ramo nezavestnega, z bližnjo nogo pa primemo upognjeno nogo; nezavestnega prevalimo proti sebi in ga tako obrnemo na bok;

- popravimo položaj njegovih okončin:

 njegova oddaljena roka naj podpira njegovo glavo pod njegovim licem;

 položaj oddaljene noge popravimo tako, da sta kolk in koleno upognjena v pravem kotu, da je omogočena stabilna podpora telesu.

 glavo rahlo upognemo navzad, tako da sta omogočena odprtost dihalnih poti in možnost odtoka morebitnih izbruhkov (Gradišek, 2006).

4

1.1.2 E-učenje

IKT je skupen izraz različnih računalniških, informacijskih in komunikacijskih naprav, ki so postale nepogrešljiv spremljevalec našega življenja, že zlasti na področju izobraževanja.

Na začetku sta bila glavna cilja uporabe IKT v šolstvu popestritev pouka ter omogočanje novih in bolj raznolikih izkušenj v izobraženem procesu. Učitelji so tehnologijo uporabljali pri učinkovitem načrtovanju pouka, ki je od udeležencev terjal bolj aktivno sodelovanje in dvig motivacije (Zuljan, 2014). Z uporabo IKT moramo imeti v mislih tudi vsa izobraževanja in dodatna izpopolnjevanja učiteljev, učencev in študentov za didaktično uporabo IKT v študijskem procesu. Z razvojem sodobnih tehnologij pa lahko opazimo tudi posodabljanje študijskih programov, iskanje novih in sodobnejših didaktičnih praks ter pripravo smernic za ustrezno uvajanje nove tehnologije v pouk (Visvizi et al., 2019).

Pandemija je dodobra preoblikovala izobraževalne sisteme, kot glavno novost pa je v ospredje postavila izobraževanje na daljavo. Navodila Zavoda RS za šolstvo in ministrstva, pristojnega za izobraževanja, so izpostavila formalno izvedbo pouka po normativni logiki in ne po pedagoškem razmišljanju, ki je bolj učinkovito pri šolanju na daljavo (Vinšek, 2020). Izobraževalne ustanove v začetku še niso bile pripravljene na tako hiter preskok iz klasičnega poučevanja v učilnicah v spletno okolje s spletnimi učilnicami in aplikacijami.

Zaprtje izobraževalnih ustanov oktobra 2020 pa je že steklo po utrjenih poteh, saj so se šole in univerze dodobra pripravile in usposobile kader ter spletno okolje. So se pa pojavili drugi izzivi, kot je izkazana neenakost dostopa do izobraževanja v Sloveniji in tako se je zmanjšala pravičnost v izobraževanju. Zaprtje šol in izobraževalnih ustanov je najbolj vplivalo na bolj ranljive skupine in socialno neprivilegirane učence (Medveš, 2020).

Izobraževanje na daljavo ni slabše ali na nižji ravni kot klasično učenje v šoli, vendar obstajajo možnosti, da sodobne IKT niso dovolj izkoriščene, zaradi objektivnih in subjektivnih okoliščin (Vinšek, 2020).

Danes ima uporaba IKT ključno vlogo pri pouku na daljavo, saj predstavlja inovacije in razvoj tehnologije na področjih, ki do zdaj niso vključevala novih tehnologij v pedagoških in didaktičnih praksah. Nekatere izobraževalne ustanove tako razvijajo in raziskujejo, kako s pomočjo inovativne uporabe IKT usvojiti odličnost. Res je, da se bodo rezultati pokazali šele v prihodnosti, vendar se moramo zavedati, da bo od zdaj naprej tudi izobraževanje vključevalo več nove tehnologije v svojih didaktičnih strategijah (Tsinonis, 2019).

5

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je primerjati učinkovitost učenja stabilnega bočnega položaja za nezavestnega preko spletne učilnice s klasičnim načinom učenjem na praktičnih vajah v kabinetu.

Cilja diplomskega dela sta:

- ugotoviti pravilnost izvedbe stabilnega bočnega položaja za nezavestnega glede na aktualne smernice, po študentovem učenju preko spletne učilnice ali v kabinetu;

- primerjati raven usvojenega znanja izvedbe stabilnega bočnega položaja po študentovem učenju preko spletne učilnice z učenjem v kabinetu.

6

3 METODE DELA

V teoretičnem delu je bil narejen kritični pregled strokovne in znanstvene slovenske in angleške literature. Iskanje literature je potekalo od decembra 2020 do maja 2021.

Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBIB.SI, Medline, PubMed, Science Direct in v arhivu Sodobna pedagogika. Uporabili smo literaturo, izdano med letoma 2005 in 2021.

Pri iskanju slovenske literature smo uporabili naslednje ključne besede: prva pomoč, stabilni bočni položaj, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje preko spletne učilnice, klasično izobraževanje. Tujo literaturo smo iskali s ključnimi besedami:

first aid, recovery position, information and communication technology, online classroom education, classical classroom education. Kriterij izbora je bil, da so besedila dostopna v celoti ter so znanstvena in strokovna besedila.

3.1 Opis metode zbiranja podatkov

Uporabili smo eksperimentalno metodo dela. Zbirali smo podatke o virtualnem učenju v spletni učilnici in podatek o klasičnem učenju v kabinetu. Kot raziskovalna strategija je bila uporabljena primerjalna študija, ko smo med seboj primerjali pridobljene rezultate dveh skupin študentov. Raziskava je potekala v študijskem letu 2020/2021 na ZF UL, po zaključenih predavanjih iz prve pomoči za študente prvih in drugih letnikov različnih študijskih smeri. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo eksperimenta in ocenjevalnega lista. Prvi skupini študentov je bila na razpolago spletna učilnica. Za učenje so imeli v spletni učilnici naložen video posnetek ter pisna in slikovna navodila za izvedbo stabilnega bočnega položaja. Nato so na nekom od bližnjih (prostovoljcu) izvedli stabilni bočni položaj, ga fotografirali, posnetek pa naložili v spletno učilnico. Posnetek so morali narediti tako, da identiteta prostovoljca ni bila prepoznavna oziroma so morali pridobiti njegovo dovoljenje za slikanje in nalaganje fotografije v spletno učilnico. Pri predstavitvi rezultatov tega dela smo zagotovili potrebno anonimnost, saj smo jih prikazali na način, da identitete posameznega študenta nikakor ni mogoče razkriti.

Študentom druge skupine je bilo prvi dan vaj v kabinetu razloženo in demonstrirano, kako se izvede stabilni bočni položaj za nezavestnega. Zadnji dan vaj pa smo jih zaprosili za sodelovanje v raziskavi ter da za čas izvedbe testiranja med seboj o vsebini raziskave ne razpravljajo. Na tak način smo želeli preprečiti, da bi izkušnje prvih študentov kakor koli

7

vplivala na ostale, ki so na preizkus še čakali. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in ni imelo nikakršnega vpliva na oceno študentov v zvezi z njihovim sodelovanjem na vajah. Študenti so posamično v ločenem prostoru demonstrirali izvedbo položaja za nezavestnega na študentu prostovoljcu. Končno namestitev prostovoljca v položaj za nezavestnega smo tudi fotografirali. Predhodno smo pridobili njegovo ustno dovoljenje, da ga lahko fotografiramo. Rezultate smo prikazali na način, da identiteta posameznega študenta ni prepoznavna.

3.2 Opis predmeta raziskovanja in populacije

V raziskavo je bilo vključenih 100 študentov, ki smo jih razdelili v dve skupini. Prva skupina študentov (50) se je o izvedbi stabilnega bočnega položaja podučila preko spletne učilnice, druga skupina študentov (50) pa na vajah v kabinetu za prvo pomoč ZF UL.

3.3 Ocenjevalni list

Pri eksperimentalnem preizkusu so študentje ZF UL po usvojenem postopku nameščanja nezavestne osebe v stabilni bočni položaj preko spletne učilnice in vajah v kabinetu izvedli pravilni stabilni bočni položaj za nezavestnega, pri čemer so bili ocenjeni s pomočjo ocenjevalnega lista (Priloga 1). Ocenjevalni list je razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na oceno stabilnosti položaja, drugi del pa na oceno proste dihalne poti. Pri stabilnosti položaja smo ocenjevali položaj spodnje roke, zgornje noge in spodnje noge. Pri zagotavljanju proste dihalne poti pa smo ocenjevali položaj obraza, defleksijo glave in položaj zgornje roke. Ocenjevalni list je bil pripravljen na osnovi strokovne literature (Gradišek et al. 2015; Švigelj 2006), zamisel ocenjevanja pa sledi zamisli ocenjevanja praktičnega dela ukrepov prve pomoči, kot sta ga postavila Slabe in Šutanovac (2013).

Osnutek ocenjevalnega lista sta pregledala dva eksperta s področja ocenjevanja ukrepov prve pomoči in podala nekaj komentarjev oziroma predlogov, ki smo jih v celoti upoštevali pri oblikovanju ocenjevalnega lista. Ocenjevalni list je bil predhodno testiran na vajah prve pomoči v kabinetu na ZF UL, končno različico pa smo uporabili za namen diplomskega dela. Pri ocenjevalnem listu se sklicujemo na prilogo 1, ki vključuje ocenjevali list in kriterij ocenjevanja.

8

3.4 Zbiranje podatkov

V postopkih zbiranja podatkov je bila uporabljena tudi ilustrativno-demonstracijska metoda, kjer so učitelji seznanjali študente z učnimi vsebinami. Študentje so opazovali in se tako učili postopka, ki sodi v okvir nujnih ukrepov prve pomoči. Ta metoda nazorno in razumljivo usposablja udeležence za pridobivanje zelo potrebnih veščin in izkušenj ter dopolnjuje verbalno-besedilne metode, ki p so pogoj za uvajanje nadaljnjih metod (Hoyer, 2005).

Pri izbiri študentov, ki so naložili fotografije stabilnega bočnega položaja v spletno učilnico, smo po abecednem redu izbrali vsakega drugega študenta. Za primer izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega po vajah v kabinetu se sklicujemo na prilogo 2, kjer je prikazana analizirana fotografija. V primeru, da iz fotografije položaj ni bil dovolj razviden, da bi ga lahko v celoti ocenili, smo izbrali fotografijo položaja za nezavestnega, ki jo je naložil naslednji študent.

3.5 Opis metod analize podatkov

Kvantitativna obdelava pridobljenih podatkov je potekala s pomočjo orodja MS Excel 2016 in programa za statistično obdelavo podatkov SPSS. Dobljeno število točk obeh skupin smo primerjali s t-testom za neodvisne vzorce. Rezultate ocenjenih študentov smo združili v tabeli (Tabela 1), z namenom lažje obravnave in primerjave. Študente smo združili glede na pridobljeno število točk.

9

4 REZULTATI

Sledijo rezultati, pridobljeni s pomočjo ocenjevalnih listov ter zbrani demografski podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.

4.1 Rezultati analize ocenjevalnih listov

V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. V populacijo je bila zajeta skupina študentov prvega in drugega letnika (fizioterapije, delovne terapije, ortotike in protetike, radiologije ter izredni študentje zdravstvene nege). Tabela 1 prikazuje doseženo število točk pri oceni izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega bodisi po učenju na daljavo ali v kabinetu na ZF UL. Največ študentov je pri oceni izvedenega položaja doseglo 8 točk, le en študent pa je dosegel 2 točki, kar je bila tudi najnižja ocena. Največ študentov je bilo ocenjenih z 0 točkami v kategoriji »defleksija glave«.

Študentje, ki so bili ocenjeni v kabinetu, so dobili povprečno oceno 8,9, študentje, ki so bili ocenjeni preko spletne učilnice, pa so dobili povprečno oceno 7,3.

Tabela 1: Ocene izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega Ocene položaja po učenju na daljavo (preko spletne učilnice)

Točke 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

Št. študentov 9 4 12 9 9 2 4 / 1 / /

Povprečna ocena

7,3

Ocene položaja po učenju v kabinetu na fakulteti

Točke 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0

Št. študentov 28 6 7 5 2 1 / 1 / / /

Povprečna ocena

8,9

10

4.2 Primerjava rezultatov obeh skupin

Najvišje število točk so vsi študentje skupaj pridobili za oceno stabilnosti položaja (nameščanja roke pod obrazom) in za oceno zagotavljanja proste dihalne poti – defleksije glave, najnižje pa za oceno položaja spodnje noge (iztegnjene noge) (Tabela 2).

Tabela 2: Povprečno doseženo število točk ukrepov namestitve osebe v stabilni bočni položaj obeh skupin skupaj

Minimum Maksimum Povprečje Standardni odklon

Ukrep 1 2 1,50 0,503

Stabilnost – spodnja roka 0 2 1,62 0,599

Stabilnost – zgornja noga 0 2 1,67 0,551

Stabilnost – spodnja noga 0 1 0,96 0,197

STABILNOST SKUPAJ 1 5 4,25 0,957

Dihalna pot – obraz 0 2 1,78 0,629

Dihalna pot – defleksija glave 0 2 1,20 0,985

Dihalna pot –zgornja roka 0 1 0,89 0,314

DIHALNA POT SKUPAJ 0 5 3,87 1,300

POLOŽAJ SKUPAJ 2 10 8,12 1,924

Primerjava med skupinama (Tabela 3) kaže, da so študentje, ki so se učili v kabinetu, dobili statistično višje število točk (p < 0,05) v primerjavi s skupino študentov, ki se je učila s pomočjo spletne učilnice pri ukrepih: stabilnost spodnje roke in spodnje noge in zagotavljanja dihalne poti – defleksije glave.

11

Tabela 3: T-test, primerjava povprečij ocen ukrepov namestitve osebe v stabilni bočni položaj med skupinama

skupina Povprečje Standardni

odklon Sig. (2-tailed) Stabilnost – spodnja roka on-line 1,48 0,646 0,019

kabinet 1,76 0,517 0,019

Stabilnost – zgornja noga on-line 1,58 0,609 0,103

kabinet 1,76 0,476 0,103

Stabilnost – spodnja

noga on-line 0,92 0,274 0,042

kabinet 1,00 0,000 0,044

STABILNOST SKUPAJ on-line 3,98 1,020 0,004

kabinet 4,52 0,814 0,004

Dihalna pot – obraz on-line 1,72 0,701 0,343

kabinet 1,84 0,548 0,343

Dihalna pot – defleksija glave

on-line 0,72 0,970 0,000

kabinet 1,68 0,741 0,000

Dihalna pot –zgornja roka

on-line 0,92 0,274 0,343

kabinet 0,86 0,351 0,343

DIHALNA POT

SKUPAJ

on-line 3,36 1,290 0,000

kabinet 4,38 1,105 0,000

POLOŽAJ SKUPAJ on-line 7,34 1,923 0,000

kabinet 8,90 1,594 0,000

12

5 RAZPRAVA

Pandemija Covid-19 je temeljito vplivala na izobraževanje študentov, tudi vrednotenje njihovega znanja. Še vedno pa v prvi vrsti ostaja zelo pomembno načelo izobraziti bodoče zaposlene na področju zdravstva v kompetentne strokovnjake, opremljene s kritičnim mišljenjem in zmožne premisleka v dani situaciji, da reagirajo hitro in učinkovito (Naylor, Torres, 2020). Ocenjevanje je eden ključnih pokazateljev, koliko novega znanja so usvojili študenti med predavanji oziroma študijem. Glede na to, da smo morali ob razglašeni epidemiji uporabiti nove načine poučevanja in učenja, se postavlja vprašaje, ali obstajajo razlike v usvojenem praktičnem znanju glede na način pridobivanja novega znanja med

»on-line« in klasičnim načinom v kabinetu.

Wangdi in sodelavci (2021) so izvedli raziskavo med študenti v Butanu o njihovem odnosu do spletnega učenja, vendar so lahko povzeli, da študentje temu načinu niso preveč naklonjeni ter menijo, da je učenje v učilnicah bolj učinkovito. Hasan in Khan (2020) sta povprašala študente na Kitajskem, ki so izrazili zadovoljstvo z možnostjo uporabe spletnih učilnic, vendar jih prepoznavajo bolj kot dodatek klasičnemu učenju, saj zaradi slabih internetnih povezav tako učenje ni dovolj učinkovito. Coman s sodelavci (2020) pa je preveril stanje v Indiji, kjer so učitelji izrazili veliko nezadovoljstvo s spletnimi učilnicami.

To povezujejo predvsem z neznanjem uporabe teh, kar posledično vpliva na kakovost izobraževanja. Spanemberg s sodelavci (2020) je o zadovoljstvu povprašal študente v Braziliji, ki so izrazili nezadovoljstvo, prvič zaradi nedostopnosti elektronske opreme, drugič pa zaradi slabe kakovosti internetnih povezav v oddaljenih delih države. Veliko do zdaj že narejenih raziskav o zadovoljstvu študentov z delom preko spleta in spletnih učilnic stremi k podobnim zaključkom, študentje pa menijo, da je učenje v učilnicah bolj učinkovito v primerjavi z učenjem preko spletne učilnice. V naši raziskavi zadovoljstva študentov glede na način usvajanja znanja (on-line ali v kabinetu) nismo ugotavljali.

Čeprav je učenje s pomočjo spleta in spletnih učilnic atraktivnejše in bolj zanimivo, pa lahko študentje v učilnici razjasnijo svoje dvome na kraju samem, medtem ko je preko spleta to veliko težje, še posebej je to zelo očitno pri usvajanju praktičnih veščin.

Mansoor s sodelavci (2021) je dokazal, da se je spletno učenje pokazalo za precej učinkovito pri usvajanju predvsem teoretičnega znanja, saj z uporabo IKT in prilagojenih učnih metod študentom nudi bolj zanimivo, privlačno in predvsem drugačno obliko pridobivanja znanja. Študentje so za tako usvajanje znanja bolj dovzetni in prilagodljivi.

13

Pri praktičnem usvajanju znanja in veščine nameščanje osebe v stabilni bočni položaj za nezavestnega pa bi bile potrebne izboljšave, saj trenutne aplikacije ne omogočajo simulacije glasovnih asistenc, ki bi nadomeščale vlogo inštruktorja. Posredovanje znanja s spletnimi orodji bi lahko postalo stalnica na izobraževalnem področju, saj v nekaterih državah že uvajajo hibridne učne metode, ki združujejo tako učenje v živo na šolah in fakultetah kot učenje preko spletnih aplikacij. Dokazano je, da učenci in študentje radi uporabljajo različne učne metode, ki popestrijo monotonost klasičnega posredovanja znanja (Purwaamijaya et al., 2020). Naylor in Torres (2021) pa sta izkoristila dano situacijo in izoblikovala novo metodologijo e-izobraževanja ljudi pri pomoči ponesrečencev srčnega zastoja. Ugotovila sta, da lahko s pomočjo konstantnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja, primernih orodij, s široko paleto didaktičnih metod in ocenjevalnih listov omogočimo lažje učenje praktičnih kompetenc v teh turbulentnih časih pandemije.

Povprečne ocene izvedenega stabilnega bočnega položaja v našem eksperimentu (Tabela 1) potrjujejo, da so višjo raven znanja prikazali študentje, ki so imeli možnost usvojiti znanje in veščino v okviru vaj iz prve pomoči v kabinetu na ZF UL, medtem ko so bili nekoliko manj uspešni študentje, ki so znanje usvajali preko spletne učilnice. Po drugi strani pa smo ugotovili, da so nekatere posamezne ukrepe (stabilnost spodnje roke in spodnje noge in zagotavljanja dihalne poti – defleksije glave) celo bolje izvedli študenti, ki so se postopka učili na daljavo (Tabela 3). To potrjuje ugotovitev Naylorja in Torresa (2020), ki sta analizirala pristope kritičnega mišljenja v zdravstveni vzgoji, ko poteka preko spletne učilnice. Zaznala sta, da uporaba IKT pripomore k doseganju izobraževalnih ciljev, vendar (še) ne more v celoti nadomestiti klasičnega učenja v živo.

Podatki v Tabeli 2 nedvoumno nakazujejo večjo uspešnost študentov, ki so svoje znanje položaja za nezavestnega usvajali v okviru vaj prve pomoči v kabinetu na ZF UL. Položaj za nezavestnega jim je bil demonstriran, prav tako pa so imeli možnost izvedbe položaja nezavestnega v kabinetu pod mentorstvom izvajalca vaj. Iz danih rezultatov je razvidna večja uspešnost študentov, ki so svoje znanje praktičnih veščin pridobivali na tradicionalen način, torej v živo v kabinetu na fakulteti, kar se sklada z ugotovitvami prej citiranih avtorjev (Wangdi et al., 2021; Hasan in Khan, 2020; Coman et al., 2020; Spanemberg et al., 2020). Rezultati študentov, ki so praktično znanje usvajali preko spletne učilnice, so bili nižji, vendar vseeno zadovoljivi. Kljub težkim razmeram na področju izobraževanja v

14

času epidemije jim je uspelo relativno uspešno usvojiti praktično znanje iz prve pomoči s pomočjo spletne učilnice.

Na primeru stabilnega bočnega položaja za nezavestnega smo ugotovili, da študentje s spletnim izobraževanjem ne usvojijo iste ravni praktičnega znanja prve pomoči kot študentje, ki se učijo na klasičen način v kabinetu na ZF UL. Za usvajanje praktičnega znanja in veščin iz pravilnega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega je bolj učinkovito tradicionalno izobraževanje v živo v kabinetu, saj je študentom poleg razlage in demonstracije nudena pomoč v obliki konstruktivnih opazk pri izvedbi položaja.

Glede na pridobljene rezultate lahko sklepamo, da je usvajanje praktičnih znanj na področju prve pomoči, primer usvajanja praktičnega znanja pravilnega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega, učinkovitejše na praktičnih vajah v kabinetu, kjer lahko študentje pravilni položaj vadijo in izpopolnijo veščino ob spremljanju mentorja. Učenje praktičnega znanja preko spleta oziroma spletne učilnice pa se je pokazalo kot pomanjkljivo prav zaradi omenjenega osebnega stika med študentom in profesorjem. To bi lahko nadgradili tako, da bi morali študenti po povratni informaciji vajo sami še enkrat ponoviti ter v spletno učilnico naložiti novo (izboljšano) izvedbo položaja za nezavestnega.

Omejitve raziskave so bile, da od študentov nismo pridobili podatka, ali imajo predhodno že pridobljeno zdravstveno izobrazbo, kar bi lahko vplivalo na raven prikazanega znanja.

Prav tako tudi ne vemo, ali so vsi poslušali uvodna predavanja. V naši raziskavi tudi nismo ugotavljali morebitnih razlik v teoretičnem znanju prve pomoči, kakor tudi ne zadovoljstva študentov z načinom učenja (na daljavo s pomočjo spletne učilnice in v kabinetu).

15

6 ZAKLJUČEK

Pridobljeni rezultati nakazujejo večjo učinkovitost posredovanja praktičnega znanja s klasično metodo na vajah v kabinetu ob prisotnosti izvajalca vaj v primerjavi z vajami, izvedenimi na daljavo. Študentje, ki so praktično znanje in veščine pridobivali preko spletne učilnice, so usvojili nižjo raven praktičnega znanja, saj so v celoti gledano položaj izvedli manj ustrezno. To pripisujemo predvsem manjši dodatni pomoči izvajalca vaj, ki bi lahko nudil takojšnja dodatna pojasnila pri nepravilni izvedbi položaja.

Epidemija prinaša nove izzive na področju izobraževanja. S temi izzivi se soočamo tudi na področju izobraževanja in usposabljanja iz prve pomoči. Gre za eno tistih znanj, ki lahko dobesedno reši življenje. Klasičnega izobraževanja, kot smo ga poznali do preteklega leta, v povsem enakem obsegu ne bo več. Zato je treba razmišljati v smeri večje in učinkovitejše uporabe IKT na področju podajanja teoretičnega in praktičnega znanja, ki lahko pripomore k večji uspešnosti študentov pri njihovem študiju.

Usvajanje praktičnega znanja prve pomoči je še vedno v veliki meri vezano na klasičen način izobraževanja v učilnici oziroma kabinetu. Vendar so izkušnje z izobraževanjem na daljavo pri podajanju tako teoretičnega kot praktičnega znanja prve pomoči pozitivne.

Predvsem pri posredovanju praktičnega znanja je treba iskati načine, kako bi bila pomoč izvajalca vaj študentu čim bolj v pomoč tudi pri učenju na daljavo. Kljub nižjim rezultatom študentov, ocenjenih preko spletne učilnice, se je uporaba IKT izkazala za zelo uporabno in bi jo lahko v prihodnje v večji meri uporabljali pri izobraževanju iz prve pomoči.

16

7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI

Coman C, Tiru LG, Mesesan-Schmitz L, Stanciu C, Burlaca MC (2020). Online teaching and learning in higher education during the coronavirus Panedmic: Student’s perspective.

Sustain 12(24): 10367. doi: 10.3390/su122410367.

Gradišek P (2006). Temeljni postopki oživljanja. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč – priročnik s praktičnimi primeri. 1. izdaja. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 57–73.

Gradišek P, Grošelj Grenc M, Strdin Košir A (2015). Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta – slovenska izdaja. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino 2015.

Dostopno na: https://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf <2. 6. 2021>.

Hasan N, Khan NM (2020). Online teaching-learning during COVID-19 pandemic:

student’s perspective. Online J Distance Educ Elearn 8(4): 202–213. doi:

10.33902/JPSP.2020261309.

Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 148–160, 173–178.

IFRC – International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies (2016).

International first aid and resuscitation guidelines 2016, 44–45.

Dostopno na: https://www.ifrc.org/Global/Publications/Health/First-Aid-2016- Guidelines_EN.pdf <10. 1. 2021>.

Mansoor Ali D, Hisam B, Shaukat N, Baig N, Eng Hock Ong M, Epstein JL, Goralnick E, Kivela PD, McNally B, Razzak J (2021). Cardiopulmonary resuscitation (CPR) training strategies in the times of COVID-19: a systematic literature review comparing different training methodologies. Scand J Trauma Resusc Emerg Med 29(1): 1–16.

Dostopno na: https://sjtrem.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13049-021-00869- 3#Sec19 <10. 4. 2021>.

Medveš Z (2020). Šolanje na daljavo – zamujena priložnost. Sodobna pedagogika 71(4):

14–26.

17

Dostopno na: https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/04-2020_solanje-na-daljavo- zamujena-priloznost/ <10. 12. 2020>.

Naylor K, Torres K (2020). Approaches to stimulate clinical reasoning in continuing medical education during the COVID-19 pandemic. Kardiol Pol 78(7–8): 770–772. doi:

10.33963/KP.15419.

Naylor K, Torres K (2021). Transitioning to Online Learning in Basic Life Support Due to the Covid-19 Pandemic, to Battle the Fear of Out of Hospital Cardiac Arrest: A

Presentation of Novel Methods. J Med Internet Res 25(5), e27108. doi: 10.2196/27108.

Purwaamijaya IS, Masri RM, Purwaamijaya BM (2020). The Effectivness of Online

Learning Methods During the Covid-19 Pandemic. In: 6th UPI International Conference on TVET 2020 (TVET 2020). Paris: Atlantis Press, 89–92.

Slabe D, Šutanovac R (2013). Prva pomoč: ocena praktičnega dela. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 54.

Spanemberg JC, Simoes CC, Cardoso JA (2020). The impacts of the COVID-19 pandemic on the teaching of dentistry in Brazil. J Dent Educ 84(11): 1185–1187. doi:

10.1002/jdd.12364.

Švigelj V (2006). Nezavest. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč – priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33–47.

Teasdale G, Jennett B (1974). Assessment of coma and impaired consciousness. A practical scale. Lancet 2(7872): 81–84. doi: 10.1016/s0140-6736(74)91639-0.

Tsinonis T (2019). How to Use ICT in the Classroom Effectively: The Technological Blend. In: Visvizi A, Lytras M D, Daniela L. The Future of Innovation and Technology in Education: Policies and Practices for Teaching and Learning Excellence. Emerald

Publishing Limited, UK.

Dostopno na:

https://www.researchgate.net/publication/344395764_The_Future_of_Innovation_and_Tec

18

hnology_in_Education_Policies_and_Practices_for_Teaching_and_Learning_Excellence.

<21. 6. 2021>.

Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (2021). Ukrepi za zajezitev širjenja okužb.

Dostopno na: https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ukrepi-za-zajezitev-sirjenja- okuzb/ <15. 1. 2021>.

Vinšek K (2020). Pouk na daljavo – skoči in plavaj. Sodobna pedagogika 71(4): 120–124.

Dostopno na: https://www.sodobna-pedagogika.net/clanki/04-2020_pouk-na-daljavo- skoci-in-plavaj/. <10. 12. 2020>.

Visvizi A, Lytras M D, Daniela L (2019). How to Predict the Unpredictable: Technology- enhanced Learning and Learning Innovations in Higher Education. In: Visvizi A, Lytras M D, Daniela L. The Future of Innovation and Technology in Education: Policies and

Practices for Teaching and Learning Excellence. Emerald Publishing Limited, UK.

Dostopno na:

https://www.researchgate.net/publication/344395764_The_Future_of_Innovation_and_Tec hnology_in_Education_Policies_and_Practices_for_Teaching_and_Learning_Excellence.

<20. 6. 2021>.

Vlahovič D (2006). Pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu. In: Ahčan U, ed. Prva pomoč – priročnik s praktičnimi primeri. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 21–31.

Wangdi N, Dema Y, Chogyel N (2021). Online learning amid Covid-19 pandemic:

Perspective of Bhutanese students. International Journal of Didactics Studies 2(1): 101456.

doi: 10.33902/IJODS.2021167818.

Zuljan D (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Univerzitetna založba Annales.

19

7.1 Dokumentacijski viri

Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, Ur L RS 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17.

Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3219/odlok- o-zacasni-prepovedi-zbiranja-ljudi-v-zavodih-s-podrocja-vzgoje-in-izobrazevanja-ter- univerzah-in-samostojnih-visokosolskih-zavodih <8. 1. 2021>.

ZNB – Zakon o nalezljivih boleznih, Ur L RS 33/06 – 49/20 – ZIUZOEP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE).

Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-v-sloveniji-bo-razglasena-epidemija- vrtci-in-sole-se-zacasno-zaprejo/ <28. 12. 2020>.

8 PRILOGE

8.1 Priloga 1: Ocenjevalni list

Tabela 4: Ocenjevalni list – stabilnost

Stabilnost Število točk Skupno število točk

Spodnja roka 0 1 2

Zgornja noga ^{0 1 2} Spodnja noga 0 1

Tabela 5: Ocenjevalni list – dihalna pot

Dihalna pot Število točk Skupno število točk

Obraz 0 2

Defleksija 0 2

Zgornja roka 0 1

KRITERIJ OCENJEVANJA Maksimalno število točk je 10.

Stabilnost

1. Spodnja roka

 0 točk: Dobi oseba, ko spodnja roka ni v pravilnem položaju oziroma ni v pravem kotu (kot 90°) upognjena v komolcu in z dlanjo obrnjena navzgor.

Roka je pod kotom 45°.

 1 točka: Dobi oseba, ko je spodnja roka iztegnjena vodoravno z ramenskim obročem in z dlanjo obrnjena navzgor.

 2 točki: Dobi oseba, ko je spodnja roka v pravem kotu (kot 90°), da je z dlanjo obrnjena navzgor in v pravem kotu upognjena v komolcu.

2. Zgornja noga

 0 točk: Dobi oseba, ko zgornja noga ni pokrčena oziroma je iztegnjena.

 1 točka: Dobi oseba, ko je zgornja noga v bočnem položaju rahlo pokrčena.

 2 točki: Dobi oseba, ko je zgornja noga premaknjena tako, da sta kolk in koleno pokrčena v pravem kotu (kot 90°), da se oseba ne more zvrniti nazaj.

3. Spodnja noga

 0 točk: Dobi oseba, ko je spodnja noga pokrčena.

 1- očka: Dobi oseba, ko je spodnja noga iztegnjena navpično s telesom.

Dihalna pot 1. Obraz

 0 točk: Dobi oseba, ko obraz ni usmerjen k tlom oziroma je dvignjen navzgor.

 2 točki: Dobi oseba, ko je obraz usmerjen k tlom, saj s tem preprečujemo aspiracijo.

2. Defleksija

 0 točk: Dobi oseba, ko glava ni pravilno zvrnjena nazaj proti hrbtu.

 2 točki: Dobi oseba, ko je glava pravilno zvrnjena nazaj, da ostane dihalna pot odprta.

3. Zgornja roka

 0 točk: Dobi oseba, ko zgornja roka ni premaknjena k licu oziroma ni podložena pod glavo.

 1 točka: Dobi oseba, ko je zgornja roka čim bližje licu oziroma pod licem in glava sloni na hrbtni strani roke.

8.2 Priloga 2: Primer analizirane fotografije

Slika 1: Primer izvedenega stabilnega bočnega položaja za nezavestnega po vajah v kabinetu